BESeDA BOBRI 1: SAM

1
Janez Jalen
Bobri
1 S A M
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA BOBRI 1: SAM
2
BESeDA
Janez Jalen
BOBRI
1: Sam
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-288-2
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA BOBRI 1: SAM
3
VSEBINA
Razgledni hrast 4
Naosten som 20
Zobati tesarji 35
Risov kouh 49
Trd spoprijem 64
Sivi Volk 80
Razboriti mladci 100
Medne lesnike 116
Narasle vode 134
Udarni Jalan 149
Gosti sledovi 165
Pisana ogrlica 180
Zamrzlo jezero 197
Svetlo kolie 213
Zravnani prehodi 230
Naporno veselje 245
Sinjeokina pot 260
Buea odjuga 275
Pomladno zelenje 289
Cvetoi lokvanji 303
BESeDA BOBRI 1: SAM
4
RAZGLEDNI HRAST
Spomlad je razivila zemljo. Pred dobrimi tremi lunami
so juni vetrovi razlomili nepregledno planjavo ledu na
obsenem jezeru v neteto plo. Zginile so gazi, ki so
vezale med seboj posamezna kolia, spajale otoke s
celino in vodile vsevprek, po dolgem in poez, da se je
videlo z razglednikov dananje Ljubljansko barje kakor
velikanska, redko pletena mrea, pripeta z mogonimi
hrasti, visokimi jelkami in e z raznovrstnim drugim
drevjem na obkroujoi obod hribov in gora naokrog.
Ogrevajoa se voda je veino plo raztopila, dokaj pa
sta jih no in dan buei veter in komaj zaznavni tok
zgnala proti mrzli strani in jih nagrmadila v tesni, sko-
zi katere se je jezero mimo strmo odsekanega hriba leno
odtekalo po iroko razlivajoi se Reki proti belim pro-
dovom deroe Save. Voda v jezeru je narasla do kolov,
na katere so bile postavljene koe, in je priela upadati
ele, ko je nekatere e skrbelo, da prodre skozi tla in jih
preene s suhih lei v vlane drevake, iz enega samega
debla tesane in izgane olne, ki so se privezani ob ko-
lia pozibavali na motni vodi. ez dan pa so tiho drseli
BESeDA BOBRI 1: SAM
5
po jezeru naokrog in morali dokajkrat po opravkih pre-
pluti razdaljo med kolii in trdino.
V odtaljeno jezero in movirja so priele priletati jate
povodnih ptic, izmed katerih jih je bore malo prezimi-
lo v nezamrzlih tekoih vodah. Prikvakale so race, se
pasle zjutraj na odprtih krajih, kasneje se pa spreletava-
le v tevilnih rojih in njih perje je poblestevalo, kakor bi
vihar podil in razganjal od sonca osvetljene oblake. Ve-
selo so prigagale sive gosi in se koj lotile valjenja. Rdee-
krake storklje so se ez dan prestopale po razmoenih
tleh, na no pa so odletele v goo ogromnih brestov,
kjer so si znaale gnezda. V raztegnjenih klinih so pri-
kriali erjavi in se razposajeno igrali na otokih blizu
seli. V samotnih plitvinah so se naselile aplje. Na
vodah so od jutra do veera ribarili kormorani, poreni
vodni krokarji. V nepristopnih movirjih so se zbirali
vreastokljuni, rono barvasti pelikani, velikani med
povodnimi ptii. Po jezeru so se mirno prepeljavali beli
labodi.
Raznovrstnih manjih ptic, ki jih je v nekaterih krajih
kar mrgolelo, bi pa nihe ne mogel pregledati in poraz-
vrstiti. Posebno tem v pogubo so se v gozdovih in ska-
lah ob robu jezera naselili veliki, srednji in mali krilati
roparji.
V loju in grmiju, v goavah in dobravah so zapeli
in zavigali zbori drobnih pevcev. Ob prvem zelenju se
BESeDA BOBRI 1: SAM
6
je oglasila tudi kukavica. Samci so kukali, samice pa
skrivoma podtikale lastna jajca v tuja gnezda, da jim ni
bilo treba lei in se ukvarjati z odrejo nikdar sitih mla-
diev.
V jezeru in njegovih dotokih so se drstile ribe. Brez-
tevilni mladi zarod je bogato preivljal tevilne jate po-
vodnih ptic.
V tihih pomladnih noeh je valovilo nad vodami in
movirji regljanje ab in uspavalo od dela in lova utru-
jene in od sonca ogane prebivalce koli.
Rega, rega, rega, rega, rega, rega ...
Zgodnji arki sonca so obsijali vrh pred kratkim ozele-
nelega orjakega hrasta na robu strmo odsekanega hri-
ba nad odtokom plitvega jezera. Stolp ljubljanskega
gradu stoji dandanes tam. Iz goave je priletel pepel-
natosiv, rnikasto progast in belo pikast pti, sedel na
suho vejo in zakukal v jasno, od none nevihte izprano
jutro.
Na iroko izsekano jaso okrog razglednega hrasta je
hotel pravkar stopiti po obrazu ele na kratko obraen
moki, kateremu so bili konec lanskega poletja koliarji
vzdeli ime Ostrorogi Jelen. Poprej so mu bili rekli Pla-
menolasec. Zaustavil je boso nogo in se prikril. Izza le-
skovega grma je dolgo opazoval, kako se je prepevajoi
BESeDA BOBRI 1: SAM
7
pti na veji sukal, se obraal na vse strani in skual pri-
vabiti samico.
... Kuku, kuku, kuku, kuku, kuku gugugugu, je
skonal samec in kakor roparski skobec odletel s hrasta
onstran jase, kjer se mu je bila draljivo zahihitala kuka-
vica. Zael je pridueno naglo vabiti, gugugu kvavava,
samica se mu je pa nagajivo posmehovala in se mu
umikala, da ga e bolj razvname. In ni odnehala, dokler
ni priklicala ni manj uivanja eljnega tekmeca. Sama
se je br spreletela na drugo drevo, oba samca pa sta se
zapodila za njo, kdo jo prej dohiti. Strastna tekma je pri-
vabila tudi dokaj drobnih ptic. Zaletavale so se kar v vse
tri kukavice od kraja, kakor bi hotele ubraniti, da bi bilo
vsaj eno tuje jajce manj vtihotapljeno v njihova gnezda.
Razburljivi glasovi in nagli frfot perutnic so se odda-
ljili in utihnili. Iz grmovja pa je stopil na jaso visokorasli
Ostrorogi Jelen. Kakor od brona so se odbili sonni arki
od njegovih miiastih rok in irokega golega hrbta. Na
temni kozlovini okrog ledij so se zalesketale rosne kap-
lje, ki jih je bil mimogrede utrl raz listje v grmovju. V
soncu se je zasvetlikala konica dolge sulice. Izza pasa
mu je gledal roevinast roaj bodala. Ob stegnu mu je
opletala kamnita sekira. Prek hrbta pa sta visela lok in
tul.
Ostrorogi je obstal, raziril svoje mlade prsi in globo-
ko vdihnil gozdni zrak, kakor bi hotel preizkusiti njego-
BESeDA BOBRI 1: SAM
8
ve vonje. Ozrl se je naokrog in prisluhnil na vse strani.
Ni. Le pesem ptiev je donela z drevja in iz grmovja.
Jelenu se je obraz razjasnil. Znova je pogledal v vrh
hrasta, kakor bi si elel, da mu preroki pti nakuka e
ve sree. Topotnil je z nogo ob tla in sam sebi glasno
zatrdil:
Ne, ne bom hlapec!
Snoi se je bil sprl z oetom, z mrkim Brkatim So-
mom. Oetu se je zahotelo postrvi. Ukazal je, naj mu jih
gresta on in pa Neokretni Karp danes nalovit v potok, ki
priteka v jezero izpod veernega sonca. Jelen si je drz-
nil oporekati, da za tak otroji opravek ni treba dveh od-
raslih mokih. Som ga je srenasto pogledal in Jelen je
popustil:
Grem. Za veliko bronasto sekiro.
Brkati Som je za hip pomislil. Potem je prikimal. Pre-
den je pa utegnil spregovoriti, je zrasel Karp in zarjul:
Nak!
Ostrorogi je planil pokonci. Somu in Karpu, bratu po
oetu, po materi pa ne, obema je vrgel v brk, da je sekira
pravzaprav njegova. Oe njegove matere, Drzni Kozo-
rog, jo je bil dal Brkatemu Somu v znamenje sprave.
Razpor je bil pa nastal prav zavoljo njegove, sedaj e
pokopane matere, Skalne Zvezde.
Sekira bo moja. Jaz sem prvorojeni. Karp se je po-
trkal na kosmate prsi.
BESeDA BOBRI 1: SAM
9
Khmm! je rovsnil Zvezde sin.
Sekira moja. Ti pa meni pokoren, se je naraal Ne-
okretni.
Nikoli
Za hlapca mi bo.
Te raji nocoj ubijem.
Kdo ve, kako bi se bil prepir konal, da ni posegel
vmes oe, Brkati Som. Obema sinovoma je ukazal ob-
molkniti. Vsem pa spat.
Razli so se in enske so zagreble erjavico v pepel.
Bronaste sekire pa Jelen ni dobil.
Jelen je spal s svojo odraajoo sestro Sinjeoko Ko-
drolasko v tesni koici na koncu kolia. Njegova mati
je oba svoja edina otroka v njej rodila in vzredila. Bili so
kakor druina zase. Mati je bila pred dvema zimama ob
asu obletajoega se listja umrla. Po njeni smrti Brkati
Som njega in Kodrolaske ni podil drugam. Kakor bi se
bal maevanja Skalne Zvezde.
Ostrorogi je legel na rogoz in se odel s kouhom. Svo-
je bronasto bodalo je vtaknil pod zglavje. Spal pa vso
no ni skoraj ni. Kuhala ga je jeza in dramila sta ga
grom in de, ki se je zlijal na streho iz loja. Ob prvem
svitu je vstal, tako tiho, da ni prebudil Sinjeoke. Opre-
mil se je za na lov, se neopaeno izmuznil s kolia in
oddrsel v drevaku proti trdini: Naj gre Karp kar sam
BESeDA BOBRI 1: SAM
10
lovit postrvi. e se samote in zverine boji, naj se brani
sam. Jaz ga ne bom ve.
Pa naj si je e tako dopovedoval, skrbelo ga je vseeno,
kaj ukrene oe. Sam bi e nekako znal kljubovati. Som
se pa lahko znosi nad Kodrolasko, ki bo vsak as godna
za moitev.
Ostrorogi Jelen je skril sulico, lok in tul v gost grm.
Vrnil se je nazaj na jaso in obstal ob hrastu, igar debla
trije moki niso mogli obsei. Visoko je odskoil, ujel z
rokama prvo vejo in se povzpel v sue se vrh zelene
kronje. Pogladil si je z razkreenimi prsti razkutrane
ognjenordee lase. Pogledal je proti jutranjemu soncu.
Zablealo mu je. Zaslonil si je oi z dlanjo. Pred njim so
se razprostirali nepregledni gozdovi. Zastrmel se je v
vrh Oblega hriba. V prostrani globeli naravnost tam ez
si je bil priboril moko ast, sloves neustraenega lovca
in ponosno ime.
Lansko leto je bilo, ob asu, ko so trave e usipale se-
mena. Jeleni so se prieli pojati. Dananji jeleni so
proti takratnim pritlikavci. Pa ga je poslal oe same-
ga, naj gre gledat, e ni morda ostrorogi orjaki jelen e
spet prebodel in umoril kakega svojega tekmeca. Da
pravoasno otmo koo in meso zverjadi in smradu.
Mladec je vedel, da so doslej hodili oprezat na jelenje
rastie v Tihi globeli navadno po trije, gotovo pa dva.
BESeDA BOBRI 1: SAM
11
V svoji mladi drznosti pa ni maral rei za spremljeval-
ca. Brata, Neokretnega Karpa, bi celo ne maral s sabo.
e pred svitom se je Jelen odpeljal z drevakom. Pristal
je na koncu globoko v trdino segajoe zajede. Skozi
gozd je hodil proti vetru. Pazno in vedno pripravljen za
skok, zavoljo zverjadi. Bile so ga same oi in uesa. In e
z nosom je lovil vonje. e iz daljave je zaul mono, glo-
boko in polnoglasno rukanje jelena. Hkrati s prvim son-
cem je pogledal v globel. V nos mu je udaril rezek dah
pojajoih se kout. Pet jih je bilo. Orjaki ostrorogi jelen
se je sukal med njimi. Bil je tako visok, da bi Plameno-
lasec ne mogel pogledati ez njegova plea, e bi stopil
obenj. Jelen je hotel pravkar zaskoiti najmanjo kouto,
pa se mu je zmaknila. Ostrorogi jelen je zarukal iz pol-
nih prsi. Noben tekmec se mu ni odzval.
Drugi sin Brkatega Soma se je zaveroval v vrvenje je-
lenjadi. Nase je kar pozabil. Ni zaznal, kdaj se je spre-
vrgel veter. Jelen je pa ujel njega v nos. Dale naprej,
naravnost proti mladcu je stegnil z mogonim rogovjem
okraeno glavo. Togotno je zarukal. Zabobnela je zem-
lja. S sklonjeno glavo in naprej trleim rogovjem je
drvel orjak naravnost proti Plamenolascu, ki se ni mo-
gel umakniti. Kakor bi ga bil navdihnil sam duh njego-
ve umrle matere Skalne Zvezde, se je Plamenolasec bli-
skovito naglo iroko razkorail, z obema rokama popri-
jel sulico in jo nameril proti urno se bliajoi razjarjeni
BESeDA BOBRI 1: SAM
12
ivali. Ta hip se je konica e zadrla v jelenov vrat in za
njo skoraj pol vrbovega roaja. Jelen je jezno zamahnil
z glavo. Sulica se je prelomila. Drzni mladec je pa odle-
teI skozi rogovje jelenu na plea. Z roko se je ujel za gri-
vo, se naglo obrnil in z vso mojo usekal s kamnito se-
kiro med roge. Jelen je pokleknil. Ostrorogi se je pa od-
gnal in odskoil za dve svoji viini dale. Klecnil je, pa-
del na roke, naglo vstal, niti ozreti se ni utegnil, in e je
kakor maek urno prasnil v veje za ivot debele smreke.
Ranjeni jelen ni priel za njim pod drevo. Obleal je po
strani na tleh. Globoko je hropel. Iz rane na vratu in iz
gobca mu je lila kri.
Mladec sam sebi ni mogel verjeti. On, ki ni dorasel e
do polne moi, naj bi zmogel tega mogotca, ki se ga do-
slej nihe ni upal lotiti. Je pa le res. Niti za luaj sulice
dale od njega gospodar jelenjadi v Tihi globeli sunko-
ma brca, razkopava s parklji zemljo, da v kepah leti na
vse strani, lovi zadnje dihe sape in poginja. Niti loka mu
ni treba ve napeti, da bi mu zadal nove rane. Skoraj se
bo umiril sam od sebe.
Jelen je obleal nepremino. Poasi je splezal Ostro-
rogi s smreke. Ni e povsem zaupal silaku. Previdno se
je blial sekiri, ki je prej ni utegnil ve pobrati. Jelena je
obkroil. Bal se je njegovih nog. En sam udarec bi ga
utegnil ubiti ali vsaj hudo pohabiti.
BESeDA BOBRI 1: SAM
13
Pripravljen, da lahko visak as odskoi, je edini sin
Skalne Zvezde nekajkrat zdale udaril s topo stranjo
kamnite sekire jelena v hrbet. Ni se ve ganil. Tedaj ele
se je mladec povsem zavedel svoje zmage. Stopil je z
nogo mrtvema ostrorogemu jelenu na vrat, se prijel z
okretno roko za krono njegovega roga, neokretno levi-
co je pa prislonil k ustom. In po Tihi globeli in po hribih
naokrog se je razlegel zmagoslaven rik. Gozd ga je prav
razumel in je za nekaj trenutkov utihnil in prisluhnil.
Sonce e ni prevozilo etrtega dela svoje dnevne poti,
ko je v koliu Brkatega Soma do sedaj odrivani sin
Skalne Zvezde ponosno naznanil: Ostrorogi jelen v Ti-
hi globeli je mrtev. Ubila ga je moja roka.
Naselje je veselo zahrumelo. Saj bo prihodnje dni
mesa na pretek. In koa in kosti in revesje in rogovje.
Ne. Tega ne bodo razagali in narejali iz njega sekire in
kopae in osti za na sulice in puice. Ne. Plamenolasec,
ki mu odslej za naprej poreko Ostrorogi Jelen, si to zna-
menje teke zmage obesi nad vhod koe, v kateri spi s
svojo sestro Sinjeoko Kodrolasko, ki od samega veselja
ne ve, kaj bi poela.
