EVROKOD ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE EC8

prof. Elena Dumova-Jovanoska

EVROKOD ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE EC8, STRUKTURA

EN 19981 se odnesuva na proektirawe na zgradi i grade`ni raboti vo regioni so seizmi~ki hazard. EN 19982 sodr`i specifi~ni propisi koi se odnesuvaat na proekti-rawe mostovi. EN 19983 sodr`i propisi koi se odnesuvaat na proecena na seizmi~kata otpornost na konstrukciite i nivno zajaknuvawe. EN 19984 sodr`i specifi~ni koi se odnesuvaat na proektirawe na silosi, rezervoari i cevovodi. EN 19985 sodr`i specifi~ni propisi koi se odnesuvaat na proekti-rawe na temeli, potporni konstrukcii i geotehni~ki aspekti. EN 19986 sodr`i specifi~ni propisi koi se odnesuvaat na proektirawe na kuli i oxaci.

EVROKOD ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE EC8, STRUKTURA

EN 19981 se odnesuva na proektirawe na zgradi i grade`ni raboti vo regioni so seizmi~ki hazard.
Glava 2 gi sodr`i osnovnite propi{ani uslovi za odnesuvawe i kriteriumi za aseizmi~ko proektirawe na zgradi i grade`ni raboti vo regioni so seizmi~ki hazard. Glava 3 gi dava pravilata za modelirawe na seizmi~koto dejstvo i negovoto kombinirawe so drugi dejstva. Glava 4 gi sodr`i osnovnite principi za aseizmi~ko proektirawe na zgradi Glava 5 gi sodr`i specifi~nite principi za aseizmi~ko proektirawe na betonski konstrukcii Glava 6 gi sodr`i specifi~nite principi za aseizmi~ko proektirawe na ~eli~ni konstrukcii Glava 7 gi sodr`i specifi~nite principi za aseizmi~ko proektirawe na spregnati konstrukcii (~elik-beton) Glava 8 gi sodr`i specifi~nite principi za aseizmi~ko proektirawe na drveni konstrukcii Glava 9 gi sodr`i specifi~nite principi za aseizmi~ko proektirawe na yidani konstrukcii Glava 10 gi sodr`i osnovnite principi i drugi aspekti za proektirawe i doverlivost pri primena na bazna izolacija kaj konstrukcite i osobeno zgradite

EVROKOD EC8, POIMI I DEFINICII

faktor na odnesuvawe - toa e faktor koj se koristi pri dimenzioniraweto za namaluvawe na silite dobieni so lenearna analiza, a so cel da se zeme predvid nelinearniot odgovor na konstrukciite. Vrednostite na ovoj faktor zavisat od materijalot, konstruktivniot sistem i izbranata proektna postapka metod na proektirawe spored kapacitet - metod za proektirawe spored koj se izbiraat odredeni elementite od konstruktivniote sistem i tie se dimenzioniraat i za niv detalite se re{avaat na takov na~in da se obezbedi disipacija na energijata pri golemi deformacii, dodeka drugite konstrutivni elementi imaat dovolno nosivoist za da se realizira planiranata disipacija na energijata disipativna konstrukcija konstrukcija koja e sposobna da disipira energija so pomo{ na duktilno, histerezisno, odnesuvawe i/ili drugi sredstva disipativni zoni prethodno definirani zoni od disipativnite konstrukcii kade {to se locirani mo`nostite za disipacija dinami~ki nezavisni edinici - konstrukcija ili del od konstrukcijata koj e direktno izlo`en na potrsi na tloto i ~ij {to odgovor ne zavisi od odgovorot na sosednite edinici od konstrukcijata

