EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

prof. Elena Dumova-Jovanoska

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Osnovni poimi i definicii
kriti~en region - toa se delovi od primarni elementi kade {to se o~ekuvaat najnepovolni kombinacii na silite (M,N,V i T) i kade {to mo`e dojde do formirawe na plasti~ni zglobovi greda - konstruktiven element dominantno izlo`en na trasverzalni tovari i na normalizirana aksijalna sila ne pogolema od 0.1 (pritisok se ozna~uva kako pozitiven) stolb - konstruktiven element koj gravitacionite tovari gi prifa}a so aksijalen pritisok ili izlo`eni na normalizirana proektna aksijalna sila pogolema od 0.1 yid (platno) - kon struktiven element koj potpira drugi elementi i koj ima izdol`en popre~en presek so odnos dol`ina debelina pogolem od 4 duktilen yid (platno) - yid vkle{ten vo osnovata so cel da se spre~i relativna rotacija na toj kraj vo odnos na ostanatiot del od konstrukcijata, i koj e dimenzioniran na takov na~i da obezbedi disipacija vo zonata na plasti~en zglob na sovivawe (vo koja nema golemi otvori) vedna{ nad osnovata

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Osnovni poimi i definicii
golem slabo armiran yid - yid so golemi dimezii vo popre~en presek, a toa e, horizontalnata dimenzija iznesuva najmalku 4.0 metri ili dve tretini od visinata na yidot , {to e pomalo, so {to se o~ekuva ograni~en razvoj na prsnatini i neelasti~no odnesuvawe pri dejstvo na proekten zemjotres spareni yid - konstruktiven element sostaven od dva ili pove}e edine~ni yidovi, povrzani so soodvetni duktilni gredi (povrzni gredi) sposobni da gi namalat momentite na svitkuvawe vo osnova za najmalku 25% od momentite na yidovite dokolku rabotat odvoeno yiden (panelen) sistem - konstruktiven sistem kaj koj i vertikalnite i horizontalnite tovari se prifa}aat pred se so vertikalni konstruktivni yidovi (platna, paneli), bilo da se edine~ni ili spareni, ~ija {to nosivost na smolknuvawe vo osnovata na konstrukcijata pogolema od 65% od vkupnata nosivost na smolknuvawe na celata konstrukcija ramkoven sistem - konstruktiven sistem kaj koj i vertikalnite i horizontalnite tovari se prifa}aat pred se so prostorni ramki ~ija {to nosivost na smolknuvawe vo osnovata na konstrukcijata pogolema od 65% od vkupnata nosivost na smolknuvawe na celata konstrukcija

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Osnovni poimi i definicii
dvoen sistem - konstruktiven sistem kaj koj vertikalnite tovari se prifa}aat so prostorni ramki, dodeka horizontalnite se prifa}aat delumno so prostorni ramki a delumno so yidovi, spareni ili edine~ni dvoen sistem ekvivalenten na ramka - dvoen sistem kaj koj nosivosta na smolknuvawe na prostornite ramki vo osnovata na konstrukcijata iznesuva pove}e od 50% od nosivosta na celiot konstruktiven sistem dvoen sistem ekvivalenten na panelen - dvoen sistem kaj koj nosivosta na smolknuvawe na yidovite vo osnovata na konstrukcijata iznesuva pove}e od 50% od nosivosta na celiot konstruktiven sistem torziono fleksibilen sistem - dvoen ili panelen sistem koj nema minimalno potrebna torziona krutost sistem na inverzno ni{alo - sistem kaj koj 50% ili pove}e od vkupnata masa se nao|a vo gornata tretina od visinata na konstrukcijata ili vo koj disipacijata na energijata se slu~uva voglavnom vo osnovata na eden od elementite na konstrukcijata

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Kapacitet za disipacija na energija i klasi na duktilnost

Vo regiono so niska seizmi~nost betonskite konstrukcii mo`at da se proektiraat so nizok kapacitet na duktilnost i disipacija na energija (Ductility Class Low) primenuvaj]i gi samo pravilata od EN 1992-1-1:2004. Aseizmi~ki betonski konstrukcii (so isklu~ok na pogore poso~eniot slu~aj) treba da bidat proektirani na na~in da obezvedat kapacitet za disipacija na energija i duktilno odnesuvawe na konstrukcijata. Duktilnoto odnesuvawe na konstrukcijata kako celina se obezbeduva na toj na~in {to se obezbeduva duktilnost na golem broj elementi po celiot volumen na konstrukcijata i site katovi. Neophodno e, so dovolna sigurnost, da se obezbedi duktilnite (fleksibilnite) mehanizmi na lom da prethodat na krtite mehanizmi (pr, smolknuvawe).