V vsem koliu se je en sam dral mrko. Neokretni
Karp. Pritikljaj Neokretni so mu vzdeli zavoljo tega,
ker je vse delal z neokretno roko, ne pa z okretno kakor
drugi. Levien je bil.
BESeDA BOBRI 1: SAM
14
Oe, Brkati Som, ni rekel ni. Niti pokazal ni, ali mu
je prav ali ne. Zael je samo mirno in oblastno ukazovati
in porazdeljevati delo.
Mimogrede se je zablisnila Plamenolascu misel, e ni
morda oe namenoma poslal samega na rastie ostro-
rogega jelena, da bi ga divjak sluajno napadel, prebo-
del in z nogami steptal. Ni se utegnil ukvarjati z njo.
Preve se mu je mudilo nazaj v Tiho globel.
Utrujeni so pod no pripeljali odrtega in razsekane-
ga jelena. Plamenolasec je vozil v svojem drevaku samo
srce in rogovje premaganega, katerega mo in srnost
bo prela sasoma v njega samega. Posamezen rog je
imel dokaj parokov. Enega ve kakor pa je dvakrat vseh
prstov na obeh rokah.
Ostrorogi Jelen se je obrnil na veji razglednega hrasta
in pogledal prek osvetljenega in lesketajoega se jezera
proti rni gori. Krim ji pravimo sedaj. Blizu pod
seboj je videl kolie svojega oeta, Brkatega Soma.
Stalo je na dananjem Botaninem vrtu. Kodrolaska
se je sukala v sivkasti dokolenski haljici med vhodom
koe. Zvijala si je skodrane svetle lase in jih spenjala s
koenimi in roevinaslimi lasnicami. Nad njo je pa vi-
sela trata lobanja z mogonim rogovjem. Ostrorogega
je zamikalo, da bi sestro poklical, pa se je br premislil.
V drevak je pravkar poskoil Neokretni Karp. Doslej ve-
BESeDA BOBRI 1: SAM
15
selo razigrani obraz Ostrorogega se je zresnil. Stisnil je
roaj bodala in trdo izrekel:
Ne bom ti hlapec, Karp! Nikoli!
Kakor bi iskal zaveznikov proti Neokretnemu, se je
Jelen priel ozirati po koliih v jezeru. Najirneje in
najdlje od trdine je bilo tisto pod najvijim soncem. V
hribih za njim so se pele iz globokih sotesk strmo odse-
kane skale. Proti Igu je gledal. Tam bi bilo komaj
kaj. So manj priljudni ljudje. Od tam je tudi doma Kar-
pova mati, Redkozoba uka. In kolie pod rno goro.
In dokaj drugih, manjih. In spet veliko in najstareje
pod Pleivco. Zakriva ga otok spredaj, katerih je raztre-
senih za njim ravno e za vse prste na obeh rokah. V
tem koncu jezera se je Ostrorogemu Jelenu zdelo ved-
no najbolj prijazno. Skozi gozdove tam zadaj je preho-
jena steza, ki pelje k brezmejnemu slanemu jezeru, ka-
mor neko e pojde. e prej ne, pa takrat, ko se osamo-
svoji. Spet je glasno spregovoril:
Ne bo mi ukazoval, Karp! Nak!
Ostrorogi Jelen se je okretno prestopil v kronji hrasta
okrog debla na vejo, ki se je koatila nad odsekano str-
mino dale proti veernemu soncu. Ozrl se je v globoi-
no pod sabo, kjer se je jezero izlivalo v Reko. Za hip mu
je noga zastala. Postalo ga je sram, da okleva. Kaj, e bi
ga kdo videl. Njega, Ostrorogega Jelena. Previdno je sto-
pal po veji naprej, dokler se ni pod njim poibila. Obstal
BESeDA BOBRI 1: SAM
16
je in razgrnil zelenje. Na neokretno roko je ugledal na
prisebnem koncu jezera plitvino. e netetokrat jo je
videl, preveslal in preplaval in brodil v njej, pa se nikdar
ni domislil, da je kaj pripravna za novo kolie. uvar
dohoda v Jezero po Reki navzgor bi bil. Morda ga je spet
navdihnil duh umrle matere, ki je bila na to stran doma
in lei sedaj pokopana ne dale pro v suhem produ. Da,
tam spodaj si kdaj zabije lastno kolie. Prek plitvine je
pravkar veslal v drevaku Karp. Jelen mu je zdale pove-
dal, eprav je vedel, da ga ne slii:
Neokretni! Tebi enak bom.
Ostrorogi bi e rad pogledal v kraje, iz katerih je Brka-
ti Som privedel njegovo mater za svojo drugo eno. Za
zapestje debela veja mu je zakrivala razgled. Segel je po
kamnito sekiro, zamahnil nekajkrat in veja je padla v
globino. ele sedaj se je spomnil, da bi tega ne bil smel
storiti. Vsem naokrog je bil mogoni razgledni hrast
sveto drevo. Nobena sekira se ga ni smela dotakniti. Niti
rezilo ne. Samo njegov oe, Brkati Som, je smel izseka-
vati razgledne line. Za njim bo prela ta pravica na Kar-
pa, na prvorojenca.
Jelena je pogrelo. Namesto da bi se bal zavoljo pre-
stopka nesree, se mu je zdelo prav. Saj njega so za
prvorojenstvo pravzaprav ogoljufali. Mu je umrla mati
vse povedala.
BESeDA BOBRI 1: SAM
17
Pred dokaj leti je bilo. Skalna Zvezda je prignala pod
no k Savi napajat drobnico svojega veljavnega oeta,
Drznega Kozoroga. Po toku navzdol je pridrsel dolg dre-
vak. Ve poraenih mo je veslalo v njem. Vodil jih je
Brkati Som. Pristali so na prod. Neizkuena Zvezda ni
zbeala. Da so prili na zamenjavo blaga, je mislila. In da
jim pokae oetove otore, kjer naj poakajo, dokler se
moki ne vrnejo z lova, je mislila. Res je Brkati Som po-
vpraal po oetu in mokih. Ko je pa zvedel, da jih ni
doma, je zgrabil Zvezdo okrog pasu, ji zatisnil usta in jo
odnesel v drevak.
Vso no so vozili. Polna luna jim je svetila. Da niso bili
dobri veslai, bi se jim drevak razbil ob skalah. e za dne
so drugi dan zavozili v Reko. Veslai so se upeli in hiteli
veslati navzgor proti toku. Z nojo vred so dospeli v je-
zero. Zvezda se je zaudila veliki vodni planjavi. Brkati
Som pa je skril brhko dekle v tesno koo, v kateri ge kas-
neje preivela skoraj vse ivljenje.
Drzni Kozorog in njegovi so Skalno Zvezdo dolgo
iskali. Ne duha ne sluha ni bilo za njo. e so mislili, da
je utonila in da jo je odnesla Sava, ko je eden izmed Ko-
zorogovih pastirjev izvohal, kje je. Kozorog je zbral svo-
je oboroene moe. Po produ in skozi gozdove jih je pri-
vedel k izlivu jezera. Pa je koj izprevidel, da bi ni ne
opravil, ko niso imeli drevakov, da bi mogli napasti So-
movo kolie. Priel se je pogajati. Saj kdo ve kaj ni bil
BESeDA BOBRI 1: SAM
18
ve hud, ko je zvedel, da je Skalna Zvezda glavarjeva
ena. Som se je pa opraviil, da je Zvezdo imel za su-
njo, in ni mislil, da je hi tako veljavnega moa. Vse na
vrh jo je pa e drago odkupil. Visok sklad e udelanih
bobrovih ko je dal zanjo. V znamenje sprave sta si s
Kozorogom zamenjala sekiri. Somova je bila kamnita,
Kozorogova pa bronasta. Uverjen, da bo prvorojenec
Skalne Zvezde za oetom glavar kolia, je Kozorog od-
peljal svoje bojevnike nazaj pod Snene gore. Som je bil
namre svojo prvo eno, Redkozobo uko, s katero je
imel e tri otroke, dve deklici in Karpa, utajil.
Zvezda, ki je bila e nosea, je bila s poravnavo kar
zadovoljna. Saj do takrat ni vedela za uko in Karpa. Ju
je Som vedno prikrival. Zato se je pozneje utila tem
bolj poniano in zapostavljeno. Somu ni bila rada po-
korna. Sinu Plamenolascu je pa pred smrtjo naravnost
naroila, naj izpodrine Karpa kakor ve in zna. No, prav
sedaj je e posegel v njegove bodoe pravice, ko je odse-
kal vejo, ki je zastirala razgled na Snene gore. Seveda!
Brkati Som ne mara gledati v kraje, kjer bi njegova ast
ni ne veljala. Ostrorogi je zagrozil b pestjo na plitvino,
prek katere je drsel Karpov drevak:
Ti e vnen alitev, Neokretni!
Ostrorogemu Jelenu je kar odleglo. Prijel se je za tanj-
o zgornjo vejo in se sklonil skozi lino, ki si jo je bil iz-
sekal. Po Savi navzgor se je zagledal v venec gora. No-
BESeDA BOBRI 1: SAM
19
beni ni vedel imena. Le tam zadaj, na najvijem pri-
ostrenem vrhu, videl je Triglav kamor nihe ne
more, kakor mu je pravila mati, tam sta Grom in Blisk
doma. Da, mora, mora, in skoraj pojde k rodu svoje
matere.
Sonce se je prelivalo po skalah in plazovih oddaljenih
gora. Ostrorogi Jelen se je pa poutil, kakor bi vanj ne-
vidno prehajala mo in drznost mrtvega premaganca,
od katerega je dobil ime. Stisnil je zobe:
Karp! Jaz pritisnem tebe ob tla, ne ti mene!
Jelen se je pomaknil nazaj k deblu. Spustil se je z vrha
od veje do veje in z zadnje poskoil na travo. Hitro je
poiskal sulico in lok in stekel po strmini navzdol proti
jezeru. Mudilo se mu je lovit postrvi. Nala. Nakljub.
Da osramoti Karpa, ki sam ne upa zaveslati v potok iz-
pod veernega sonca in veslari kakor negodno otroe
okrog kolia.
eprav e ni ni jedel, se Ostrorogi ni vrnil v kolie.
e stakne kje kako gnezdo in izpije jajca.
Tiho je drsel drevak Ostrorogega proti Dolgi dolini
med zelenimi hribi. Razgibana voda se je pa svetlikala v
soncu, kakor bi kdo trosil v jezero lupine bisernih koljk.
BESeDA BOBRI 1: SAM
20
NAOSTEN SOM
D
ozorele so prve jagode. Precejen sopek jih je pri-
nesel Ostrorogi iz gozdov Sinjeoki Kodrolaski.
Razveselila se jih je in jih br pozobala. Pred Jelena je pa
poloila peeno stegno kozlia, za katero se je bila z
Redkozobo uko trdo sporekla. ele ko ji je vrgla v za-
maeni obraz, da Ostrorogi skoraj vso divjaino za ko-
lie sam upleni in da ima vsaj toliko pravice do mesa
doma zaklanih ivali kakor Neokretni Karp, e ne e
ve, je uka jezno revsnila in vrgla v Kodrolasko koz-
likovine za oba, zanjo in za brata. Sinjeoka je pa spek-
la Jelenu e nizek podpepelnjak iz moke vodnih ore-
kov, katerih je bila v jeseni dokaj nabrala, jih sedaj e
enkrat presuila na soncu in jih zmlela na rmlji. Ostro-
rogi se je obojega razveselil. Pohvalil je sestro, pa je
meso in kruh samo pokusil. Da to jed vzame zveer s
sabo, je rekel, in naj mu za sedaj spee postrvi, ki jih je
bil nalovil v potoku v Dolgi dolini. Za oba jih bo dovolj.
Za druge v koliu naj jih pa Karp priskrbi, e jih hoe-
jo jesti. Zakaj bi moral vse sam.
BESeDA BOBRI 1: SAM
21
Kam da namerja zveer spet iti, je bila radovedna Ko-
drolaska grede, ko je razgrebala erjavico izpod pepela,
da zakuri.
Somi se drste. V loju za Brdom sem jih bil spazil.
Kakor debel hlod je eden med njimi. Podnevi ni ni. Po-
noi bo manj oprezen. Morebiti se mi posrei otvesti ga
na ost. Potem se e pomeniva, ko se mi ne bo nogel ve
skriti. Ostrorogi, ki je veljal za redkobesednega, se je s
svojo sestro, kadar sta bila sama, rad pogovarjal.
Sinjeoka je podpihala ogenj in naloila manj dokaj
suhega lesa, da bo imve erjavice. Jelen je pa trebil z
noiem iz kresilnika postrvi.
Ogenj je dogorel. Kodrolaska je primaknila pripravno
visoka kamna, nataknila ribe na vrbove palice in jih dru-
go poleg druge razporedila nad erjavico. Medtem ko
aka na jed, si je domislil Ostrorogi, lahko pregleda in
nabrusi vse tri svoje osti. Vzel jih je iz kota, v katerega so
bile prislonjene, pobral na tleh brusnik, pljunil nanj in
priel ostriti konice in zobe. Vse tri je bil napravil iz kosti
ostrorogega jelena. Ena izmed njih je bila e precej
omajana. Na novo jo je moral prevezati z jermenom na
leseni draj in jo gladko zasmoliti.
Dve manji, samo za odraslo moko ped dolgi postrvi,
sta se bili e spekli. Ostrorogi ju je pojedel kar mimogre-
de. Sedaj se je ele prav zavedel, da je zares laen. Kljub
temu je hitel delati naprej. Z nekaj senjev dolgimi vrv-
BESeDA BOBRI 1: SAM
22
mi je privezal na preluknjane draje kratka, komaj za
zapestje debela krepela. Krepko je zadrgnil vozle, da bi
se katero ne odtrgalo. Potem bi teko sledil soma. Pre-
gledal je e lok in puice in sulice in si pripravil tudi se-
kiro, eprav je vedel, da je ne bo rabil. Saj ni ne utei v
drevaku.
Postrvi so bile peene. Brat in sestra sta se jih do sita
najedla. e nekaj jih je ostalo.
Iz lonca, ki je visel obeen na leseno kljuko, se je Je-
len napil e precej postane studennice. Zautil je utru-
jenost od veslanja in hoje. V popoldanski soparici se ga
je lotevala dremavica. Da bo ponoi na prei bolj buden,
je legel in zaspal e prej, preden je Sinjeoka odla po
opravkih. Rentaenje Brkatega Soma na lenuhe ga je za
hip prebudilo. Ni se meni zanj. Obrnil se je in spal na-
prej. Kasneje je celo razmiljal, e se mu ni samo sanjalo.
Ostrorogi Jelen je vstal ele pod no. Pojedel je e
dvoje velikih postrvi, vrgel glavi in kosti svojemu rne-
mu psiku Bevsku in popil na vrh iz lesene sklede skoraj
vse mleko, katero je bila namolzla Kodrolaska pri buah
na trdini. Z nojo vred je znosil oroje in orodje v dre-
vak. Svetlolasa sestra mu je pa podala v koari jedi za na
pot. Bevsk je silil za njim v drevak, pa ga ni maral vzeti
s sabo. Bi mu bil samo v napotje. Naj ostane pri Kodro-
laski in naj jo varuje, mu je naroal. Pes je porepkal,
kakor bi res vse razumel.
BESeDA BOBRI 1: SAM
23
Luna je pravkar vzhajala, ko se je odtrgal od kolia
Brkatega Soma drevak Ostrorogega Jelena. Plamenola-
sec je vozil blizu brega po plitvinah. Stal je v drevaku in
se z drogom poganjal naprej. Mudilo se mu je. Za
Brdom je pa drevak ustavil. Poasi in neslino je zavo-
zil v najiro gaz, ki so jo drstei se somi napravili sko-
zi loje. Na koncu je obstal, potegnil drog iz vode in se-
del na rilec drevaka.
Jelen ni akal dolgo, ko so tik okrog njega spet zareg-
ljale abe, ki so bile prej utihnile. PIitvine in movirna
obreja so kar nekako podrhtevala od nepretrganega
regljanja. Vmes so se oglaali raznovrstni glasovi nonih
vodnih ptiev. Po gozdovih so skovikale sove. Vse je pre-
vpila uharica s svojim grozljivim uhu. Netopirji so frfo-
tali nad lojem in lovili komarje. Zakrulili so movirski
praii in ofotaje stekli nazaj v gozd. Najbr jih je pre-
straila kaka zver, volk, ris ali medved. Jelenu je bilo
hudo, da ni mogel sestreliti puice za njimi.
V pokojnem jezeru so odsevali oblaki in skoraj polna
luna se je ogledovala v vodni gladini.