EVROKOD EC8, POIMI I DEFINICII

faktor na va`nost toa e faktor koj zavisi od posledicite od konstruktivniot lom nedisipativna konstrukcija - toa e konstrukcija koja e proektirana za odredeno seizmi~ko dejstvo bez zemawe predvid na materijalnoto nelinearno odnesuvawe nekonstruktivni elementi aritektonski, ma{inski ili elektri~ni elementi ili komponenti koi ili poradi mala nosivost ili poradi na~inot na koj se povrzani so nosivata konstrukcija, ne se zemaat predvid kako nosivi pri aseizmi~koto proektirawe primarni seizmi~ki elementi toa se elementi koi se smetaat za del od nosiviot sistem koj se sprotivstavuva na seizmi~koto dejstvo, koj se modelira vo analizata za aseizmi~ko proektirawe i e proektiran i dimenzioniran vo sklad so preporakite na EN 1998 sekundarni seizmi~ki elementi toa se elementi koi ne se smetaat za del od nosiviot sistem koj se sprotivstavuva na seizmi~koto dejstvo i ~ija[to nosivost i krutost se zanemaruva pri prifa]aweto na seizmi~koto dejstvo

EVROKOD EC8, OSNOVNA CEL

9 Da se za[titat ~ove~ki `ivoti pri dejstvo na poretki zemjotresi, so spre~uvawe na kolaps na konstrukcijata vo celina ili nejzini delovi i zadr`uvawe na konstruktivniot integritet i odredena nosivost 9 Da se ograni~at materijalnite [teti pri dejstvo na po~esti zemjotresi, preku ograni~uvawe na konstruktivnite i nekonstruktivnite [teti 9 Konstrukciite zna~ajni za za[titata na lu\eto da ostanat funkcionalni

Zaslu`uva da se poso~i deka specijalni konstrukcii od tipot na nuklearni centrali i golemite brani ne se tretiraat vo ramkite na EN 1998.

EVROKOD EC8, OSNOVNI BARAWA

Za da se obezbedi ostvaruvawe na pogore poso~enata cel, vo propisite definirani se slednite osnovni barawa:

Barawe za izbegnuvawe na kolaps (Non-Coplaps Requirement-NCR) Barawe za ograni~uvawe na materijalnite {teti (Damage Level

Requirement-DLR)

Nivoa na doverlivost

EVROKOD EC8, OSNOVNI BARAWA

Barawe za izbegnuvawe na kolaps (Non-Coplaps Requirement

NCR)

Ova brawe zna~i konstrukcijata da bide taka proektirana za da izdr`i zemjotres bez da se slu~i lokalen ili globalen kolaps i pri toa posle zemjotresot da go zadr`i nejziniot konstruktiven integritet i odredena nosivost. Za obi~ni konstrukcii ova barawe treba da bide ispolneto za referenten zemjotres koj ima 10% verojatnost ( PNCR ) da bide nadminat vo 50 godini (toa e prepora~ana vrednost), t.e. toa e zemjotres so povraten period (TNCR ) od 475 godini. Baraweto za izbegnuvawe na kolaps se postignuva so pravilno dimenzionirawe i re[avawe na detalite na konstruktivnite elementi, so kombinirawe na jakost i duktilnost na na~in koj na konstrukcijata ]e i obezbedi faktor na sigurnost vo odnos na gubewe na nosivosta pod dejstvo na vertikalni i popre~ni tovari, da iznesuva pome|u 1.5 i 2.

EVROKOD EC8, OSNOVNI BARAWA

Barawe za ograni~uvawe na materijalnite {teti (Damage

Level Requirement-DLR)

Ova barawe zna~i deka konstrukciite treba da se taka proektirani, zemjotresite so pokratok povraten period (po~esti), da gi izdr`at bez {teti i da spre~at podolgotrajna nefunkcionalnost na objektite koja bi dovela do golemi materijalni zagubi sporedeno so ~ineweto na samata konstrukcija. Za obi~ni konstrukcii ova barawe bi trebalo da bide ispolneto za referenten zemjotres koj ima 10% verojatnost (PDLR ) da bide nadminat vo 10 godini (toa e prepora~ana vrednost), t.e. toae zemjotres so povraten period ( TDLR ) od 95 godini. Vrednostite na PDLR i TDLR koi se pogore dadeni, se preporaka, vrednosta na ovie koeficienti, vo odredena zemja, treba da ja definiraat soodvetnite nacinalni avtoriteti vo zavisnost posakuvanoto nivo na sigurnost i ekonomskata mo} na zemjata.