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Kapacitet za disipacija na energija i klasi na duktilnost

Betonskite aseizmi~ki konstrukcii se klasificiraat vo dve klasi na duktilnost, sredna duktilnost DCM (Ductility Class Medium) i visoka duktilnost DCH (Ductility Class High) vo zavisno od nivniot kapacitet za histerezisna disipacija na energijata. Dvete klasi odgovaraat na konstrukcii koi se proektiraat i dimenzioniraat vo sklad so specifi~ni pravila za aseizmi~ko odnesuvawe koi obezbeduvaat razvoj na mehanizmi so zna~itelna disipacija na histerezisnata energija pod dejstvo na povtoruvani ciklusi na tovarewe bez pojava na krti lomovi. So cel da se obezbedi potrebnoto nivo na duktilnost vo klasite sredna i visoka duktilnost (DCM i DCH) vo EN1998 propi{ani se specifi~ni pravila za dimenzionirawe na razli~nite tipovi konstruktivni elementi. Vo zavisnost od obezbedenata duktilnost vo dvete klasi se koristat razli~ni vrednosti na faktorot na odnesuvawe q.

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
Vo zavisnost od odnesuvaweto na betonskite konstrukcii pod dejstvo na seizmi~ki tovari tie se klasificiraat vo slednite konstruktivni tipovi: ramkoven sistem; dvoen sistem (ekvivalenten na ramkoven ili panelen); duktilen panelen sistem (sparen ili edine~en); sistem od golemi slabo armirani yidovi; sistem na inverzno ni{alo torziono fleksibilen sistem

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
So isklu~ok na torziono fleksibilniot sistem, betonskite konstrukcii mo`at da bidat klasificirani vo eden konstruktiven tip vo edniot horizontalen pravec i vo drug konstruktiven tip vo drugiot horizontalen pravec. Za da edna betonska konstrukcija bide klasificirana kako eden od prvite ~etiri prethodno poso~eni tipa, taa treba da go ispolnuva uslovot rx l s vo dvata horizontalni pravca. Dokolku toa ne e ispolneto, konstrukcijata treba da se klasificira kako torziono fleksibilen sistem.

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
Betonska konstrukcija }e bide klasificirana kako sistem od golemi slabo armirani yidovi dokolku vo razgleduvaniot horizontalen pravec ima najmaku dva yida so horizontalni dimenzii ne pomali od 4.0 metra ili 2 3 hw , {to e pomalo, koi zaedno, vo slu~aj na zemjotres, prifa}aat najmalku 20% od gravitacionite tovari od gore i imaat osnovna perioda T1, pri pretpostavka za vkle{tuvawe vo osnovata, pomala ili ednakva na 0.5 sekundi. Dovolno e da ima samo eden yid koj gi ispolnuva ovie uslovi vo eden od glavnite pravci i pri toa: osnovnata vrednost na faktorot na odnesuvawe q 0 vo toj pravec da se dobiva so delewe so 1,5 na vrednosta propi{ana vo EC8 i ima najmalku dva yida koi go ispolnuvaat gorniot uslov vo ortogonalniot pravec

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
So cel da se anticipira nelinearnoto odnesuvawe na konstrukcijata, elasti~niot spektar na odgovor se reducira so faktor na odnesuvawe q. Gornata vrednos na ovoj faktor se opredeluva za sekoj od glavnite pravci na sledniot na~in:

q = q0 k w 1.5
q0
osnovna vrednost na faktorot na odnesuvawe koja zavisi od konstruktivniot sistem i od regularnosta po visina e faktor koj ja odrazuva dominantnata tonova kw forma na konstruktiven sistem so yidovi

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
Za konstrukcii koi se regularni po visina osnovnata vrednost na faktorot na odnesuvawe q 0 za razli~ni konstruktivni tipovi dadeni se vo slednata Tabela: Konstruktiven tip ramkoven sistem; dvoen sistem; sparen panelen sistem nesparen panelen sistem sistem na inverzno ni{alo torziono fleksibilen sistem DCM DCH

3.0 u 1 4.5 u 1 3.0 2.0 1.5 4.0 u 1 3.0 2.0

Za konstrukcii koi ne se regularni po visina vrednosta na treba da se reducira za 20%.