Ostrorogi je mirno del v drevaku. Le tu pa tam je
zmekal komarja. Cel roj jih je cvililo okrog njega in za-
sesavali so se mu v koo. V okretni roki je dral ost. Nad
krepelom pred sabo pa je imel zvito pleteno vrv. Dva-
krat je e zaslial prav blizu drevaka udarec somovega
BESeDA BOBRI 1: SAM
24
repa nad vodo. Obakrat je vstal in akal z ostjo v dvig-
njeni roki, pa ni bilo ni.
Nono ivljenje na jezeru in njegovih bregovih se je
umirjalo in oblake je priela ronato barvati jutranja
zarja. Jelen se je e hotel najesti, da kasneje v prvem svi-
tu za em drugim pogleda, ko s somi ne bo ni. Pa se je
konec gazi nekaj zganilo pod vodo. Spet je neslino vstal
in se razkorail. Nagubanil je elo in napeto opazoval:
Je. Velik som je. Samo e se bo dovolj priblial?
Ostrorogi je dvignil ost in jo tesno pritisnil ob mono
prsno miico. Vse telo mu je od nestrpnosti narahlo po-
drhtevalo.
Seveda. Ob somu je somica. Seveda. Ve kot pol
manja. Premaknila se je za dober seenj proti njemu.
Seveda. Ikre zalega in som jih plodi. Spet sta se pomak-
nila blie. Bo, bo, bo. In spet e blie. Jelenu je zastajala
sapa. e bi lahko tvegal met: Ne e. Poakaj! Da bolje
zadene! je po tihem miril samega sebe. Soma sta zno-
va zaplavala in obstala komaj tri senje pred njim. Blie
ju ne sme pustiti. Mu utegne orjak prevrniti drevak, ko
se obrne in zamahne s svojim mogono podplavutenim
repom. Ostrorogi je stisnil zobe, se nagnil nazaj in dvig-
nil ost. Vrv se je lepo odmotavala. In kakor bi sproil
majbolj napet lok, je vzdrhtelo Jelenovo telo. Ost je sik-
nila skozi jutranji somrak, pljusnila v vodo in se globo-
ko zapiila somu v vrat. Ostrorogi pa je e epel v dre-
BESeDA BOBRI 1: SAM
25
vaku in trdno dral za obe stranici. Ta hip je odletelo
krepelo raz rilec drevaka in ofotnilo v vodo. Drevak pa
se je zazibal, da se je skoraj prevrnil. Komaj, komaj in z
vso mojo mu je Jelen ujel ravnovesje, tako silno je za-
mahnil som z repom in sinil na odprto jezero. Ostrorogi
se je zael poasi in previdno premikati za njim. Siva
proga skaljene vode mu je kazala smer prek plitvine. V
katero globino se je poastne potopil, je kmalu spoznal
po krepelu, ki je mirno plavalo na gladini jezera.
Ostrorogi je ustavil drevak. Ni se mu ni mudilo. Naj
se rana somu razboli. Sdel je, segel po koaro in zael
jesti. Trgal je z zobmi meso in nazadnje z njimi razdro-
bil tudi mehke kosti in posesal mozeg iz njih. Pohrustal
je e ves podpepelnjak. Za ejo je pa zajel kar iz jezera
perie vode. Saj na samotah ni osnesnaena kakor oko-
li koli.
Som se ves ta as ni nikanor premaknil. Da bi bil e
poginil, si Ostrorogi e zdale ni mislil. Zavedal se je, da
ga aka e trd boj, preden upeha in uene orjaka. Pripra-
vil je sulice, na katere so bile osti iz kresilnika tako pri-
trjene, da so se loile od draja, kadar so prav zadele.
Seveda. Dva bi morala biti sedaj v drevaku. Eden, ki bi
drevak vozil in ravnal, drugi pa, ki bi metal sulice in za-
dajal ranjeni poasti nove rane. Morebiti mu pa same-
mu uspe. e ne, pojde po Kodrolasko. Drevak zna dobro
voditi. Karpa za vse na svetu ne gre klicat na pomo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
26
Sestro e kako ubrani pred morebitnim nasiljem oeta
Brkatega Soma, ki bi bil ualjen zavoljo prezrtega Ne-
okretnega Karpa. Seveda. Vsak je rad deleen zmage.
Izza nizkih griev na jutranjem koncu jezera je vzlo
sonce. Jezero se je zalesketalo. V poasnem letu so pri-
kriali prek Jelena galebi. Ostrorogi se ni utegnil meni-
ti zanje. Pazno je pregledal jezero okrog krepela. Krva-
va lisa na vodni gladini mu je pokazala, kje tii som. Le
kako naj se mu priblia?
Iz Dolge doline je potegnil hladen veter. Ostrorogi si
je domislil: Veter mi bo gnal drevak. Zavozil je precej
dale stran in ujel pravo sapo. Pognal je e drevak pro-
ti somu, br potegnil drog iz vode in vzel v roko najtejo
sulico. Poasi je drsel drevak proti krvavi lisi. Jelen je
zagledal soma. Vedel je, da ne tii tam, kjer ga vidi, ker
voda oem drugae kae, kakor je pa res. Presodil je br
globino in si doloil, koliko pred poast bo meril, da
prav zadene. Spet mu je od razburjenja zastajala sapa.
Pa samo za kratek as. S silnim zamahom je zletela te-
ka sulica iz Ostrorogega roke in izginila pod vodno gla-
dino. Jezero je na dale zavalovilo. Drevak se je zazibal
in zaplesal in zajel precej vode. Dovolj je imel opraviti
Jelen, da se mu ni prevrnil. Skoraj bi bil zgubil krepelo
izpred oi. Pa mu je ravna rta, ki jo je les risal za sabo,
pokazala, da bei som naravnost proti velikemu otoku
Pleivci.
BESeDA BOBRI 1: SAM
27
Jezero okrog drevaka se je umirilo. Krvave lise ni bilo
ve. Valovi so jo raztepli. Priblino na istem kraju, kjer
se je prej svetlikala kri, je pa plaval leseni draj Ostroro-
gega sulice.
Zadel sem, se je razveselil Jelen. Samo e ne do-
volj. Bi bilo tudi udno, e bi tak velikan podlegel samo
dvema ranama. Pa te e e uenem.
Ostrorogi je ujel draj sulice in ga vrgel v drevak, iz
katerega je z zajemalko, narejeno iz smrekovega lubja,
zmetal prej zajeto vodo. Zavoljo globine pa ni mogel ve
rabiti droga. Vzel je vesli v roke, ju vtaknil skozi streme-
nice ob strani in pognal drevak za zginulim krepelom.
Vozil je poasi in se oziral na vse strani. Nad jezersko
gladino so vigale lastovice. Sonce je prielo pripekati.
Znoj mu je zalival obraz. Krepela pa ni mogel nikjer za-
gledati.
e blizu obreja je zaveslal na dokajnjo krvavo liso.
Soma pa ni bilo nikjer ve. Dolgo ga je iskal, preden ga
je spet izsledil na veernem koncu otoka. e tri sulice je
vrgel z eno ni zadel in se je zapiila v polkarico na
dnu jezera preden je ugnal trdoivca na plitvino v
zalivu, kjer se mu je posreilo poasti ohromiti rep, da
ni bil ve nevaren. Beati som tudi ni mogel ve. Samo
e omagano se je premetaval v plitvini. Ostrorogi se mu
je priblial in ga vekrat prebodel s sulico, s prav sto, s
katero je bil zmagal ostrorogega jelena. Modrikasti in
BESeDA BOBRI 1: SAM
28
zelenkasto rni som se je nagnil na stran, se poasi pre-
vrnil na hrbet, pokazal rumenkljato beli trebuh in ne-
premino obleal. Voda okrog njega je bila na iroko vsa
krvava.
Ostrorogi Jelen je ele sedaj precenil ogromnost
ugnanega soma. Dolg je bil nad dva senja, debel pa
trebuha bi mu dva moka ne mogla obsei. Jelen je e
hotel zarjuti zmagoslavni rik, pa se je spomnil, da je pri-
plul v tuje vode. Seveda. Imel je pravico zasledovati ra-
njeno divjad kamor koli in jo do konca pobiti. Pa e bi
mu ne hoteli verjeti, mu plen lahko odvzamejo. Ni ma-
ral tvegati. Je predobro vedel, kako nepopustljiv je, ka-
dar gre za blago kakrne koli vrednosti, Trati Tur, gos-
podar otoka Pleivce in kolia na njegovi jutranji stra-
ni. e najbolj prav bo, e prikrije do noi sebe in plen in
odvlee soma v temi do domaih voda. Kdo bi se prere-
kal.
Ostrorogi je odvrgel kozlovino raz ledij in stopil nag
v vodo. Izdrl je ost iz somovega vratu, mu trikrat z bo-
dalom prebodel spodnjo eljust in ga z vsemi tremi vrv-
mi privezal skozi zadnje, pod vrhom zvrtane luknje, k
drevaku. Dovolj je imel opraviti, da je teko pezo poteg-
nil pod veje nad vodo viseega gostega drevja. Drevak je
privezal v e gosteje kritje. Sledi za saboj ni pustil.
Krvava lisa je bila zginila v sivini blata, ki ga je bil dvig-
nil, ko je hodil po plitvini okrog soma.
BESeDA BOBRI 1: SAM
29
Jelen je bil spet laen. eprav ni imel niesar ve s
sabo, ni bil v zadregi. Nabral si je koljk, ki jih je bilo
dokaj tam naokoli, jih odpiral z bodaem in jih posrebal.
Da si ugasi e ejo, je plaval in brodil do konca zajede,
kjer je slutil, da mora biti studenec. Ni se motil. Od nje-
ga pa je zagledal dokajnjo jaso zrelih jagod. e teh je
pojedel nekaj peri in se vrnil nazaj v drevak. Kar nag
je legel vanj. Da je bilo na dnu za nekaj prstov sparjene
vode, ga ni motilo. Kozlovino si je vrgel pod glavo. Zo-
per muhe se je pa pokril z vejami, ki jih je bil nalomil.
Sedaj bi mu prav hodilo, da je vzel Bevska s seboj.
Zalajal bi in ga zbudil, e bi se kdo blial. Pa saj more-
biti nikogar ne bo. Sicer bo pa moral vtakniti nos prav
pod veje, preden ga opazi. Takrat se bo pa e sam zbu-
dil.
Utrujen in neprespan je Ostrorogi Jelen trdo zaspal.
ez dolgo asa ga je pa predramila jata rac, ki se je o-
fotaje pripasla mimo drevaka. Jelenu se ni ljubilo dvig-
niti se in sei po puico in lok.
Sonce se je nagibalo e k zatonu, ko se je Jelen zbudil.
Prvi hip se ni zavedel, kje je. Pa se je br domislil. Aha.
Ne bo dolgo ve akal noi. Potem pa v temi povlee
soma v domae kolie.
Kaj pa je to? Ne dale od sebe je zaslial Ostrorogi
plivkanje vode. Previdno je zael oprezovati skozi veje.
Med cvetoimi lokvanji je ugledal neporaen in priku-
BESeDA BOBRI 1: SAM
30
pen obraz. enska je. In naravnost proti njemu plava.
Jelen se je prihuljil v drevak. Nagnil je glavo po strani,
zatisnil spodnje oko in z zgornjim gledal skozi stransko
luknjico, v katero je privezoval s stremenico veslo, kadar
sta veslala oba s Kodrolasko. V plavalki je prepoznal
mlado in brhko dekle. Pravkar je bila opazila soma in
drevak. Zaudena je obstala in za hip oklevala. Ko pa ni
nikogar nikjer opazila, se je pribliala.
Aha! je spregovorila glasno, nekdo nam hoe
ukrasti soma.
Ni res, se je dvignil Ostrorogi v drevaku.
Deklica se je prestraila, urno stopila na dno, poepe-
tala po blatu, da je skaljena voda prikrila njeno nagoto.
Sede v drevaku si je Ostrorogi pripasal kozlovino:
Nisem kradel in ne mislim. Soma sem naostil v naih
vodah. Beal je pred mano med vae otoke, kjer se mi je
ele posreilo ubiti ga.
Kje ima pa tovarie? je bila radovedna dekle.
Jih nimam. Sam sem. Jelen je vstal in drevak se je
narahlo zazibal.
Saaam? se je zaudila deklica. Skoraj ni mogoe.
Ne morem verjeti. e pa pogledam tvojo postavo ?
No, morebiti.
Ni morebiti. Res je. Ostrorogemu se je kaj dobro
zdelo, da ugaja brhki plavalki.
BESeDA BOBRI 1: SAM
31
Potem je som tvoj. Spet je pobrodila z nogami po
dnu in nov val blata jo je obdal.
Seveda je, je branil Jelen svoj plen.
Deklica je pa ponagajala: Kakor je. e pohitim pra-
vit svojemu oetu, Tratemu Turu, bo sklical moke.
Obkroijo te in ti plen odvzemo.
Kakor je, je oponaal Ostrorogi deklico, uprl roke v
bok in se nagnil naprej.
Ooo, je odkimavala z glavo, pa si kaj domilja.
Vsem bi ne bil kos.
Sam vem, se je smejal Jelen.
No, in? je visoko dvignila trepalmce.
Ha, si otroja, brhka hi Tratega Tura. Kako ti pa
pravijo?
Jezerna Roa sem. In ti, kdo si?
Ostrorogi Jelen, sin Brkatega Soma in e mrtve Skal-
ne Zvezde.
Jezerni Roi se je obraz pomrail: Ti nisi prvorojeni
Brkatega Soma.
Sem in nisem. Pa zakaj to sprauje? Ostrorogi je
stisnil z zobmi spodnjo ustnico.
O, kar tako. Roa je potresla z glavo lase in pre-
obrnila pogovor: Zakaj si rekel prej, da sem otroja?
Seveda si, si je pogladil brke in kratko brado Jelen.
Imela si me za nespametnega in mislila, da bi ti dovo-
lil kar tako oditi.
BESeDA BOBRI 1: SAM
32
Kaj bi pa storil? je zaplivkala po vodi z dlanmi Je-
zerna Roa.
Ostrorogi je dale predse zamahnil s stegnjeno roko:
Pustil bi soma in bi ugrabil tebe.
Jezerna je osupnila. Kakor bi se res bala, da je Plame-
nolasec ne otme, se je prav do vratu potopila v vodo.
Hkrati se je zasmejala in pokazala vrsto belih zob v iro-
kih ustih. Ostrorogi je pa koj sprevidel, da se ji v resni-
ci dobro zdi.
Samozavestno je stal Jelen v drevaku. Najraji bi pla-
nil res v vodo in pograbil Roo. Pa ga je njen krotki po-
gled zadreval. Dokaj bolj tiho, kakor je govorila prej, je
Jezerna povedala:
Ne slovi zastonj tvoja drzna mo po koliih. koda,
da nisi prvorojeni.
Zakaj? se je vznemiril Ostrorogi.
Pred nedavnim, Roa je poasi izrekala besede,
sem sliala mojega in tvojega oeta govoriti o meni in
o vaem prvorojencu.
Kaj! Jelen je zrasel: Neokretnemu Karpu da si na-
menjena? Nikoli!
Kaj si morem pomagati. Dokaj raji bi bila tvoja.
Jezerne glas je bil alosten. Ostrorogi je pa zablisnil z
omi:
Karpova ne bo. In e ga ubijem.
BESeDA BOBRI 1: SAM
33
imdalje bolj je bil ve Jelen Roi. Ni vedela, s im bi
se mu prikupila. Vpraala ga je: Si kaj laen?
Seveda sem.
aj. Prinesem ti mleka. Poln lonec sem ga bila na-
molzla pri redi na Pleivci. Roa je zaplavala proti
cvetoim lokvanjem. Jelen je pa spet sedel. Dolgo se je
boril sam s sabo, e bi Jezerne Roe res koj ne ugrabil.
Pa kaj, ko je ni imel kam peljati. Oe bi mu jo utegnil
odvzeti in jo dati Karpu. Nak! Nak in nak!
V umazanosivi platneni haljici je priveslala Roa na-
zaj. Tesno k Jelenovemu drevaku je primaknila svojega:
Na! Pij!
Daj.
V dolgih poirkih je pil Ostrorogi mleko in Roi se je
dobro zdelo: e kaj priveslaj naokrog.
Bom.
Pod no se vekrat mudim v tem zalivu.
Prav.
In sta se iz drevaka v drevak pogovarjala:
Ti ima sestro, Sinjeoko Kodrolasko.
Imam.
O njej in mojem bratu, Urnem Sulcu, sta tudi govo-
rila oeta.
Kaj? je spodbodlo Jelena.