EVROKOD EC8, NIVO NA DOVERLIVOST

Razli~ni nivoa na doverlivost se vovedeni preku klasifikacija na konstrukciite vo klasi so razli~na va`nost. Nivoto na va`nosta na konstrukciite se opredeluva vo zavisnost od posledicite koi eventualniot lom na konstrukcijata bi gi predizvikal. Na sekoja klasa na va`nost se dodeluva odredena vrednost na faktorot na va`nost 1 . Vrednosta na ovoj koeficient se odbira taka da odgovara na pogolema ili pomala vrednost na povratniot period. Vo prakti~na smisla so vrednosta na 1 se multiplicira referentnoto seizmi~ko dejstvo, odnosno pri linearna analiza se multipliciraat stati~kite veli~ini dobieni od analizata.

EVROKOD EC8, KLASIFIKACIJA NA KONSTRUKCIITE VO KLASI

Klasa na va`nost

Zgradi
Zgradi so mala va`nost za op{tata bezbednost, pr. zemjodelski objeti i sli~no. Obi~ni zgradi, koi ne pripa|aat vo drugi kategorii Zgradi ~ija {to seizmi~ka otpornost e zna~ajna, so ogled na posledicite koi proizleguvaat od nivniot kolaps, pr. u~ili{ta, op{testveni sali, kulturni institucii i sl. Zgradi ~ij {to integritet za vreme na zemjotresot e od vitalno zna~ewe za op{testvena za{tita, pr. bolnici, po`arnikarski stanici, elektrani isl. 0.8 1.0

I II

III

1.2

IV

1.4

EVROKOD EC8, KRITERIUMI ZA USOGLASENOST

So cel da se obezbedi ispolnuvawe na osnovnite barawa se kontroliraat slednite grani~ni sostojbi: Grani~na sostojba na lom (Ultimat Limit StateULS) Grani~na sostojba na {teti (Damege Limit State-DLS)
Zaslu`uva da se poso~i deka za slu~ai na niska seizmi~nost ( a g < 0.08 g ) mo`e da se primenuvaat uprosteni proceduri za kontrola na grani~nata sostojba na lom, dodeka za slu~i na mnogu niska seizmi~nost ( a g < 0.04 g ) ne se primenuvaat odredbite od EN 1998.

EVROKOD EC8, KRITERIUMI ZA USOGLASENOST

Grani~na sostojba na lom (Ultimat Limit State-ULS)
Se proveruva kapacitetot za nosivost i disipacija na energija. Vo prakti~na smisla ramnote`ata pome|u obezbedenata nosivot i kapacitetot na disipacija na energija se karakterizira so vrednostite na faktorot na odnesuvawe q i soodvetnata klasifikacija spored duktilnosta. Se proveruva stabilnosta na konstrukcijata na prevrtuvawe i lizgawe kako celina pod dejstvo na zemjotres . Se kontrolira dali elementite na temelite i temelnata podloga mo`at da gi prifatat reakciite od konstrukcjata bez zna~itelni trajni deformacii. Pri analizata treba da bidat zemeni predvid efektite od vtor red, pojavata na dopolnitetlni sili kako rezultat na geometriska nelinearnost (golemi deformacii). Potrebno e da se proveri odnesuvaweto na nekonstruktivnite elementi pod dejstvo na zemjotres so cel da se utvrdi dali pretstavuvaat rizik za lu|eto ili dali imaat vlijanie na odgovorot konstruktivnite elementi.

EVROKOD EC8, KRITERIUMI ZA USOGLASENOST

Grani~na sostojba na na {teti (Damege Limit State-DLS)
So cel da se obezbedi potrebno nivo na doverlivost deka nema da se javat neprifatlivo golemi materijalni {teti se kontroliraat deformaciite ili drugi ograni~uvawa definirani vo EN 1998. Za konstrukcii va`ni za obezbeduvawe na javnata bezbednost, treba da se proveri dali konstruktivniot sistem ima potrebna otpornost i krutost za da ja zadr`i funkcionalnosta na vitalnite uslugi posle zemjotres so odreden povraten period. Taka na primer se proveruva relativnoto katno pomestuvawe (interstory drift) pri dejstvo na ~esti zemjotresi da bide vo slednite granici:
0.50% za kruti nekonstruktivni elementi pricvrsteni za nosivata konstrukcija 0.75% za duktilni nekonstruktivni elementi pricvrsteni za nosivata konstrukcija 1.00% za nekonstruktivni elementi koi ne sorabotuvaat so nosivata konstrukcija