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe

e vrednost so koja se multiplicira proektnata horizontalna seizmi~ka sila so cel da se dostigne nosivosta na svitkuvawe vo nekoj element od konstrukcijata, vo istovreme site drugi proektni dejstva ostanuvaat konstantni; u e vrednost so koja se multiplicira proektnata horizontalna seizmi~ka sila za da se sozdadat tolku plasti~ni zglobovi kolku {to se potrebni za da se formira globalen mehanizam, vo istovreme site drugi proektni dejstva ostanuvaat konstantni. Faktorot mo`e da se opredeli so primena na nelinearna stati~ka analiza (pushover).

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
Vo slu~ai vo koi faktorot u 1 ne e procenet so eksplicitni presmetki, za konstrukcii koi se regularni vo osnova, mo`at da se koristat slednite pribli`ni vrednosti na u 1 : Ramkovni ili dvojni sistemi ekvivalentni na ramkovni ednokatni konstrukcii: u 1 = 1.1 pove}ekatni, ednobrodni ramki: u 1 = 1.2 pove}ekatni, pove}ebrodni ramki ili dvojni sistemi ekvivalentni na ramkovni: u 1 = 1.3 Panelni ili dvojni sistem ekvivalentni na panelni panelni sistemi so samo dva nespareni yida po horizontalen pravec: u 1 = 1.0 drugi nespareni panelni sistemi: u 1 = 1.1 dvojni sistem ekvivalentni na panelni ili spareni panelni sistemi: u 1 = 1.2

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
Faktorot k w koj treba da go odrazi vlijanieto na dominantnata tonova forma na konstruktivnite sistemi so yidovi treba da se opredeli na sleden na~in:

k w = 0.5 (1 + 0 ) / 3 1 panelni ili dvojni sistem ekvivalentni na

k w = 1.0 za ramkovni ili dvojni sistemi ekvivalentni na ramkovni

panelni i torziono fleksibilni sistemi 0 e dominatniot odnos na yidovite na konstruktivniot sistem.

Dokolku odnosot hwi l wi na site yidovi i od konstruktivniot sistem ne varira zna~itelno, dominatnata vrednost na 0 mo`e da se opredeli od sledniot izraz:

0 = hwi

wi

hwi l wi

e visina na sidot i e dol`ina na popre~niot presek na sidot i

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Osnovna cel pri proektiraweto na aseizmi~ki betonski konstrukcii e da se spre~i pojava na krt lom ili drugi nepovolni mehanizmi na lom (koncentracija na plasti~ni zglobovi vo stolbovite na ednokatni ili pove}ekatni konstrukcii, pojava na lom na smolknuvawe vo konstruktivnite elementi, lom vo jazlite stolb-greda, pojava na te~ewe vo temelite i dr.) na toj na~in {to od uslovite na ramnote`a na silite se opredeluvaat oblasti vo koi se planira pojava na plasti~ni zglobovi.

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

So cel da se dostigne potrebnata globalna duktilnost na konstrukcijata, potencijalnite lokacii za formirawe na plasti~ni zglobovi treba da poseduvaat zna~itelen kapacitet na plasti~ni rotacii. Ovaa barawe se smeta deka e ispolneto dokolku se ispolneti slednite uslovi: Spre~eno e lokalno izvivawe na pritisnat ~elik vo potencijalnite zoni za pojava na plasti~ni zglobovi vo primarnite elementi za prifa}awe na seizmi~ki dejstva Usvoen e soodveten kvalitet na upotrebenite beton i ~elik
~elikot primenet vo kriti~nite zoni na primarnite elementi treba da ima ramnomerni plasti~ni izdol`uvawa; odnost na jakosta na zategawe i jakosta na te~ewe na ~elikot treba da bide zna~itelno pogolem od edinica; betonot primenet vo primarnite seizmi~ki elementi treba da ima soodvetna jakost na pritisok i dilatacii na prsnatini zna~itelno pogolemi od dilataciite pri maksimalnite vrednosti na jakosta na pritisok.