BESeDA BOBRI 1: SAM
34
Je kar prav, da sta se izdala. Sulca pregovorim, da se
bo obotavljal eniti se. Medtem pa . Roa je obmolk-
nila.
No kaj? je bil nestrpen Jelen.
Vsak dan pridobiva na ugledu. Kdo zmore sam tako
orjakega soma, kakor si ga ti?
Roa!
Jelen!
Pod no je pomagala Jezerna Roa Ostrorogemu Je-
lenu izvlei soma s plitvine na globoko. Kazala mu je
pot, dokler ni dospel v domao vodo.
Luna e ni izla, ko je Jelen izmuen od teke peze, ki
jo je vlail za drevakom, priveslal pod kolie Brkatega
Soma. Naselniki so e vsi spali. Psi niso zabevskali. So
poznali Ostrorogega dah in glas. Sinjeoka Kodrolaska
pa je prikrita slonela ob ograji in vsa v skrbeh akala na
brata. Seveda. Na vso mo se ga je razveselila. Spet mu
bo Karp zavidljiv. udila se je pa, da je bil Jelen tako red-
kobeseden. Ves zamiljen se je lotil jedi in je komaj od-
govarjal, e ga je kaj vpraala. Skoraj je utihnila.
Za soma se drugo jutro Ostrorogi kar ni ni hotel me-
niti. Naj ga drugi razsekajo in pospravijo. Saj jih je do-
volj. Sam je el v gozdove, kamor se je imel navado
umakniti, kadar je hotel kaj razmisliti. Vrnil se je ele
pod no. Bil je spet podjetne volje.
BESeDA BOBRI 1: SAM
35
ZOBATI TESARJI
S
once se je nagnilo ez poldan. Znojen je priplul Ost-
rorogi Jelen v svojem drevaku do konca dale med
hribe zajedene plitvine, v kateri je naostil soma. Ni se
ustavil. Zavil je v potok izpod veernega sonca. Nizko so
se sklanjale nad uboreo vodo veje dreves. Vrbe in jel-
e, breze in topoli, gabri in hrasti, skriveneni borovci in
ravne smreke in jelke in vseh vrst drevje je raslo ob bre-
govih. Jelen je premenjal dalji drog s krajim in celo
sam se je moral vekrat nizko skloniti, da je mogel pro-
dirati naprej navzgor v Dolgo dolino. Kuek Bevsk, ki je
bil vajen le odprte jezerske planjave, je stisnil koati rep
med noge, poskoil raz rilec drevaka na dno in ni hotel
ve nazaj, eprav je moral spodaj zavoljo vlage stati,
zgoraj je pa leal.
Jelen je zael v precejen strmec. Z drogom ni mogel
ve zmagovati drevaka. Stopil je v vodo in z rokami
tial drevak do mirneje vode.
Poasi se je zaelo drevje rediti. Ostrorogi je pririnil
drevak v mirno jezerce. Oddahnil se je, se povzpel na-
zaj v drevak, sedel in poival.
BESeDA BOBRI 1: SAM
36
Naokrog je bilo vse tiho. e ptii so se bili umaknili
pripeki v sence goav. Le gosti roji muh in komarjev so
vreli nad lojem. Prozornokrili kaji pastirji so pa lovili
okrog grmovja obade,
Ostrorogi se je razgledal. Dva potoka sta pritekala v
jezerce. Manji izpod opoldanskega sonca, veji pa od
gornje strani, kjer se je iznad gozdnatih hribov grmadila
nazobana Gola gora. Priblino ez dva tiso let so ji sta-
ri Sloveni po svojem prihodu v te kraje vzdeli ime
Grmada.
Da doene, kakna ivad prihaja do jezerc, je Jelen
priel veslati blizu brega naokrog. Po svee olienih
brezah pod holmom je Ostrorogi spoznal, da so se zju-
traj tam pasli losi. Ni utegnil pogledati za njimi. Kadar
bodo v toli, poskusi koga izmed njih upleniti.
V izlivu manjega potoka je pa Ostrorogi zagledal za
meo debelo, nekaj komolcev dolgo in na obeh koncih
priostreno obeljeno krepelo. Bobri, se je razveselil Je-
len. Prav za temi je stikal. Kar ni ni pomiljal. Pognal je
drevak v potok, ga potegnil na plitvino in ga prikril pod
previsne veje. uvaj! je poploskal z dlanjo po sedeu
na rilcu, kamor je ukazal lei Bevsku in mu varovati dre-
vak. Sam pa je vzel oroje in zabredel proti vodi.
Dolgo je e brodil in se navelial vode, pa o lesu, od
bobrov podrtem, razkosanem in obeljenem, ni bilo ne
duha ne sluha na bregovih. e ni morda krepelo pripla-
BESeDA BOBRI 1: SAM
37
valo po vejem potoku in je bilo v ustje manjega samo
naplavljeno? Seveda. Potem ie v napano smer. Pa ko
je e prispel tako dale, pogleda e za nekaj luajev su-
lice naprej, potem se pa vrne, e ne bo ni.
Gozd pred Ostrorogim se je spet zael svetliti. Jelen je
stopil hitreje in skoraj zagledal na iroko razlito vodo. V
njo samo in po bregovih naokrog je bilo podrtega vse
polno izpodglodanega drevja. Najve je bilo vmes topo-
lov, jesena in hrasta.
Bobri, bobri, bobri!
Ostrorogemu so se od veselja irile prsi. Videl je pred
sabo nekaj senjev irok, na sredi proti toku upognjen
jez. Zgrajen je bil iz krljev, vej in vejic in zagoen z lo-
jem in trstjem in blatom. Jelen je vedel, da si z njimi bo-
bri uravnavajo viino vode, pod katero imajo skrite vho-
de v svoja podzemna rovia, prav tako pa tudi v kopa-
sta bobria, zgrajena blizu obreja naravnost iz vode
ven. Ostrorogi jih je ve natel. Kakor majhni otoki so se
dvigala nad vodno gladino. Po kopicah v vodi je Jelen
sodil, da je naletel na precej veliko naselbino bobrov.
Lej! si je domislil, kako smo si podobni. Da stanujejo
bolj varno, si bobri zgrade od brega odmaknjena bo-
bria, mi si pa zabijamo kolia. Oboji smo premeteni.
Samo mi dokaj bolj. Pustimo, da bobri les poderejo, raz-
kosajo in hkrati priostre, potem ga jim pa odvzamemo,
zabijemo v dno jezera in postavljamo nanj koe. Brez
BESeDA BOBRI 1: SAM
38
bobrov bi bila naa kolia borna. Kamnite sekire kar
ni ne opravijo v primeri z ostrimi in monimi bobrovi-
mi zobmi.
Ostrorogi se je povzpel na jez. S kopice prav zadaj je
pljusnila v vodo bobrovka, ofotnila po vodi s ploatim
repon in se potopila. Trije mladii, ki so se z materjo
sonili na vodnem gradiu, so storili prav isto. Jelen jih
ni ve videl. Starka je splavala pod vodo s svojo druini-
co vred v enega izmed podzemnih rovov.
Po jezu je Ostrorogi odel na breg. Priel je ogledovati
podrti les. Nikakega znamenja ni mogel opaziti na njem.
Najbr za to bobrie e nihe ne ve. Pripadlo bo njemu,
ki ga je odkril. Takoj si ga zase zaznamuje. Jelen je po-
tegnil izza pasa bodalo in vrezal v podrti topol svoje
znamenje, jelenov rog s celo vrsto parokov. Pozazna-
menoval je ve debel, da bo vsakdo, ki bi ga zaneslo v te
kraje, vedel, igav je les in kdo sme loviti bolbre. Plame-
nolasec se je zavedal, da bodo njegovo znamenje kar vsi
spotovali in mu nihe ne bo hodil v kodo. Si bo vsak
premislil, preden si nakoplje na glavo jezo Ostrorogega
Jelena. e bi morebiti Neokretni Karp . Samo posku-
si naj. Zapodi mu puico med rebra.
Jelen je sedel na deblo svee izpodglodane breze. Za-
el je pregledovati za kolie uporaben les. Premalo ga
bo. Seveda. e bi utegnil akati dve, tri leta, bi ga bobri
dovolj naglodali. Pa njemu se mudi, e noe, da mu
BESeDA BOBRI 1: SAM
39
Karp pred nosom ne odpelje Jezerne Roe. Bo moral pa
e pogledati po Dolgem potoku dananji Gradaici
navzgor za bobri in za leson. Stalo ga bo pa dokaj tru-
da, preden debla oklesti, kar jih e niso in jih e ne bodo
bobri, jih znosi in zvlee v vodo pod jez, da mu jih po-
tok ob narasli jesenski vodi splavi v jezero.
Ostrorogi se je zamislil. Naokrog je bilo vse tiho. Le
riba je pljusnila iz vode in veter je zaumel v vejah. Je-
len je gledal pred sabo novo kolie. Ob prietku majh-
no, potem od leta do leta veje. V njem bo gospodaril on
sam. Brkati Som se ne bo smel vtikati vmes. e manj pa
Neokretni Karp. Gospodinjila bo pa Jezerna Roa. e
bo?
Iz premiljevanja je Jelena predramilo poumevanje
premikajoih se vej na gornji strani plitvine, v ustju pri-
tekajoega potoka. Br se je neslino prihuljil za ovele
veje breze. Pripravil je lok in potegnil iz tula na hrbtu
puico, da jo morebiti izstreli v prihajajoo divjad. Pa
kako se je zaudil, ko je iz goave stopil mlad moki.
Prepoznal ga je. e vekrat sta se bila sreala ob ribar-
jenju na jezeru. Bil je brat Jezerne Roe, Urni Sulec.
Hoj!
Sulec se je zdrznil. Ko je pa ugledal Jelena, se mu je na
kratko poraeni obraz razjasnil.
Hoj!
BESeDA BOBRI 1: SAM
40
MIadca, visokorasli Jelen in irokoplei Sulec sta si
pomahala v pozdrav. Urno sta se pribliala drug druge-
mu. Dokaj uden je bil videti kobaljasti Sulec poleg pre-
cej vejega Jelena. Prvorojenec Tratega Tura je svoje
ivljenje preivljal veinoma v drevaku. Kar nekako zra-
sel je bil z njim. Kadar je on zael vihteti svoje veslo, ga
nihe ni mogel dohiteti, tudi Ostrorogi Jelen ne. Zato so
mu vzdeli ime Urni Sulec.
Kako pa ti zade v te kraje? je vpraal Ostrorogi.
Sulec je sedel na podrti topol: Priel sem ez hrib. Za
bobri stikujem. Pa kakor vidim po vrezanih znamenjih,
si me v tem kragu pravkar ti prehitel.
Res sem te, je prikimal Jelen.
Prav, se je potajil Sulec. V resnici mu je pa bilo al,
da se ni bolj podvizal. Prav, je pritrdil e enkrat in na-
daljeval, sta vie gori e dve nai bobrii. Pa samo za
meso in kouhovino. Lesa se nam niti od tam ne splaa
spravljati domov, kaj ele od tod.
Meni je pa kaj prirono, je izdal Jelen svoje misli.
Takooo , je zategnil Sulec in vpraal, je mar to
zadnji jez pred jezerom?
Zadnji, je odkrito povedal Ostrorogi.
Potem bo lahko plavil. Urni se je ozrl naokrog in se
namrdnil: Pa bo samo iz tega lesa kaj borno kolie. Saj
ga misli rabiti, e sem prav uganil.
BESeDA BOBRI 1: SAM
41
Si, je pritrdil Jelen. Da pa Sulec ne bi prodiral na-
prej v Dolgo dolino, ga je priel preprievati. Seveda.
Lesa je tukaj, da je komaj vredno. V Dolgem potoku ga
je pa dokaj. Samo spravilo bo teje.
So tudi tam bobri? Sulcu je poeljivo zablisnilo oko.
So.
Ahm, je pogrknil Urni, tok, bi na pomlad lahko
premenjali Sinjeoko in Jezerno.
Mislim da, se je razivil Jelen.
Samo glej, da te Karp ne prehiti. e ni dosti manjka-
lo, da bi te bil.
Kako? je hlastnil Ostrorogi.
Je zadnji Karp ponujal Turu za Roo tekega soma,
menda najvejega, kar jih je plavalo v jezeru, in e dva
buaka in dve bui.
O, ti nivredni! je dvignilo Jelena. Mojega soma.
Je tudi Jezerna to vedela in mu je vrgla v brk. Oe
potem ni mogel biti grd. Se mi zdi, da se ti ne mara za-
meriti. Le glej, kako ga pridobi. Sulec je namignil, da
bodo Turovci za Roo dokaj zahtevali.
To naj te nikar ne skrbi. Glej pa, da z Jezerno poa-
kate name. e ne, je Jelen dvignil pest, pa jo koj spet
povesil, tudi Sinjeoka ne bo nikoli tvoja. Se raji z njo
vred preselim k rodu najine matere .
Mhm, je skoraj zarenal Sulec.
BESeDA BOBRI 1: SAM
42
Razla sta se prijazno, vsak ujet v mreo svojih misli.
Sulec je zabrodil po potoku navzgor. Jelen je pa planil
ez jez in drvel s tokom vode nazaj v Dolgi potok. Ni
zaupal Sulcu. Je do dna pregledal njegovo lakotnost, ki
je ni mogel skriti.
Bevsk je svojega gospodarja e zdale zautil. e pre-
den ga je zagledal, je prijazno zacvilil in zalajal. Jelen mu
je vrgel nekaj jesti in se je najedel tudi sam. Nato pa je
urno pognal drevak prek jezerca in zavil v izliv Dolge-
ga potoka. Dokler bo lo, bo pa lo. Najprej bo bredel
po strugi navzgor. Goave ob bregovih so kar nepre-
hodne.
Ostrorogi Jelen se je trudil in pehal, da se je prezno-
jena kozlovina lepko zaela prijemati ledij. Odpasal jo je
in vrgel Bevsku, da je legel nanjo. Sam pa je skoil v vo-
do, plaval okrog drevaka, se spet povzpel vanj in ga po-
tiskal naprej proti toku.
Sonce se je e blialo zatonu, ko je Ostrorogi Jelen
zagledal pred sabo spet bobrov jez. Obirna kotlina se
je odprla pred njim. Polna je bila vode. Iz nje pa so gle-
dala tevilna bobria.
Ostrorogi je zaveslal v tolmun pod jezom. Zael se je
razgledovati.
Gozd je bil odmaknjen dokaj dale od vode. Bobri so
bili v dobi ve rodov izpodglodali ves les. Na obsenih
obrejih je rasla visoka trava. Med njo so bili izpeljani
BESeDA BOBRI 1: SAM
43
jarki. Odvajali so vodo in osuevali zemljo naokrog. Po
njih so bobri splavljali les do svojih bivali. Lubje so
obglodali in se z njim hranili. Oliene krlje so porabili
za gradnjo jezu in bobri.
Jelen je vedel, da se razprostira pred njim staro bo-
brovo naselje. Samo e e kdo drug ni pred njim vrezal
znamenj v debla in uveljavil svoje pravice. Mudilo se mu
je na suho. Pripasal si je spet kozlovino in vzel oroje.
Stopil je na jez. Bevsku je ukazal ostati v drevaku. Sam
pa je prek kriem kraem razmetanih vej po stlaenem
loju in blatu poasi stopal proti trdini.
V travi je presledil jelene in raznovrstno drugo divjad.
O loveku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tudi na podrtih
deblih ni mogel opaziti nikjer kakega vrezanega zna-
menja. Od kod naj bi pa ljudje prili, kakor po potoku
navzgor. O pa. ez hribe od one strani. Tam pa so na-
seljeni rodovi, iz katerih je izla njegova mati. Ti bi mo-
rebiti njegovega znamenja ne pripoznali. No, pa saj lesa
ez hribe ne morejo odnaati.
Ostrorogi Jelen je spet potegnil bodalo izza pasa in
zael vse naokrog vrezovati svoje znamenje, jelenov rog.
Lesa za novo kolie ima sedaj dovolj. Samo trdo delo ga
aka.
Pod no se je Jelen vrnil v svoj drevak. Prinesel je s
sabo butaro smreja in otep suhe trave. Morebiti uteg-
ne malo lei. Bil je laen. Pojedel je ostanek brana. Ni
BESeDA BOBRI 1: SAM
44
bilo dosti, pa kaj je hotel. Za psa je ostalo samo nekaj
kosti. Seveda. Lahko bi nalovil postrvi, pa ni maral zaku-
riti ognja. Dim in plamen bi preplaila bobre in vso div-
jaino. Kako pa naj bi potem ponoi precenil bogastvo
svojega novega lovia.