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Uslovi na podlogata
Po~vite treba da se klasificiraat spored srednata vrednost na brzinata na transverzalnite branovi v s , 30 dokolku e dostapna. Vo sprotivno klasifikacija se vr{i spored N SPT (Standard Penetration Test). Srednata vrednost na brzinata na transverzalnite branovi se opredeluva spored sledniot izraz:

v s ,30

30 = hi i =1 , N v i

kade hi e debelina (vo metri), a vi brzina na transverzalnite branovi (nivo na dilatacii 10-5 ili pomalku) na i-tiot sloj, od vkupno N, od povr{inskite 30m dlabo~ina.

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Uslovi na podlogata
Tip na po~va Opis na geolo{kiot profil
(m/s)

Parametri
/30cm (KPa)

Karpi ili drugi na karpa sli~ni geolo[ki foramcii, vklu~uvaj]i najmnogu 5m poslab materijal na povr[inata.

> 800

Depoziti od mnogu gust pesok, ~akal ili tvrda glina, najmalku nekolku desetici metri dlaboki, koi se karakteriziraat so ramnomeren porast na mehani~kite karakteristiki vo dlabo~ina.

360-800

> 50

> 250

Dlaboki depoziti od gust ili sredno gust pesok, ~akal ili tvrda glina so dlabo~ina od nekolku desetici do mnogu stotici metri.

180-360

15- 50

70 - 250

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Uslovi na podlogata
Tip na po~va Opis na geolo{kiot profil Depositi od labavi do sredni po~vi bez kohezija (so ili bez nekoi meki kohezivni sloevi), ili od predominantno meki do cvrsti kohezivni po~vi. Geolo[ki profil koj se sostoi od povr[inski aluviumski sloj so vrednosti na vs kako kaj po~vi od tip C ili D i debelina koja varira od okolu 5m i 20m, potpreni od pocvrst materijla so vs > 800 m/s. Depozit koj se sostoi ili sodr`i sloj so debelina od najmalku 10m, od meka glina/ nanos so visok indeks na plasti~nost (PI > 40) i zna~itelna sodr`ina na voda. Depoziti od po~vi podlo`ni na likvifakcija, ili ~uvstvitelni glini ili bilo koj drug profil koj ne e vklu~en vo tip A-E i S1 Parametri (m/s) /30cm
(KPa)

< 180

< 15

< 70

S1

< 100

10 -20

S2

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Seizmi~ko dejstvo
Za da mo`e da se primenuva EN 1998, nacionalnite avtoriteti treba teritorijata na svojata zemja da ja podelat na seizmi~ki zoni vo zavisnost od nivniot seizmi~kiot hazard. Se podrazbira deka hazardot vo ramkite na edna seizmi~ka zona e konstanten. Za potrebite na EN 1998, seizmi~kiot hazard se izrazuva preku eden parametar i toa e maksimalnata vrednost na zemjinoto zabrzuvawe (peak ground acceleration) pri zemjotres na po~va od tipot A i se ozna~uva so a gR . Referentnata vrednost na maksimalnoto zemjino zabrzuvawe izbrana od nacionalnite avtoriteti odgovara na referentniot povraten period TNCR koj se odnesuva na baraweto za izbegnuvawe na kolaps. Na ovoj povraten period dodelen mu e faktor na va`nost 1 ednakov na 1.0. Za drugi vrednosti na povratniot period koi se pridru`eni na drugi klasi na va`nost proektnoto zemjino zabrzuvawe na po~va od tipot A se opredeluva kako a g = 1 a gR .