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Obezbedena e potreba duktilnost na krivina vo site kriti~ni regioni na primarnite elementi za prifa}awe na seizmi~ki dejstva, vklu~uvaj}i gi kraevite na stolbovite Uslovot definiran pogore se smeta deka e ispolnet dokolku faktorot na duktilnost na krivina na kriti~nite regioni (definiran kako odnos na krivina pri postultimativna jakost pri 85% od otporniot moment i krivinata pri te~ewe, obezbeduvaj}i grani~nite dilatacii na betonot i ~elikot cu i su ,k da ne bidat nadminati) e najmalku ednakov na slednite vrednosti:

= 2 q0 1

T1 TC
T1 < TC

= 1 + 2 (q0 1)TC T1
q0

soodvetna osnovna vrednost na faktorot na odnesuvawe T1 perioda na osnovniot ton na konstrukcijata perioda od gornata granica na konstantnite akceleracii TC od elasti~niot spektar

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Specifi~ni merki Izvonredno va`na karakteristika na aseizmi~ki proektiranite konstrukcii e zna~itelniot broj na stati~ka neopredelenost (prekubrojnost) zaedno so sposobnosta za redistribucija na silite {to ovozmo`uva disipacija na energijata vo pogolem del od konstrukcijata. Sposobnosta za redistribucija na silite se postignuva so ispolnuvawe na pravilata za lokalna duktilnost na elementite.

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Specifi~ni merki
Zna~itelen stepen na nesigurnost proizleguva od mo`ni gre{ki vo geometrijata, so cel da se minimizira ovoj tip na nesigurnost se propi{uvaat slednite specifi~ni merki: se propi{uvaat minimalni dimenzii na razli~nite tipovi konstruktivni elementi odnosot minimum maksimum na dimenziite na elementite koi se o~ekuva da ostanat linearni, se ograni~uva, so cel da se minimizira rizikot od popre~na nestabilnost na tie elementi se ograni~uvaat relativnite katni pomestuvawa za da se ograni~i P efektot vo stolbovite zna~itelen iznos na gornata armatura vo gredite na nivnite krajni popre~ni preseci se prodol`uva po celata dol`ina na gredata poradi nesigurnosta vo pozicijata na to~kata na infleksija treba da se tretira promenata na znakot na momentot i za taa cel vo gredite da se predvidi armatura na soodvetnite strani na gredite

Specifi~ni merki

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE BETONSKI KONSTRUKCII

Za da se minimiziraat gre{kite vo opredelenata duktilnost se propi{uvaat slednite pravila: treba da se obezbedi minimalna vrednost na lokalnata duktilnost nezavisno od usvoenata klasa na duktilnost pri proektiraweto se propi{uva minimalen procent na zategnata armatura za da se izbegne pojava na krt lom posle pojava na puknatini se propi{uva soodvetna dolna vrednost na normiranata proektna aksijalna sila so cel da se spre~i pojava na otpa|awe na za{titniot sloj na beton

Pri verifikacija na grani~na sostojba na lom (ULS) parcijalnite koeficienti za materijalite c , s treba da ja zemat predvid mo`nata degradacija na nosivosta na materijalot kako posledica od cikli~nite deformacii. Vrednostite na ovie koeficienti treba da se definiraat vo Nacionalnite aneksi. Prepora~ani vrednosti za ovie koeficienti se: za beton: c = 1.5 za ~elik: s = 1.15

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI KONSTRUKCII

prof. Elena Dumova-Jovanoska

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI KONSTRUKCII

Generalno yidarijata se smeta deka ima specifi~ni problemi pri nivno proektirawe vo seizmi~ki aktivni regioni, a toa se: te`ina niska nosivost na zategawe krto odnesuvawe i pri zategawe i pri pritisok