Sonce je zalo za gore. Ostrorogemu se ni zdelo var-
no prenoevati na trdini. Privezal je drevak ob jez in ga
odpahnil nazaj na sredo tolmuna. Negibno je preal na
vse strani, komaj tu in tam krenil z glavo in pazno vle-
kel na uesa. Da bobrov ne bo slial, je vedel. Tiho se
potapljajo v vodo in plavajo naokrog. Le e bi jih kaj
preplailo, bodo udarili s ploskimi repi po vodni gladini
in opozorili tudi njega na morebitno nevarnost.
Voda nad jezom je priela valoviti. Jelen je napel oi.
Kmalu se je ne dale od njega dvignil iz vode top smr-
ek, za njim ukrivljen nos, grbast hrbet in ploat, luski-
nast rep. Bober se ni ganil. Mirno je leal na vodi. Bi ga
komaj kdo opazil, da ga ni izdajal pramen rjavkastega
kouha. Ostrorogi se ni premaknil, dasi ga je mikalo
napeti lok. Nak. Sam sebi bi delal kodo. Nak. Ubiti bo-
bra v letni dlaki. Nak. Je njegov kouh kaj malo vreden.
V drevaku se je zganil Bevsk. Ostrorogi ga je z roko
pomiril. Oi pa ni odmaknil od vodne gladine, ki je po-
trepetavala v tihi drhtavici.
Polagoma se je mrailo. Po vodi nad jezom je pa pla-
valo vse polno bobrov, velikih in majhnih. Razhajali so
BESeDA BOBRI 1: SAM
45
se po jarkih na svoja pasia. Jelen je od zadovoljstva
priel urneje dihati. Joj, joj! Koliko bogastva. Z njim si
lahko pridobi Jezerno Roo. Samo Brkati Som ga ne sme
prehiteti z Neokretnim Karpom.
Kaj pa je to?
Proti njemu je plaval velik bober. Ostrorogi ni mogel
verjeti svojim oem. Zastala mu je sapa. Pa kakor je gle-
dal, bober je bil bel. In da ni mogel prav isto ni dvo-
miti, se je bober skoraj tik pred njim povzpel na jez, se
oprl na mesnati rep in se dvignil pokoncu. Jelena je po-
stalo groza. Prvi hip je res hotel sei po puico in napeti
lok, pa si je br premislil.
Ostrorogi je stal nepremino v drevaku, bober pa na
jezu. Gledala sta drug drugega in se drug drugemu u-
dila. Bober kar za gotovo e nikoli ni videl loveka, vsaj
od tako blizu ne, in ni vedel, da ima pred sabo najhuj-
ega pokonevalca njegovega rodu. Jelen se je pa spom-
nil pripovedovanja o belem bobru, ki je gospodar vseh
bobrov, in gorje tistemu, ki bi si ga drznil ubiti. Movirje
bi ga pogoltnilo in brez sledu bi za vedno zginil.
Kakor bi se belega bobra bal tudi pes, je Bevsk leal
na dnu drevaka in podrhteval.
Beli bober se je obrnil. Nikamor se mu ni mudilo. Ne-
okretno je zlezel raz jez in se neslino potopil pod vodo.
Ni ofotnil z repom po vodi, da bi opozoril naselbino
na nevarnost.
BESeDA BOBRI 1: SAM
46
Ostrorogi se ni premaknil. Beli bober se je kmalu spet
prikazal iz vode. e enkrat je priplaval blie in z drobni-
mi omi znova zael gledati v Jelena. Plamenolascu je
postalo al, da se je odloil ostati ez no pod jezom. Pa
sedaj je bilo prepozno. Skozi temne goave bi z dreva-
kom komaj do jutra pribrodil v jezero. In najbr bi se
grede sreal e z vejimi grozotami.
Tiho in mirno, da se je komaj poznala na vodi za njim
od veerne zarje narahlo osvetljena raza, je bober od-
plaval in zginil v enem izmed jarkov.
Ostrorogi se je prestopil, globoko zajel sapo in sedel
na poez prek drevaka vren kraji drog. Oprl je komol-
ca na kolena, glavo pa je naslonil z lici na stisnjeni pe-
sti.
Seveda. Belega bobra samega ne bo zalezoval. In e se
sreata e kdaj, ne bo napel loka in ne vrgel sulice. Dru-
gim bobrom pa ne more prizanaati. Brez njih se ne mo-
re osamosvojiti. In Jezerno Roo bi si vzel Karp. Nak in
nak!
Zamiljeno je sedel Ostrorogi v pozibavajoem se
drevaku. Ob bregovih za visoko travo pa je vsenaokrog
hreal les pod ostrimi sekalci glodajoih bobrov. No je
bila jasna in dokaj svetla. Zvezde so se utrinjale. Zadnji
krajec lune pa vzide, je vedel Jelen, ele ko se no nag-
ne proti jutru.
BESeDA BOBRI 1: SAM
47
Seveda. Beli bober ne sme pozabljati, da je nad njim
in nad vsemi e Nevidni, ki s lovekom z gromom govo-
ri in mu z bliski grozi, mu zage streho nad glavo in ga
tudi sredi jezera v drevaku ubije, a se razjezi. ivino in
divjad je pa loveku podvrgel. Pa tudi bobre, eprav so
Nevidnemu pomagali izkopati reke in potoke in osuiti
zemljo. Saj brez bobrov bi koliarji ne mogli iveti. Brez
njih lesa in brez njih kouhovine, katero zamenjujejo za
bronaste noe, za konice in za sekire.
Hrumot podirajoega se drevesa, ki so ga bili izpod-
glodali bobri, je pregluil vse glasove naokrog. Ostrorogi
je sunkoma vstal, buljil v temo, pa ni mogel niesar raz-
loiti. Voda in goava sta obnemeli in prisluhnili. Kakor
bi se bil zbal svoje samotnosti, je Jelen glasno spregovo-
ril:
Nevidni je meni naklonil to naselbino bobrov. Izko-
rial jo bom. Sam svoj postanem. In Jezerna Roa bo
moja. e pa belemu bobru ni prav, naj pa vso svojo dru-
ino odpelje v kraje, kamor lovekova noga ne zaide.
Dovolj je e nepoznanih voda na svetu.
Ostrorogi ni ve util groze, ki se ga je bila prej lote-
vala. Iz smreja in trave si je bil pripravil na dnu dreva-
ka leie. Legel je in se odel z voljim kouhom. Pou-
til se je varnega kakor v koliu. Nobena zver ga ne mo-
re iznenada napasti. Do drevaka bi morala nekaj senjev
BESeDA BOBRI 1: SAM
48
plavati. Ga Bevsk e zbudi, da se pravoasno see po
sulico in sekiro.
Kakor spomladi doma v koliu regljanje ab, je Ost-
rorogega Jelena to no uspavalo hreanje lesa, ki so ga
glodali bobri, njegovi zobati tesarji.
BESeDA BOBRI 1: SAM
49
RISOV KOUH
B
evsk, bevsk, bevsk.
Ostrorogi se je zbudil. Pa e preden se je dodobra
predramil, je Bevsk plano zavilil, pritekel k Jelenovi
glavi in se preplaen pritisnil h gospodarju. Plamenola-
sec je planil pokonci in e dral sulico v rokah. Veter mu
je prinesel z brega zamolklo renanje, kakrnega doslej
e nikoli ni slial. Medved ni, volk e manj, je vedel
Ostrorogi. Skual je uganiti, katera zver je pograbila svoj
plen in prestraila bobre, da na vseh koncih in krajih
skaejo v vodo, se ofotaje potapljajo in hite v svoje rove
in bobria.
Jelen je napenjal oi, pa v slabem svitu lune ni mogel
drugega razloiti, kakor da se je tik ob robu gozda nekaj
premikalo in premetavalo. Podnevi bi pohitel blie, no
je pa no. Nevarnost najvekrat ele takrat zazna, ko te
e za vrat dri.
Od goave sem je togotno zapuhalo. Podobno kakor
maek. Pa maek ni bil. Vendar se je Bevsk opogumil.
Skoil je na rilec drevaka in zael jezljivo bevskati.
Ostnorogi je segel po lok. Popravil si je na neokretni
roki z jermenom na notranjo stran zapestja privezan
BESeDA BOBRI 1: SAM
50
koen rokobran, da bi ga izstreljena puica ne opras-
nila. Morebiti pa psiek res premoti zverino, da pride
blie pogledat. Ko bi le. V drevaku mu zlepa ne more do
ivega. e bo ropar sploh upal napasti. e ubrani sebe
in psika.
Jelen je stal negibno v drevaku in akal. Veter je vle-
kel od gozda proti njemu. Zver ga ne bo tako br zavo-
hala. Videla pa tudi ne, e se ne bo premikal.
Ob gozdu se je vse umirilo. Bevsk je prenehal lajati.
Skozi tiino, ki je nastala, je zasilial Ostrorogi nekako
mlaskanje. Sedaj se je prepoznal: Ris je. Bobru, ki ga je
zaklal, pije kri.
Jelena je spreletela lovska strast. Zadrgetal je po vsem
ivotu. e dolgo si je elel nositi prek ple risji kouh. To
bi ga Jezerna pogledala. In sedaj. Da je dan, bi najbr
risa dosegel s puico. Tako se pa e premakniti ne sme,
da ga ne preplai.
Ostrorogi se je od nestrpnosti tresel in razmiljal, kaj
naj ukrene.
e je priel poasi dvigati lok, da izstreli puico kar
na dobro sreo, pa mu je kakor nala oblak zakril e
tisto malo lune, kar je je bilo. Isti hip se je pa tudi do-
mislil, da bi morebiti tanko lajanje le privabilo krvi ej-
no zver vsaj na rab tolmuna. Pouval je psa: Ks, ks,
ks!
BESeDA BOBRI 1: SAM
51
Bevsk, bevsk, bevsk, se je pognal psiek, se naraal
in togotil in ni ve nehal lajati.
Oblak se je bil prepeljal prek lune. Medla svetloba se
je spet razlila na gladino vode, na travo in na goave.
Ostrorogi je e vedno stal kakor okamenel v svojem dre-
vaku. Naenkrat je nasril oi. Ni mogel verjeti, da prav
vidi. Po jezu bobrov je po maje neslino stopal ris. S
kratkim repom je migal sem in tja. Bevsk ga je ovohal in
se prestrail. Obmolknil je in se stisnil Jelenu med noge.
Trepetal je, kakor bi ga bila pogledala sama smrt. Ostro-
rogi je pa poasi, komaj vidno, napenjal lok.
Ris je obstal in se prihuljil. Oi, uprte naravnost v psa,
so mu arele. Ta hip se bo odgnal, odskoil in pograbil
s svojimi ostrimi kremplji Bevska. Pa .
Drrrnk, je zazvenela tetiva. Puica je ujela risa e
skoraj v zraku. Namesto v drevak, je smrtno zadeta zver
poskoila tik predenj. Visoko je brizgnila voda. Velik
pljusk jo je dobil Jelen naravnost v obraz. Zameal je in
se br obrisal z dlanmi. Ko je spet pogledal, se je zver e
potapljala. Prav. Trdoivec e najprej pogine, e se uto-
pi. Ga e izvlee kako iz tolmuna. Saj ni raca, da bi se
prijel dna.
Ostrorogemu je od razburjenja srce v prsih kar bujta-
lo ob rebra. Da bi spet legel, mu e na um ni prilo. Bi
tak ne zaspal. Sedel je na svoje leie. Bevsk se mu je
BESeDA BOBRI 1: SAM
52
dobrikal okrog nog, kakor bi se mu zahvaljeval, da ga je
reil smrti.
Na vzhodu je vstajal dan. Zarja je ronato pordela
oblake. Bobri si niso ve upali na trdino. Le tu pa tam je
kateri zaplaval okrog bobri.
Postalo je svetlo. Ostrorogi Jelen je zael iz drevaka
gledati v vodo. Ni ni mogel razloiti. Voda je bila okrog
njega na iroko vsa krvava. Zaskrbelo ga je, kako najde
risa.
O, pa! Voda je odnaala krvavo liso proti iztoku po-
toka. Tam, kjer se kri zane, tam nekje na dnu mora
leati ubita zver.
Ostrorogi je odvrgel kouh in kozlovino. Zajel je pol-
ne prsi zraka in na glavo poskoil v tolmun. V spodnjih
plasteh je bila voda dokaj manj kalna. Dober seenj
pred sabo je zagledal risa. Pognal se je, zgrabil zver za
zadnjo nogo in skoraj isti trenutek e spet zadihal zrak
nad povrino.
Jelen je zael ogledovati svoj plen. Ubil je monega
samca. e vedno mu je tiala puica v prsih. Sodil je, da
mu je prestrelil srce. Kar samo se mu je smejalo. e je
videl samega sebe, kako se bo ponaal v gostem in meh-
kem, rdekastosivem in belo progastem kouhu.
Plamenolasec je odvezal drevak in e zaveslal proti
potoku. imprej bi bil rad na koliu, da se skae pred
naselbino in podrai Karpa. Pa se je spomnil, da mora
BESeDA BOBRI 1: SAM
53
vendar e pogledati, kakno ival je ponoi umoril ris.
Pozabljivec, se je udaril s pestjo po elu. Seveda. Bo-
ber bo, e mu ni plena odnesla e kaka druga zver. Pa
komaj. Bil je ves as buden in ni niesar slial ne videl.
Ostrorogi je pristal na trdini. Njegovo opazovanja
vajeno oko je br ugledalo precej doraslega bobra.
Hkrati ga mu je pokazal e tudi Bevsk, ki je zalajal ob
njem. Jelen je plen pobral. Kouh ni bil kaj prida. Za
domao porabo bo pa kar dober. Utegne pa ival imeti
dokaj bobrovine, e prav sodi po vonju. In pa bober
je njegov in nikogar drugega.
Ponovno je stopil Ostrorogi Jelen v svoj drevak in se
z dvojnim plenom spustil po Dolgem potoku navzdol
proti jezeru in proti koliu svojega oeta, mrkega Brka-
tega Soma.
Pa kakor je elel hiteti, je moral na prvem produ pri-
stati. Premagala ga je lakota. Br je nabral nekaj draja,
da zakuri ogenj. Zamudil bo res precej, pa ni mogel ve
strpeti. Iz ovje kouhovine je vzel vnetilo: kos nad og-
njem presuenega smrekovega lesa, stoleno drevesno
gobo, hrastovo drgalo in malemu loku podobno vrtilo.
V e zvrtano jamico v mehkoleso smrekovino je nasta-
vil kakor sveder drgalo, hrastov klinec. Vdel ga je v zan-
ko tetive in zael naglo potegovati k sebi in od sebe. Suh
prah se je namlel v jamico in zavonjalo je, kakor bi se
nekaj smodilo. Prielo se je kaditi. Kmalu se je prah vnel.
BESeDA BOBRI 1: SAM
54
Jelen ga je stresel na gobo. Ugala se je. Ostrorogi jo je
br razpihal, vtaknil v op suhe trave, zamahmil sem in
tja in e je lahko podtaknil ogenj pod draje, ki je vzpla-
menelo. Grmado suhih vej je Jelen nametal na ogenj, da
bo dovolj erjavice.
e bi odprl bobra ali risa, je pomislil Ostrorogi. Nak.
Poprej nalovi rib. Zabrodil je v potok, priel segati pod
kamenje in korenine in kmalu imel dovolj poskrvi zase
in za psa.
Grede, ko je vrtel ribe nad erjavico, se je Ostrorogi
spet spomnil na belega bobra:
Risa, ki je spil kri samo enemu izmed druine bele-
ga bobra, je hitro doletela smrt. Ubila ga je moja roka.
Seveda! Saj bober je bil pravzaprav moj. In so vsi moji,
z belim vred, ki mu bom pa prizanaal. e pa sam zaide
v past ? Potem je pa navaden bober, kakor so drugi, in
je Nevidni tudi nad njim dal meni oblast.
Ostrorogi in Bevsk sta se najedla, poskoila nazaj v
drevak in se odpeljala po Dolgem potoku navzdol. S
tokom vode je drevak hitro pribrzel v jezero.
Jutro je bilo sonno in jasno. Veter je pihal Jelenu v
hrbet in ga sam gnal proti domaemu koliu. Kodrolas-
ka je bila e vsa nemirna. Teko ga je akala. Bala se je
za brata. Kdo bi se e kdaj zavzel zanjo, e bi se drzni
Ostrorogi ve ne vrnil z lova. Ni udno, da je veselo za-
vrisnila, ko ga je zdale zagledala. S tem je pa vse kolie
BESeDA BOBRI 1: SAM
55
opozorila nanj. Najbolj ostrovidni so kmalu prepozna-
li Jelenov plen in se ga razveselili. Ho, bober in ris. Spet
bodo dobro jedli.