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO Seizmi~ko dejstvo
Za potrebite na EN 1998, seizmi~koto dejstvo vo odredena to~ka od povr{inata na zemjata se pretstavuva so elasti~en spektar na odgovor na zabrzuvawe na tloto. Oblikot na elasti~niot spektar na odgovor e ist i za dvete definirani nivoa na odnesuvawe, izbegnuvawe na kolaps (NCR) i ograni~uvawe na materijalnite {teti. Horizontalnoto seizmi~ko dejstvo se opi{uva so dve nezavisni ortogonalni komponenti pretstaveni so ist spektar na odgovor. Treta komponenta e vertikalnoto seizmi~ko dejstvo koe se modelira so eden spektar na odgovor za site tipovi na po~vi. Vo slu~aj na odredena lokacija da postoi verojatnost na pojava na zemjotresi od razli~ni izvori, seizmi~koto dejstvo mo`e da se modelira so razli~ni spektari na odgovor.

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Horizontalen elasti~en spektar na odgovor
T ( 2 ,5 1) 0 T TB : S e (T ) = a g S 1 + TB TB T TC : S e (T ) = a g S 2 ,5

T TC T TD : S e (T ) = a g S 2 ,5 C T
T T TD T 4 s : S e (T ) = a g S 2 ,5 C 2 D T
Se(T) T ag TB TC TD S

Vrednosta na korektivniot faktor na pridu{uvawe se opredelat od sledniot izraz:

= 10 / (5 + ) 0.55

vrednost na elesti~niot spektar na odgovor perioda na osnovniot ton na linearen sistem so eden stepen na sloboda e proektno zabrzuvawe na tloto od tipot A ( a g = 1 a gR ) e dolnata granica na priodata od konstantniot del od spektarot e gorna granica na priodata od konstantniot del od spektarot e vrednosta koja go ozna~uva po~etokot na konstanten odgovor na pomest. faktor na po~vata e korektivniot faktor na pridu{uvawe, so referentna vrednost = 1 za viskozno pridu{uvawe od 5%

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Horizontalen elasti~en spektar na odgovor
3

Se /ag
2,5

1,5

0,5

0 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Horizontalen elasti~en spektar na odgovor
Vrednostite na TB, TC, TD i S koi go definiraat oblikot na elasti~niot spektar na odgovor zavisat od tipot na po~vata i treba da bidat opredeleni vo nacionalnite aneksi. Sepak vo EN 1998 dadeni se prepora~ani vrednosti na ovie parametri za dva tipa na spektri. Tip 1 se prepora~uva da se koristi dokolku analizata poka`uva deka vo seizmi~kiot hazard u~estvuvaat izvori na zemjotres so magnituda na povr{ninskite seizmi~ki branovi Ms > 5.5, vo sprotiven slu~aj se prepora~uva koristewe na spektar Tip 2.

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Horizontalen elasti~en spektar na odgovor
Tip na po~va A B C D E S 1.0 1.2 1.15 1.35 1.4 TB(s) 0.15 0.15 0.20 0.20 0.15 TC(s) 0.4 0.5 0.6 0.8 0.5 TD(s) 2.0 2.0 2.0 2.0 2.0

Vrednosti na parametrite koi gi definiraat elasti~nite spektri na odgovor od tipot T1 (Type 1)

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Horizontalen elasti~en spektar na odgovor
Tip na po~va A B C D E S 1.0 1.35 1. 5 1.8 1.6 TB(s) 0.05 0.05 0.10 0.10 0.05 TC(s) 0.25 0.25 0.25 0.30 0.25 TD(s) 1.2 1.2 1.2 1.2 1.2

Vrednosti na parametrite koi gi definiraat elasti~nite spektri na odgovor od tipot T2 (Type 2)

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Horizontalen elasti~en spektar na odgovor

Prepora~an elesti~niot spektar na odgovor od Tip 1 (Ms > 5.5) za po~vi tip A do E (5% priidu{uvawe)

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Horizontalen elasti~en spektar na odgovor

Prepora~an elesti~niot spektar na odgovor od Tip 2 (Ms < 5.5) za po~vi tip A do E (5% priidu{uvawe)

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Vertikalen elasti~en spektar na odgovor
T 0 T TB : S ve (T ) = a vg 1 + ( 3 ,0 1) TB
TB T TC : S ve (T ) = a vg 3 ,0