Sepak i pokraj pogore poso~enite slabosti yidanite konstrukcii mo`e da imaat: gusto rasporedeni yidovi zna~itelna jakost (dokolku elementite se soodvetno povrzani) disipacija na energija na raspredelen na~in so rasprostraneti prsnatini ({to treba da se kontrolira so soodvetn vrski ili sodvetno rasporedena armatura)

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI KONSTRUKCII

Materijali i vidovi na vrski (na~in na yidawe)
So cel pak, da se obezbedi soodvetno odnesuvawe na yidanite konstrukcii vo seizmi~ki aktivni regioni vo EN 1998, se voveduvaat dopolnitelni kriteriumi vo odnos na materijalite koi treba da bidat definirani od nacionalnite avtoriteti i dadeni vo Nacionalnite aneksi. Prepora~anite vrednosti se dadeni vo prodol`enie: minimalna jakost na blokovite minimalna jakost na malterot
normalno na horizontalnoto lice (nale`nata ramnina): f b 5 N / mm 2 paralelno na horizontalnoto lice (nale`nata ramnina): f b 2 N / mm
2
2 nearmirana i vramena yidarija: f m 5 N / mm armirana yidarija: f m 10 N / mm 2

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI KONSTRUKCII

Materijali i vidovi na vrski (na~in na yidawe)
Dopolnitelni kriteriumi se voveduvaat i vo odnos na primenetiot na~in yidawe (vidovi na vrski pome|u blokovite), taka se nudat tri alternativni vida na vertikalni fugi: fugi celosno ispolneti so malter fugi bez malter fugi bez malter, so mehani~ki vrski

Vo Nacionalniot aneks treba da bide specificirano koj vid na vrski smee da se koristi vo taa zemja ili odredeni regioni od zemjata. Golemiot broj na parametri koi treba da bidat definiriani vo nacionalnite aneksi se izbrani so cel da se obezbedi vklu~uvawe na specifikit na oddelnite zemji i nivnata graditelska praktika.

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
Kaj yidanite konstrukcii se razlikuvaat tri konstruktivni tipa: nramirana yidarija vramena yidarija armirana yidarija Nearmiranata yidarija odgovara na konceptot na konstrukcii so niska klasa na duktilnost DCL (Ductility Class Low). Primenata na nearmirana yidarija se dozvoluva samo vo slu~ai na niska seizmi~nost, t.e. neramirana yidarija nesmee da se koristi za slu~i koga a g S > 0.20 g (prepora~ana vrednost, sekoja zemja treba ja odredi ovaa vrednost vo zavisnost od usvoenite minimalni vrednosti na mehani~kite karakteristiki na materijalite).

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI KONSTRUKCII

Konstruktivni tipovi i faktori na odnesuvawe
Konstruktivni tipovi Nearmirana yidarija vo sklad samo so EN 1996 (prepora~ana samo vo regioni soniska seizmi~nost) Nearmirana yidarija vo sklad samo so EN 1998-1 Vramena yidarija Armirana yidarija
Faktor na odnesuvawe q

1.5 1.5 - 2.5 2.0 - 3.0 2.5 - 3.0

Dokolku konstrukcijata e neregularna po visina vrednostite na faktorot na odnesuvawe dadeni vo Tabelata treba da se reduciraat za 20%, no netreba da se zemaat vrednosti pomali od q = 1.5 .

PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE YIDANI KONSTRUKCII

Analiza
Osven osnovnite preporaki za dinami~ka analiza pri analiza na odgovorot na yidanite konstrukcii dadeni se slednite napatstvija : Vo matemati~kiot model mo`e da se vleze bilo so krutost na presek bez prsnatini ili so prsnatini. Sepak podobro e da se zeme krustosta na presek so prsnatini. Dokolku ne e napravena podetalna procena na krutosta se prepora~uva da se zeme deka krutosta na presekot so prsnatini iznesuva 50% od krutosta na presek bez prsnatini. Yid~iwata nad otvorite mo`e da se zemat kako spojni gredi i vo matemati~kiot model mo`e da se pretstavat so gredni elementi. Se dozvoluva da se izvr{i redistribucija na katnite transverzalni sili na poedinite yidovi vo slednite granici (od -25% do +33%) zapazuvaj}i da ne se naru{at uslovite za ramnote`a.