Ostrorogi se ni zmenil za njih pohvalo. Plen je od-
nesel v svojo koo in nikomur ni rekel, naj mu pomaga
odreti in razkosati ubiti ivali. Brkati Som in Neokretni
Karp sta se spogledala. Karp je hotel planiti za Jelenom.
Pa mu je Som revsnil: Pusti ga! Bom e jaz.
Plamenolasec je sedel na rob ognjia. Bil je upehan.
Sinjeoka mu je ponudila jesti. Odkimal je. Spil pa je pol-
no, temnorjavo glinasto erfo zakisnjenega mleka. Ko-
drolaska ga je sebi pritrgala, da je vsega zanj prihrani-
la.
Da odere risa in bobra, si je Ostrorogi najprej nabrusil
bodalo in noe. Seveda. Obe ivali bi tudi razkosal, e bi
imel bronasto sekiro. S kamnito se pa ne bo trudil. Naj
se drugi. Rekel pa za sekiro ne bo. Bi mu je Som skoraj
gotovo ne hotel dati. Zavoljo zavaljenega Karpa. Pa naj
le poaka Karp.
Bronasto bodalo je bilo e kar dovolj ostro. Plameno-
lasec je odloil veji brusilnik in segel po manjega.
Skrbno je priel ostriti notranjo in zunanjo rez svojih
treh srpasto ukrivljenih noev, narejenih iz nereevih
ekanov. Med delom je vekrat uporno nagubanil elo.
Sinjeoka ga ni marala ogovarjati. Samo po strani ga je tu
pa tam pogledala. Slutila je, da se bo brat danes e spo-
BESeDA BOBRI 1: SAM
56
rekel. S Somom in Karpom seveda. Kvejemu e z Red-
kozobo uko. S kom drugim naj bi se. Naj se kar. Kdo
mu pa kaj more. Ubil je risa.
Jelen je preizkusil ostrine na koi palca. Bo. Vstal je:
No, mi gre pomagat? se je nasmehnil Kodrolaski.
Grem, mu je sestra veselo prikimala.
Kar poprimi.
Ostrorogi je pograbil risa za zadnje noge, Sinjeoka pa
za prve. Odnesla sta ga na mostie pred koo. Poklek-
nila sta vsak na eno stran ubite zverine. Sestra je popri-
jemala, brat pa je najprej razpreil dlako med zadnjima
nogama, prerezal koo in priel dreti zadnje noge.
Obraal je noe navznotraj in navzven, kakor mu je bilo
bolj prirono, premenjaval veje in manje in segel va-
sih tudi po bodalo. Skrbno je pazil, da ni pokodoval
krempljev na koncu ap. V njih je mo in togota, ki bo
prela sasoma vanj. e bi mu pomagal Neokretni Karp,
to prav gotovo skual ape neodrte odrezati. O, ga po-
zna zavidljivca.
Debele, svetlikajoe se muhe so br zavohale meso.
Pribrenale so in skuale zalei rve. Pa jih je Sinjeoka
pridno odganjala.
Ris je bil odrt. Razparati ga pa Jelen ni maral. Naj ga
Karp ali Som, e hoeta. Ali kdor koli. Odrezal je samo
obe stegni. Zase in za Kodrolasko.
BESeDA BOBRI 1: SAM
57
Joj, se bo razhudil Som. Niti koka mesa si doslej
nihe ni drznil vzeti sam. Ti si pa pridri kar najlepa
dva kosa. Kodrolasko je kar zares zaskrbelo.
Nn-hh! Jelen je sestro samo pogledal. Odnesel je
kouh in obe stegni v koo, iz nje pa prinesel bobra.
Odrezal mu je najprej tolsti luskinasti rep. Te poslasti-
ce e nikdar ni bil deleen, e manj seveda Sinjeoka. Od
vsakega bobra si je rep pridral Som sam. Zase, za
uko in pa menda tudi za Karpa. Seveda.
Kodrolaska! Nesi tudi rep v koo.
Si ne upam. Karp naju opazuje. In Som me do krvi
pretepe. Dekle je v strahu pred boleinami trepetala.
Ima prav. Opravim sam.
Ostrorogi je rono del iz koe tudi bobra. Spet je od-
rezal stegni. Odrto ival je odprl. Pa ni potegnil iz nje
drobovja. Izrezal je samo iz ritnika obe lezi, v katerih se
nabira rjava, mehko mazasta, mono in rezko diea bo-
brovina. Bila je vasih ve vredna kakor pa ostali bober.
Zavoljo te bo ele besnel Som, je pomislila Sinjeoka in
se umaknila v koo. Koj za njo je vstopil tudi Jelen. Pri-
nesel je koo, rep, obe stegni in bobrovino. Kodrolaska
je zmajevala z glavo, rekla pa ni ni.
Ni se ne boj! je mimogrede Ostrorogi skual po-
miriti sestro in koj spet odel. Pograbil je obe odrti ivali
za prve noge in ju zavlekel po mostiu pred najvejo
koo. Skozi odgrnjeni vhod je zaklical: Redkozoba!
BESeDA BOBRI 1: SAM
58
Divjaino sem ti spet prinesel. Porabi vso. Sebe in Ko-
drolasko sem e oskrbel z njo.
Mheee! se je zapaila obilno rejena uka. Je e vse
vedela. Ostrorogi se ni maral prerekati. Se mu je bolj
prav zdelo, da se br umakne nazaj v svojo koo branit
svoj plen.
Ostrorogi je ele sedaj opazil, da se je bilo pooblai-
lo in da se napravlja k hudi uri.
Sinjeoka je epela v zadnjem kotu in je jokala. Jelen
pa jo je nahrulil: Kaj se cmeri. Samo kdo naj se te do-
takne. Ubijem ga.
Kadar bo doma, se me e ne bodo upali. Kadar pa
pojde spet na lov uuu! In je smrkala in si brisala
solze.
Ne pojdem tako kmalu spet. Sva za dlje asa
preskrbljena. Sicer pa . Samo poskusi naj kdo. Ostro-
rogi je zakripal z zobmi in zagrozil s pestmi.
Jelen je zael mirno piliti obe koi in Sinjeoka se je
pomirila. Govorila nista. Za jezerom v rni gori je za-
grmelo.
Mostie pod malo koo se je narahlo potreslo. In
spet in spet in spet in imdalje bolj. Kodrolaska se je
stisnila v zadnji kot. Prepoznala je jezni korak oeta,
Brkatega Soma. Odgrnil je koo izpred vhoda in oblast-
no vstopil. V roki mu je visel kratek, pa teak bi. Srepo
je pogledal Sinjeoko in togotno zamahnil po strani z go-
BESeDA BOBRI 1: SAM
59
sto poraeno glavo. Dolgi brki so mu zanihali prek bra-
de. Rezko je ukazal: Ven!
Kodrolaska je zatrepetala in vstala. Vedela je, da se bo
pod jermenastim bien kar zvila, tako silno bo zamah-
nil oe, pa si ni upala ustaviti se. Iz samega strahu se je
komaj mogla premakniti. Ni dosti manjkalo, da se ni
zgrudila. Tedaj pa je stopil prednjo brat, Ostrorogi Jelen,
jo trdo potisnil nazaj v kot na tla in zareal: Nikamor!
Som se je nagnil naprej, pokazal izpod brk iroke
zobe in zasikal: Tiiii Plamenolasec!
Jelen se je ugriznil v spodnjo ustnico, segel k pasu in
prijel za roaj bodala. Pa se je br premislil. Izboil je
prsi in stisnil pesti: Plameolasec. Sem bil kot otrok. Pa
sem si moko ime poteno priboril.
Mhhh, je pihnil Brkati skozi nos.
Mmno! se je samozavestno nasmehnil Jelen.
Ostrorogi Jelen bo skoraj po koliih bolj slovel kakor
pa Brkati Som.
Nikoli! je zarjul oe in dvignil bi. Zamahniti pa ni
upal. Je Ostrorogi prijel za toporie kamnite sekire, ki
je leala kakor pripravljena na ognjiu. Pa je ni vzel v
roko. e celo isto mirno je odgovoril: Bomo videli,
Ni videli, je potresel pest Brkati. Nisi prvoroje-
nec.
BESeDA BOBRI 1: SAM
60
Iz Jelena je bruhnilo: Pa bi moral biti. Ogoljufal si
oeta moje matere, Drznega Kozoroga. Ti si pa domi-
lja, da tvoje ime slovi.
Somu je za hip zapro sapo. Niti slutil ni, da Ostroro-
gi ve za njegovo ukano. e raznese po koliih ? e
kako sporoi pod Snene gore ? Drzni Kozorog uteg-
ne na svoja stara leta prihrumeti nadenj. Preve je po-
nosen, da bi alitev prenesel. Somu se je zazdelo, da se
je ujel v zanko. Kakor hitro jo nategne, se bo zadrgnil in
se ve ne rei iz nje. e pa malo odneha, se kasneje e
kako izmota. Povsem popustiti pa ne sme. Razkreil je
predse prste neokretne roke in dokaj bolj mirno spre-
govoril: Kakor koli. Dokler si v mojem koliu, se bo
dral mojih navad.
Se jih, je Ostrorogi pokazal zobe.
Potem pa, je zael Som migati z iztegnjenim kazal-
cen proti sebi, potem pa oba kouha, bobrov rep,
bobrovino in vse meso sem.
Kljub temu, da je bil Brkati po neporaenem delu
obraza mono ogan, je Sinjeoka opazila, da je od togo-
te zaripel. In je bolj zalajal kakor pa rekel:
Bo?
Ne!
Za hlapca te prodam, je siknil stari.
Seveda. Pustil se vama bom s Karpom zvezati.
Ostrorogi je z glasom izzival.
BESeDA BOBRI 1: SAM
61
Izenem te v gozd, da pogine, je hropel Som.
Hmm! Ostrorogi je sedel na ognjie. Zavedel se je,
da je svojega oeta Soma kakor naostil. e s prvorojen-
cem ga podrai: Hmrm! Boste prej poginili vi drugi,
kakor midva s Sinjeoko, e vas bo, no, drzni lovec, Ne-
okretni Karp, z divjaino preskrboval.
e mu pa ti vse izpred nosa ubije, je zagovarjal
svojega ljubljenca Brkati.
Seveda, se je posmehoval Skalne Zvezde sin. e
postrvi v Dolgi potok si ne upa sam lovit.
Na strahovanje z biem ni Brkati ve mislil. Niti pri-
krival ni tega. Strano jermenje je stisnil pod pazduho.
Drugae uene upornega sina. Obrnil se je in e odha-
jal. Med vhodom pa je zasukal glavo: Za naprej ne
sme ve v moja lovia.
Ostrorogi je zabingljal z nogami: Prav. Utegnejo biti
moja bolja kakor so tvoja.
Soma je vrglo nazaj: Kaaaj ?
Jelen se je razkorail in uprl roke ob kolena: Kar
vedi! Dolgi potok do pod brzice je tvoj. Naprej gori je pa
ob obeh strugah vrezano znamenje Ostrorogega Jelena.
Prav nad bobrie belega bobra. Plamenolasec se je
potrkal na prsi, da je zabobnelo.
Ho, je nevede vzkliknila v kotu dea Kodrolaska.
Kaaaj ? je zazijal Som.
Kakor sem povedal.
BESeDA BOBRI 1: SAM
62
Som je pozabil, da se ne sme zadrgniti v zanko. Kar
prekasto je pogledal in ukazal: Potem pa ti iz te koe
ven. Kamor hoe. Kodrolaslka pa med druino.
Ostrorogi Jelen je poskoil z ognjia. Nagnil se je
naprej in sklenil pesti zadaj na kriu: Prav. Meni pa ri-
sovo in bobrovo meso nazaj. V svojem loviu sem obe
ivali sam uplenil. Beli bober mi je naklonil tako obilen
plen.
Brkati Som ni odgovoril. Zaobrnil se je in odel. Po
tihem, da ga nihe ni mogel sliati, je pa sam zase neka-
ko s strahom spregovoril: Beli bober. O, je dokaj-
krat tudi njega mikalo, da bi pogledal naprej po Dolgi
dolini prav pod Golo goro, pa se je bal rodu Drznega
Kozoroga. Menda je strah preel tudi v Karpove kosti.
Plamenolasec pa . e ga ni duh Skalne Zvezde vodil v
lovia belega bobra?
Karp je oeta nestrpno akal. S uko sta se e pogo-
varjala, kako mu udela risji kouh, da se v njem pokae
Jezerni Roi. Pa se je Brkati Som vrnil mrk in brez kou-
hov, brez bobrovega repa in brez mesa. Nihe ga ni upal
ogovoriti. Bi kar gotovo z biem dobil odgovor.
Zveer je kolie Brkatega Soma molalo. Le Ostroro-
gi Jelen in Sinjeoka Kodrolaska sta se smejala. Jedla sta
prvi v ivljenju poslastico bobrov rep. e Bevsk je
veselo poskakoval okrog nijiju. Bil je deleen ve kakor
samih kosti.
BESeDA BOBRI 1: SAM
63
Zunaj na senni strani koe pa se je suilo dvoje ko,
bobrova in risova. Nevihta, ki se je bliala in se zbirala
popoldne okrog rne gore, se je razdivjala vse naokrog.
BESeDA BOBRI 1: SAM
64
TRD SPOPRIJEM
P
oletje se je nagnilo h koncu. Dan se je skril in jutra
so postala hladna in meglena. Preden je sonce se-
grelo in dvignilo meglo, so se iz jezera in iz loja in iz
trstja in iz bievja oglaali gagajoe in piskajoe vodni
ptii. tevilen zarod se je bil izvalil in dorasel ez poletje
in se sedaj odpravljal, da pred mrazom odleti v kraje,
kjer vode ne zamrznejo.
Drevje je prielo rumeneti. Minil je ruk jelenov. Ob
obilni pai in zoreih sadeih si je divjad nabirala tolo
za mrzle zimske ase.
Ostrorogega Jelena je kaj mikalo, da bi za nekaj dni
odel v gozdove. Pa ni mogel. Se je Brkati Som e ved-
no dral mrko. Neokretnemu Karpu so se pa vasih za-
svetile oi kakor prestradanemu volku. Zavaljena Red-
kozoba uka je iz vseh vogalov oprezala, kam se pre-
makne Jelen in kaj pone Sinjeoka Kodrolaska.
Plamenolasec se je veinoma dral kolia. Udelaval
je oba kouha, risovega in bobrovega. Posipal ju je s
pepelom in drgnil s strugalom iz jelenovega roga, pre-
pajal s sokovi iz mladik in ro, ju namakal, suil in uti-
ral vanju somovo maobo. No, e enkrat risa presui,
BESeDA BOBRI 1: SAM
65
potem pa si ga zavee prek ple in zavesla proti Pleivci,
v bliino kolia Tratega Tura, da se pokae Jezerni
Roi, Sulcu in Turu.
Ostrorogi ni hodil v gozdove. Lovu se pa le ni povsem
odrekel. Pridno je nastavljal racam in gosem mree, lovil
ribe in zalezoval labode in izstrelil tu pa tam puico.
Dokaj plena je donaal koliu in si zase in za Kodrola-
sko vselej oddelil dele. Zahajal pa je veinoma v zaliv
pod Dolgo dolino, da Som ni mogel vedeti, ali lovi v nje-
govem ali v svojem.
Prav sinoi je razpel ve mre. Zjutraj je e pred son-
cem prinesel suit obe koi, ki sta pa bili e kar do kra-
ja udelani. Ris bo njegov, bobra pa da Sinjeoki. Najedel
se je e, potem pa oboroil kakor za v gozd, kamor pa ni
namerjal iti. Kar tako se je. Da se je spet enkrat poutil
v polni moi. Stopil je v drevak in se odpeljal v meglo.
Videl je e, kako je Redkozoba uka gledala za njim. Pa
mu ni bilo mar, da ima morda debeluka kakne poseb-
ne naklepe.
Da bi ne zgreil smeri, je Jelen vozil blizu obreja.
Drsel je tako tiho skozi gosto meglo, da so race vzleta-
vale in se ponirki potapljali tik pred njim. Veter je vlekel
navzdol proti Ostrorogemu. Za Brdom je zaslial skozi
meglo trdo in teko prestopanje in lomastenje na
obreju. Previdno se je blial. Presenetil je neresca, ki je
BESeDA BOBRI 1: SAM
66
ril po blatu. e je segel po sulico, da jo zaene, pa ga je
divjad ovohala in zgrmela v goavo.