T TC T TD : S ve (T ) = a vg 3 ,0 C T
T T TD T 4 s : S ve (T ) = a vg 3 ,0 C 2 D T

Spektar Tip 1 Tip 2

a vg / a g

TB(s) 0.05 0.05

TC(s) 0.15 0.15

TD(s) 1.0 1.0

0.90 0.45

Vrednosti na parametrite koi go definiraat vertikalniot elasti~nite spektri na odgovor

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Proekten spektar za linearna analiza
Sposobnosta na konstrukciite da gi prifatat seizmi~kite sili vo zonata na nelinearno odnesuvawe ovozmo`uva dimenzioniraweto da se vr{i so seizmi~ki sili pomali od tie dobieni so elasti~niot spektar na odgovor. So cel da izbegne sproveduvawe nelinearna analiza koja bara posofisticiran matemati~ki model i proceduri, a da se zeme predvid sposobnosta na konstrukcijata za duktilno odnesuvawe i disipacija na energija se koristi reduciran elasti~en spektar koj se narekuva proekten spektar. Redukcijata se postignuva so voveduvawe na faktor na odnesuvawe q.

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Proekten spektar za linearna analiza

Faktorot na odnesuvawe q e pretpostavena vrednost na odnosot na seizmi~kite sili koi konstrukcijata bi gi imala vo slu~aj potpolno elasti~en odgovor pri viskozno pridu{uvawe od 5% i seizmi~kite sili koi mo`at da se koristat vo standardni postapki za dimenzionirawe bazirani na linearni analiti~ki modeli sepak obezbeduvaj}i zadovolitelen odgovor. Vrednostite na ovoj faktot se propi{ani vo soodvetni delovi od EN 1998, vo zavisnost od izbraniot konstruktiven sistem i materijal.

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Proekten spektar za linearna analiza
Proektnite spektri za horizontalnite komponenti na seizmi~koto dejstvo, se opredeluvaat so slednite izrazi:
2 T 0 T TB : Sd (T ) = a g S + 3 TB 2 ,5 2 q 3

TB T TC : S d (T ) = a g S

2 ,5 q

2 ,5 TC a S = TC T TD : S d (T ) g q T ag

2 ,5 TC TD = a S 2 TD T : S d (T ) g q T ag

faktor na odnesuvawe e faktor na dolnata granica (ovaa vrednost ja opredeluvaat nacionalnite avtoriteti, prepora~ana vrednost = 0.2 )

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Alternativen na~in na pretstavuvawe na seizmi~koto dejstvo
Alternativen na~in na pretstavuvawe na seizmi~koto dejstvo e pretstavuvawe vo oblik na zapis na zabrzuvawe-akcelerogram (ili pomestuvawe, brzina) na tloto, poznat kako vremenska istorija na zemjotresot (time-historie). Vo zavisnost od primenata i raspolo`ivite informacii, seizmi~koto dejstvo mo`e da se pretstavuva so sinteti~ki istorii (akcelerogrami) i zapisi ili simulacii od realni zemjotresi. Vo EN 1998 dadeni se pove}e preporaki koi treba da gi ispolnuvaat siteti~ki generiranite istorii na akceleracii. Tie preporaki se odnesuvaat na spektarot na odgovor od tie zapisi, nivnoto vremetraewe, minimalniot broj na istorii primeneti vo analizata i sl.

EVROKOD EC8,
MODELIRAWE NA SEIZMI^KOTO DEJSTVO
Alternativen na~in na pretstavuvawe na seizmi~koto dejstvo
Dokolku postojat zapisi od realni zemjotresi od izvori koi mo`at da bidat aktuelni i za razgleduvanata lokacija pri dinami~ka analiza mo`at da se koristat tie zapisi ili simulacii na izvorot i mehanizmot na rasprostirawe na seizmi~kite branovi pri poznati seizmolo{ki karakteristiki na izvorot i gelo{ki karakteristiki na tloto niz koe patuvaat seizmi~kite branovi.
Zemjot res Bi t ol a 1994
3000

zabr zuvawe (cm/sek2)

2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 0 5 10 15 20 25 30 35

vr eme (sek)