Prva mrea je bila raztrgana in prazna. Nejevoljno jo
je Jelen odpel in izvlekel iz vode. Spet bo imela Kodro-
laska dokaj dela, preden jo zaije. V drugo je bila zala
pa kar cela jata rac. Vse so se bile e poduile, ko so se
tako zamedle, da niso mogle ve dvigniti kljunov nad
vodo. Ostrorogi je potegnil mreo k sebi in metal ptico
za ptico v drevak. Izmed naslednjih mre ni bila nobe-
na ve prazna. Predzadnjo je komaj reil. Ujeti ptii so
jo bili dvignili. In prav zadnji as je prispel, da mu je niso
raztrgali in pobegniili. Naglo jim je zavil vratove in e
cepetajoe zmetal k e mrtvim v drevaku.
Ostrorogi je bil kaj zadovoljen z obilnim plenom. Ni
se mu ljubilo vraati se ob obreju. Pot se mu je zdela
predolga. Poaka, da se dvigne megla. Ta as pa pogle-
da e malo naprej in kar tako za zabavo poskusi kako
ptico ali ival zalesti in dosei s puico.
Iz daljave je zaslial done glas. Labodi, je takoj ve-
del Jelen. Zamikalo ga je, da vsaj enega upleni. Dobro bi
se jima prilegel s Kodrolasko. Posebno, e se mu posrei
ustreliti mladia. Br je uravnal drevak po vetru in ga
vodil v smer glasov. Labodi so se oglaali vedno blie.
Ostrorogi je pripravil lok in puice in pustil, da je ve-
ter sam gnal drevak skozi meglo, ki se je priela rediti.
Naenkrat je zaslial hrumot perutnic. Labodi so zapeli
BESeDA BOBRI 1: SAM
67
v zboru. Po glasovih je spoznal, da lete naravnost proti
njemu. Napel je lok. Ujel je zadnje trenutke. Jata je pri-
jadrala prav nadenj. e so ga opazili in se prieli obraa-
ti. Pa je zabrnela tetiva in siknila puica. Bela ptica je
omahnila in padla v vodo. Jata je hitreje zamahnila s
krili in prepevajo zginila v megli. Umirajoi labod na
vodi se je alostno odzval in obmolknil. Ostrorogi je
hitro pognal drevak in pobral e mrtvo ptico. Bil je do-
bro rejen, e star samec. Ni ne de, e ni siv mladi, saj
imata on in Sinjeoka mone zobe.
Jelen se je ozrl naokrog. Ni bil dale od brega. Kje pa
je, ni vedel. Samo priblino je slutil. Megla se e ni bila
toliko dvignila, da bi se mogel prepoznati. Ni zato. Se
mu ni nikamor mudilo. Kaj bi veslaril naokrog. Kveje-
mu e dlje bi utegnil zaiti od doma. Poaka, da se raz-
gleda.
Ostrorogi je sedel v drevak. Skual je potegniti
puico iz laboda. Ni se mu posreilo. Izdrl je samo les,
konica iz kresilnika pa je obtiala v kosti.
Jelen se je e hotel lotiti iz dolgega asa, da oskube in
iztrebi laboda in tako prihrani Sinjeoki delo, ko je za-
slial iz megle udarce vesla. Le kdo utegne biti? In kam
se mu mudi? Ostrorogi je bil res radoveden. Po oroje ni
segel. Saj ga nihe ne zasleduje. In pa preseneen bo
tisti, ki pride, ne on. Jelen je vedel, da prihaja en sam. Je
BESeDA BOBRI 1: SAM
68
bil namre e razloil, da udarja eno samo veslo zapo-
redno z vsako lopatico po enkrat. of, of, of, of.
Kakor iz teme je pridrsel iz megle lahek drevak in se
hitel zaustavljali. Jelen se je zaudil, da se ni bolj ni
mogel. Prepoznal je v veslau Jezerno Roo. O! se je
prestraila dekle. Pa je tisti hip e veselo vzkliknila:
Oho! Ostrorogi Jelen.
Zaveslala sta tik drug poleg drugega.
Kaj pa ti blodi naokrog po megli, Jezerna Roa?
Ostrorogi se je prijazno sklonil ez bok drevaka.
Veslala sem za pesmijo labodov in sem zala. Labo-
di so odleteli, jaz pa ne vem, kje sem.
Pri meni, se je smejal Jelen.
Tebe se ni ne bojim. O, pred Karpom bi pa beala
kamor koli. Drevak Jezerne Roe je tril ob Jelenovega.
Pa e te ugrabim? Ostrorogi je stegnil roko, jo po-
loil na ogani hrbet Jezerne in tesno pritisnil oba dre-
vaka drugega k drugemu. Jezerna Roa se ni branila.
e te ugrabim, je ponovil Jelen in tesno objel dekle
ez pas.
Drevaka sta se nagnila drug k drugemu in dekle se je
naslonila na krepkega mladca:
Danes me e ne bo. Morda kasneje kdaj. e ne bo
drugae. Pa ti sama sporoim, kdaj in kam pridi.
Ostrorogi je globoko zajel sapo. Res bi najraji poteg-
nil Jezerno iz njenega drevaka v svojega, zaveslal v Dolgi
BESeDA BOBRI 1: SAM
69
potok in ostal za vedno pri svojih bobrih, katere uva
beli starec.
Kakor bi bila Roa uganila njegovo misel, se mu je
zaela odmikati. Celo oporekla mu je:
Sem mislila, da si name isto pozabil, ko se od niko-
der ne prikae.
O, nisem, se je razvnel Jelen. Dokaj mislim nate.
Jezerna je odrinila za nekaj komolcev svoj drevak:
Meni se je prav nooj sanjalo o tebi.
Res, Roa?
Prav zares. Da si vrgel Neokretnega Karpa v vodo in
se je res spremenil v zavaljenega lenega karpa.
Ostrorogi se je glasno zasmejal: Hahaha! Ko bi se
le!
Ti se lahko smeje. Meni je pa tesno, kadar se spom-
nim nanj. e bom morala biti res njegova . Roa se je
zresnila.
Ne bo, ne bo, je hitel zatrjevati Jelen. In e ga
ubijem.
Brat brata ? Jezerna je Ostrorogega strmo pogle-
dala.
etudi! je stisnil Ostrorogi zobe.
Jezerna pa je kakor zaprosila: Nikar. Prokletstvo bi si
nakopal.
Jelen ni vedel kaj odgovoriti. Tudi Jezerna je obmolk-
nila. Gledala sta vsak na svojo stran v vodo, kakor bi na
BESeDA BOBRI 1: SAM
70
dnu jezera hotela videti svoje bodoe ivljenje. Nad nji-
ma pa se je razkadila megla. V svoji zamiljenosti bi tega
niti ne opazila, da nista zagledala globoko pod vodno
gladino sonca, ki je sijalo z visokega neba in se ogledo-
valo v vodi.
Jezerna je dvignila glavo: Mi je pravil Sulec, da misli
zabiti lastno kolie.
Seveda. Ostrorogi se je vzravnal.
No, daj kmalu, je Roa kakor zaprosila.
e to zimo.
Ima dovolj lesa? je poskrbela dekle izpod Pleivce.
e preve. Odkril sem dvoje e neizrabljenih in do-
kaj tevilnih bobri. Veje in zgornje mi uva beli bo-
ber.
Beli bober? Jezerna se je skoraj prestraila. Glej, da
se ga ne dotaknes in da se mu ne zameri.
Ne skrbi! udno, da se je Ostrorogi prav ta trenu-
tek domislil, na kar bi se bil lahko e davno spomnil. Br
je povedal Roi: Utegnil sem se mu e celo prikupiti.
Ubil sem risa, ki je hodil klat njegovo druino.
Takooo se je zaudila Jezerna. In bo nosil nje-
gov kouh?
Bom, je bil ponosen Jelen.
Morebiti se pa le vse prav zasue. Roa se je pri-
maknila zopet blie: Moj oe, Trati Tur, e doslej sa-
BESeDA BOBRI 1: SAM
71
mo pohvalno govori o tebi. Ko pa zve e za belega bo-
bra in za risa . Tok, pohiti s koliem.
Pohiti, pohiti. Ostrorogi je nestrpno potresel z ra-
meni: Seveda. e sem pa za vse sam.
Jezerna je nagnila glavo in vdano pogledala Jelena:
Kako rada bi ti pomagala. Pa ime ne puste od doma. e
sedaj bodo hudi, e me pogree. Se moram br vrniti.
Roa je e obraala drevak.
Ostrorogi se je razvnel. Ujel je z roko dekliev drevak
in ga pridral: aj. Laboda ti dam, ki sem ga bil prej
ustelil.
Nak, se je branila Jezerna.
No, vzemi. Dovolj imam jaz e plena. Jelen je dral
v roki belega ptia in ga ponujal iz drevaka v drevak.
Noe ? Ostrorogemu se je zdelo za malo.
Nak, je odkimala Roa. Bi rada, je pojasnjevala.
Bi rada, pa bi koj vedeli, da ptia nisem ustrelila sama.
Nimam loka in puic s sabo. Bi br uganili, kdo mi ga
je dal. Bi bilo napak. Naj Trati Tur e dolgo ne ve, da se
shajava.
lma prav, je moral pritrditi Ostrorogi. Ti pa kaj
drugega prinesem. Kaj takega, da bo lahko skrila.
No le. Roa je bila ponudbe vesela: Pa z risjim ko-
uhom se kmalu prikai. Naj vedo, da si e sam svoj. Da
ima e svoje love.
Skoraj pridem.
BESeDA BOBRI 1: SAM
72
Jezerna Roa je odveslala. Ostrorogi Jelen je e dolgo
gledal za njo. Jezero se je lesketalo v soncu. Svetli obla-
ki, ki so hiteli prek neba, so odsevali v vodni gladini.
Gozdovi po hribih in gorah naokrog so se ronato bar-
vali. tevilna jata rac je letela prek jezera. Poblestevale
so njih perutnice. Pa Ostrorogi vsega tega e opazil ni.
Videl je eno samo lepoto Jezerno Roo. Pa si je do-
mislil, kaj ji grozi. Jezno je udaril s pestjo po rilcu dreva-
ka:
Nak! Ne bo tvoja, Karp. Moja bo. In e te u ...
Ne. Ubiti ga ne sme, je rekla Jezerna. Brat brata . Ni
je veje nesree.
Ostrorogi Jelen je pograbil veslo. Naglo kakor e ni-
koli je njegov drevak drsel proti koliu Brkatega Soma.
Kar ni bi ne zaostajal za Urnim. Sulcem.
Pa da je Jelen vedel, kaj se je bilo doma na koliu do-
godilo, bi pognal svoj drevak e hitreje.
Br ko je Ostrorogi Jeen izginil v meglo, je Redkozoba
uka hitela budit Neokretnega Karpa. Kolie se je po-
tresalo pod njeno teo. Pa naselniki so bili tega e vaje-
ni in ni nikogar ve motilo. K leiu Neokretnega je pa
uka stopila poasi in neslino. Potresla je sina za
ramo. Mrham, je zarenal Karp in se obrnil.
Redkozoba pa ni odnehala. Dregnila je zavaljenca in
mu epetnila: Vstani br!
BESeDA BOBRI 1: SAM
73
Mir mi daj! Karp se je vznejevoljil. Zael je na krat-
ko suvati s komolci in je grdo pogledal mater.
Vstani, sem rekla! je bila e naprej nadlena uka.
Karp se je predramil in sedel: I, kaj pa je?
Redkozoba je pritisnila svoje ustnice Neakretnemu
prav na uho. Ni vsega nazumel, kar mu je hitela pripo-
vedovati. Razlono pa je ujel besede: Jelen gozd lov
ris bober.
Neokretni Karp se ni ve obotavljal. Naglo je planil
pokonci in hotel vse hkrati zvedeti od matere. Ta ga je
pa vedla najdlje, kar je mostie dopualo, od koe
Ostrorogega Jelena, da bi Kodrolaska ne ujela kakne
besede. Tam ele je razloila Karpu, kako naj naredi.
Ostrorogi da se je odpeljal oboroen, prav gotovo da v
gozdove. Ne bo se vrnil pred nojo. Ali pa e dlje ne. On
naj se pa br malo drugae ogrne s kouhovino, kakor
se ima navado. Po obrazu naj se namae s sajami. Bra-
do in lase naj potrese s pepelom. Nihe ga ne bo na prvi
pogled prepoznal. Potem naj smukne v drevak, odves-
la v meglo in se hitro vrne nazaj h koliu. Ostrorogi za
koo sui risa in bobra. Izmakne naj obe koi in spet
zgine v meglo. Vrne naj se, kakor bi priel z jezera, kjer
je lovil ribe. Vsi bodo mislili, da je koe ukradel kak tu-
jec. Pa jih bo e ona sama spravila. Kasneje kdaj pa tako
uredita, kakor bi bil on risa sam ubil. Pa bo smel nositi
BESeDA BOBRI 1: SAM
74
risovino prek ramen, kar se za prvorojenca Brkatega
Soma tudi spodobi.
Karp se je kar razivil. Prej, preden bi popil erfo mle-
ka, je bil e v drevaku. Neslino je zginil v meglo. Nazaj
h koliu se je blial oprezno in previdno. Kakor maek
tiho je splezal na mostie. Izmaknil je obe koi in spet
odveslal v meglo. Skodoeljno se je real. Trdno je bil
preverjen, da ga razen lastne imatere iv lovek ni videl.
Pa se je motil.
Sinjeoka Kodrolaska to jutro res e ni vstala. Ni ime-
la kaj opraviti. Jed za brata je pripravila e sinoi. Sama
pa e kasneje kaj pouije. Zaspala pa po odhodu Ostro-
rogega ni ve trdno. Samo dremalo se ji je. Ob njenih
nogah je mimo leal Bevsk in grel sebe in njo. Pa se je
Sinjeoki sanjalo, da je pes planil pokonci, stekel iz koe
in zael lajati. Prebudila se je. Bevsk ob njenih nogah ni
ve leal. Sedel je. Narahlo je zarenal, pa takoj spet
utihnil. Nekdo se plazi okrog koe. Doma lovek bo, ko
pes ne zalaja in lega spet nazaj. Kaj, e . Kodrolaska je
po vseh tirih zlezla k pranji v zadnji steni. Sprva ni
drugega razloila, kakor da se nekaj premika. Kasneje je
pa videla mokega, ki se je spustil z mostia in dral v
roki nekaj zvitega. Ni ga poznala. Zdel se ji je pa znan.
Vse njegove kretnje so bile Karpove, pa vendar ni bil
Neokretni. Kodrolaska bi rada zakriala, pa si ni upala.
Saj ni posebnega biti ne more, ko psi ne lajajo. Karpov
BESeDA BOBRI 1: SAM
75
psiek celo repklja tam v voglu mostia. Utegne le biti
res Neokretni.
Sinjeoka ni ve legla. Iz koe pa ni la. Je pa pazno
oprezala skozi pranje. Ni zastonj. Ko se je povsem zda-
nilo, je tril ob poevni most, pred katerim so redno pri-
stajali, Karpov drevak. Privezal ga je in priel po mostu
navzgor. Pod roko je nosil sveenj smrekovih vej. Aha!
Nekaj skriva. Bo e res. Kodrolaska se je br domislila,
da ne sme prav niesar prezreti. Izdati se pa tudi ne sme,
da kaj ve. Stopila je naglo iz koe. Hotela je sreati Ne-
okretnega, pa se ji je ognil. Pogledala je za njimi. Zadaj
nad tilnikom je imel e vedno potresene lase s pepelom.
Pornjeni obraz si je bil pa s peskom dobro izmil. Seve-
da. Kaken je pa zadaj, se v vodi ni mogel ogledati.
Kodrolaska se je naredila, kakor da se za Karpa kar ni
ne meni. Na skrivaj ga je pa ves as opazovala. Videla je
e, da je svoj zavoj dal Redkozobi uki. Sedaj je vede-
la vse. e pove Ostrorogenu, ko se vrne.
Nestrpno je akala Kodrolaska brata, pa ga od niko-
der ni hotelo biti. Zavoljo megle e videti ni mogla, e se
e blia ali ne. Ko se je pa megla dvignila in je zasijalo
sonce, se je ves as razgledovala po jezeru. V vsakem
drevaku, ki ga je opazila na obzorju, je hotela imeti
Ostrorogega. Br si je zaslonila oi, da ga imprej pre-
pozna. In je bila nejevoljna, kadar se je tuj vesla odda-
ljil.
BESeDA BOBRI 1: SAM
76
e je Sinjeoko spet skrbelo, e se ni bratu kaj pripe-
tilo. Aha, ta bo pa pravi, je nehote vzkliknila, ko je
zdale spoznala Jelenov drevak, ki je drsel naravnost
proti koliu Brkatega Soma. Le kaj poree, ko mu po-
vem, in kaj ukrene?
Kodrolaska je poakala Ostrorogega spodaj na mostu.
Vrgel ji je laboda in dve mladi raci, sam pa da zanese
ostali plen uki. Ne, nikar! Bo kasneje. Ti moram prej
nekaj povedati. Pa ne sme nihe drug sliati.
Ostrorogi je postal pozoren. Sinjeoka mu je zaela
praviti vse po vrsti, kar je sliala in opazovala. Med pri-
povedovanjem je Jelen nekajkrat jezno zakripal z zob-
mi in tu pa tam povpraal to in ono. O, nihe drug ni
odnesel ko kakor Karp. uka ima pa obe spravljeni.
Ostrorogi je kar glasno spregovoril, kakor bi izzival.
Hkrati se je pa spomnil, kako je Jezerni obljubil, da pride
prihodnji ogrnjen z risjim kouhom. Naj bi se pa Karp
tak priel kazat v kolie Tratega Tura. V Ostrorogem
je vse zavrelo. Stekel je po mostu navzgor, naravnost h
koi Redkozobe uke. Hotel je planiti k ognjiu, stresti
babnico za tolsti vrat in ne odnehati prej, dokler mu ne
vrne obeh ko. Pa mu je pred vhodom zastavil pot Ne-
okretni Karp.
Kam pa s tako zadrego? Karp je sunil Jelena v prsi
in ga odrinil nazaj.
BESeDA BOBRI 1: SAM
77
Ostrorogi se je togotno nagnil naprej in zasikal sko-
zi stisnjene zobe: Ti bojazljivi pesss ! Segel je za pas
in prijel za roaj bodala. Pa se je spomnil naroila Jezer-
ne, da ne sme ubiti brata. Istoasno je pa od ograje sem
ukazujoe zavpil Brkati Som: Noe stran; oba!
Jelen se ni obotavljal. Pri prii je vrgel stran bodalo.
Zazvenel je bron na mostie. Pritekla je Sinjeoka in je
pobrala bratovo oroje. Ta hip se je pa Karpovo bodalo
zasvetilo nad Ostrorogovo glavo. Jelen je neokretno
Karpovo roko zagrabil s svojo okretno za zapestje. Bo-
dalo mu je z drugo izvil iz pesti. Zalual je smrtno ne-
varno rezilo dale pro v jezero.
Na mostiu Brkatega Soma sta njegova najstareja
sinova oba hkrati zarjula kakor dva pobesnela tura. Mo-
stie je drvelo skupaj, moki, enske in otroci, da vidi-
jo spopad bratov. Jelen je oital Karpu tatvino obeh ko,
sramotil njegovo mater, jo zmerjal s psico in prasico,
njega samega pa imenoval hinavsko zahrbtnega bojaz-
ljivca. Ni ve se ni mogel premagati. Zamahnil je in
udaril Karpa v obraz.
Kakor dva medveda sta se zapodila brata drug v dru-
gega. Objela sta se z monimi rokami, se zvalila na tla,
pa spet vstala. Moki so kmalu presodili, da bo mlaji in
bolj utrjeni Jelen prej upehal Neokretnega. In ga je res.
Karp je zael globoko in naglo dihati. imdalje manj se
je mogel braniti udarcev, prijemov in objemov Ostroro-
BESeDA BOBRI 1: SAM
78
gega. Jelen pa ni maral prav ni popustiti. Skoraj se mu
je posreilo ujeti ugodni trenutek. Pograbil je Neokret-
nega Karpa okrog pasu, stekel z njim na rob mostia,
ga dvignil nad ograjo in ga vrgel v vodo.
trbunk.
Visoko je pljusnila voda. Koliarji so se pa glasno za-
smejali.
Ostrorogi ni imel asa gledati, kako je Karp priplaval
iz vode. Pohitel je nazaj h koi Redkozobe uke in zah-
teval risov in bobrov kouh. uka se je naredila neved-
no. Jelen je e dvignil pest, da jo udari. Ta hip pa je sto-
pil med njiju Brkati. Odrinil je vsakega na svojo stran:
Narazen!
Kar je moje, je moje, se je uprl Ostrorogi.
Vem. Ti sam popravim krivico. Brkati ge odel v
koo. Vrnil se je z obema koama. Bobra je izroil
Ostrorogemu v roke, risa pa mu je ogrnil ez plea:
Dobro si ga, Karpa, eprav bi bil jaz raji narobe videl.
Pa kaj hoem. Kdor ima v loviu belega bobra ...
Som ni povedal do konca. Obrnil se je in odel.
Koliarji so se zaudeni razhajali. Ugibali so, kaj
Brkati pravzaprav namerja. Pa niso ni pravega ugani-
li.
Naslednje dni je Neokretni Karp skrbno iskal na dnu
jezera svoje bronasto bodalo. Najprej bolj naskrivaj, po-
tem pa kar oitno. Ni ga nael. Nikoli ve ne. In nihe
BESeDA BOBRI 1: SAM
79
drugi tudi ne. Morda je bilo prav tisto, ki je danes v
Ljubljanskem muzeju izmed vseh bodal, izkopanih pod
nekdanjimi kolii, najlepe. Morda. Roaj je seveda v
asu ve kakor treh tiso let strohnel. Bilo je pa trdno
nasajeno. e sedaj se vidi.
BESeDA BOBRI 1: SAM
80
SIVI VOLK
S
injeoka Kodrolaska se je vozila v malem drevaku po
zalivu pod Dolgo dolino. Nabirala je vodne oreke.
Sklanjala se je iz drevaka zdaj na eno, zdaj na drugo
stran in pobirala bodiaste plodove iz vode. Prav precej
jih je bila e nabrala in marsikdaj bo lahko spekla pod-
pepelnjak za Ostrorogega in zase.
Kodrolaska je bila obrala ves vrtinec orekov okrog
sebe. Da bi pa poiskala e kakega drugega, se ji pa ni ve
ljubilo. Naveliala se je bila enakomernega opravka in
dan se je e nagibal. Sonce je sijalo samo e izza obla-
kov, ki so se kopiili nad hribi. Nebo je pordelo. Zliva-
lo se je v enotno barvo z jesensko pisanimi goavami.
Oboje, nebo in drevje, pa se je ogledovalo v mirni gla-
dini jezera. Sinjeoka je bila trudna in lana in alost-
na.
Saj res. Tako dolgo je Ostrorogi e nikoli ni pustil sa-
me. Ko bi vedel, kako se njej vse te dni godi v koliu, bi
se prav gotovo vrnil. Ali pa bi jo bil vzel s seboj. Saj res.
Prej sta tako dobro ivela. Kar razvadila se je bila. Sedaj
ji pa cuka noe dati ne mesa in ne rib. Podpepelnjaka
BESeDA BOBRI 1: SAM
81
si pa ne more spei, ko niso oreki e suhi in se e ne
tro v roni rmlji v moko.
Poskuala je z mreo zajeti nekaj rib, pa ji ni uspelo.
Na trnek se je pa ves as ujel en sam karp. Res je bil pre-
cej velik. Pa je vsega pojedla en veer. Iz jeze na Neok-
retnega Karpa, ki ima po tej ribi ime.
e je mislila povedati Brkatemu Somu, kako grdo rav-
na uka z njo. Pa kaj, ko ne ve, s kom bi Brkati poteg-
nil. Z njo najbr ne. Potem bi jo pa utegnila Redkozoba
in Karp e tepsti. Bi jo rada e sedaj, pa se bojita. Ne-
okretnega bi Jelen e izplaal, ko se povrne. uki bi pa
ni ne mogel. Bi Som ne pustil. Dobro, da je babnica
tako debela. Ji e uide, e bi se hotela spozabiti.
Sinjeoka se je ozrla naokrog. V blinjem hribu je za-
gledala nekaj starih bukev, polnih ira. Br je zaveslala
k trdini. Hitro je nabrala v pridvignjeno haljico nekaj
peri oljnatega semenja. Pritekla je nazaj v drevak in
koj zaela s kamenjem razbijati e na pol odprte bo-
diaste lupine. ir je luila kar z zobmi. Vsako jedrce je
sproti pojedla. Ni mogla strpeti, da bi se jih nabralo za
polna usta. Je bila preve lana.
Mraiti se je prielo. Kodrolaski se prav ni ni mudi-
lo domov. Najraji bi veslala po Dolgem potoku na-
vzgor, kjer je sedaj Ostrorogi. Pa kaj, ko bi ne prispela do
njega. e podnevi ne. Kaj ele ponoi. e se mu le kaj ni
BESeDA BOBRI 1: SAM
82
pripetilo? Gorje njej, e se ve ne vrne. Kodrolaski je po-
stalo hladno. Ogrnila se je z ovjim kouhom.
Poasi je drsel Sinjeoki drevak proti koliu Brkatega
Soma. Dva trnka sta se vlekla za njim. Res je prijela za
enega uka. Kodrolaska jo je izvlekla. Precej teka je
bila. Dovolj je bo za nocoj in za jutri. Sinjeoka je posta-
la bolje volje. Pognala je drevak in e ob svitu prispela
v domae kolie.
Prav ob istem asu je zapual svoj drevak tudi Ostro-
rogi Jelen. Pripeljal se je bil izpod tolmuna pod bobro-
vim jezom na koncu Dolge doline k malo nie leei
skali v globoki in dokaj iroki vodi na sredi potoka. Na
tem otoku se je bil pred dnevi nastanil. Veselo ga je po-
zdravljal Bevsk. Pes je ves dan sameval in ga je prielo
postajati e strah.
Ostrorogi je privezal drevak k moni vrbovi veji, zme-
tal nekaj naroij suhega lesa na skalo in nazadnje e sam
poskoil nanjo. Razbrskal je pepel in oivil ogenj, da si
imprej spee dokajen kos bobra za veerjo. Bil je tru-
den in laen. Vse dni je hitel napravljati les za novo ko-
lie. Dokaj ga je bil nanosil na prod. Ko narastejo vode,
ga splavi v jezero. e mu ga bo primanjkovalo, stopi
ponj v spodnje bobrie kjer se ga e ni dotaknil.
Visoko je plapolal ogenj na skali. Njegov svit je odse-
val v vodi. Naokrog se je pa mrailo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
83
Ogenj je dogorel in nehal prasketati. Jelen je poenil
poleg erjavice in priel vrteti nad njo bobrovo stegno.
Gozdovi so molali. Le tu pa tam je prispel priduen
glas iz njih. Kakor bi zajealo od starosti nadlono dre-
vo.
Naenkrat pa . Ostrorogi je sunkoma dvignil glavo.
Pod Golo goro je zatulil volk. Pritekel je Bevsk. Tesno se
je pritisnil k Jelenovi nogi. Tresel se je kakor iba na
vodi. Ostrorogi se ni utegnil zanj meniti. Zagledal se je
v smer glasu. Ni mogel razumeti, da bi se e v tem asu
volkovi sklicevali v tolpe. Kaj kmalu se je preveril, da
ima prav.
Pod Golo goro je zagledal ogenj. Ob njem je razloil
ve ljudi. Sedaj je vedel. Zapazili so njegov ogenj in mu
dajejo znamenje. Najbr je njih glavarju ime Volk. Pla-
menolasec ni vedel, kaj naj stori. Njih je ve, on je pa
sam. Ali naj skoi v drevak in se odpelje v temo. Ne bi ga
dohiteli. Ali naj aka? e pobegne, si utegnejo prilastiti
njegovo lovie. Brez tega bobria si pa ne more posta-
viti lastnega kolia. Spet bi postal odvisen od Soma in
Karpa in na Jezerno Roo niti misliti ne bi ve smel. Ni!
e ga tudi ubijejo, se ne umakne. Manj strana je smrt,
kakor pa hlapevstvo. Sicer pa . Da imajo zle namene,
se ne bi prej oglasili.
Pri ognju pod Golo goro je spet nekdo zatulil. Ostro-
rogi je vstal, prislonil dlani k ustom in iz polnih prsi
BESeDA BOBRI 1: SAM
84
zarukal kakor moan, star jelen. Pod Golo goro so ga
menda prav razumeli. Kar v zboru so se mu odzvali. On
pa nazaj.
Ogenj pod Golo goro je zael pojemati. Volji glaso-
vi so se pa imdalje bolj bliali. Kakor je bilo Ostroroge-
mu tesno, ni prenehal odzivati se. Zraven je pridno na-
lagal na ogenj, da bi z visokim plamenom tujcem kazal
smer in jih hkrati opozarjal, kako se jih ni ne boji.
Hoj! Iz teme na bregu je zaklical nizek moki glas.
Hohoj! mu je odgovoril Ostrorogi.
Si sam? je pozvedoval neznanec.
O, nas je dokaj. Samo so drugi nie doli. Jelen se je
skliceval na kolie v jezeru, ki bi ga seveda ne mogel
priklicati. e bi mu sploh kdo hotel priti pomagat. Karp
prav gotovo ne.
Pa si se kaj udno utaboril, je e v svitu ognja ma-
jal z glavo neznanec.
Na sredo vode. Po nae. Imam e najbolj mir pred
zverjadjo.
Nisi neumen, je pritrdil moak na bregu. Gotovo
si kdo izmed koliarjev.
Sem.
Kako naj pa pridem do tebe?
Priplavaj.
Saj nisem aba.
Kdo pa si?
BESeDA BOBRI 1: SAM
85
Drzen si.
Kaj sem jaz priel v tvoje leie ali ti v moje?
Tujcu je bila Ostrorogova neustraenost oividno
ve. Ni ve se ni obotavljal povedati svoje ime: e je
tako, se ne branim. Sivi Volk sem. Iz rodu starega Drz-
nega Kozoroga.
Ostrorogi je ostrmel. Kar verjeti ni mogel. Srce mu je
zaelo glasno biti. Obotavljajoe se je vpraal: Si si
morebiti celo sin Drznega Kozoroga?
Volk je poudarno povedal: Njegov prvorojeni sem.
In ukazujem e namesto njega. Sam ne more ve vihteti
sekire. Saj sem e jaz ves siv.
Jelen je obmolknil Sivi Volk ga je moral opomniti, naj
odgovori: Kaj moli?
Se e spominja Skalne Zvezde? Ostrorogi je pri-
dral sapo.
Jo mar pozna? je hlastnil Volk.
Je e mrtva. Jaz pa sem njen sin.
Plamenolasec? se je nagnil nad vodo Sivi.
Ne ve. Sem si priboril e ponosno ime Ostrorogi
Jelen.
Ti, ti, ti! Prav tebe sem elel sreati.
Sivi Volk je onstran vode preudno zatulil. Iz goave
se je vsula tropa oboroenih mo. Ostre sulice so trle-
le v njih rokah. Volk je samo z roko zamahnil, pa so se
povesile. Od skale sem je pa e veslal Ostrorogi.
BESeDA BOBRI 1: SAM
86
Glavar rodu Drznega Kozonoga je ukazal svojim
mladcem in moem zakuriti na produ ogenj. In naj si
speko mesa, kolikor hoejo. eprav vsega. Saj Zvezde
sin jim ne bo branil loviti v svojem loviiu.
Gotovo ne, je br pritrdil Ostrorogi. Samo belega
bobra se ne sme nihe dotakniti.
Kakor ne pri nas belega kozoroga, je pojasnil Volk.
Jelen je prepeljal svojega ujca, Sivega Volka, na skalo.
Nezaupljivo ga je ovohal Bevsk, pa se je kmalu spopri-
jaznil z njim.
Ostrorogi je br ponudil Volku dokajen kos peene-
ga mesa. Hkrati se je pa opraviil, da mu veerjo ele
pripravi. Najboljo, ki jo premore. Bobrov rep.
Volk se ni branil jedi. Hlastno je pojedel domalega vse
stegno. Jelenu je ostala skoraj sama kost. Obiral jo je
grede, ko ge pekel nad erjavico tolsti rep.
Sivi Volk si je z laktmi obrisal obraena usta in zael
pozvedovati. Kdaj je umrla njegova sestra Skalna Zvez-
da in kako? In e jo je Brkati. Som dostojno pokopal. Da
je imela samo dvoje otrok, je pa e vedel.
Na produ so hrumeli Kozorogovci. Z vsem vedenjem
so kazali, da se nikogar ne boje in da so pripravljeni vsak
as se spoprijeti z vsakomer.
Volk je ogledoval Jelena in vse njegove kretnje. Ni
mogel ve molati: Zvezdi si podoben. Ves si njen. Ni
Somov. e hodi, kakor je ona. In besede izgovarja kar
BESeDA BOBRI 1: SAM
87
precej po nae. Ej, da se ni Som usedel kakor aba na
kamen v vodi, bi mu bili pokazali, kaj se pravi ugrabljati
naa dekleta. Sivi Volk je pokazal zobe.
Ostrorogi je ujca pogledal z nagnjeno glavo: Tako je
pa on vas grdo prevaral.
Kaj! Sivi Volk se je privzdignil, kakor bi hotel takoj
planiti na Brkatega.
Ste mislili, da bo Zvezda njegova prva ena. In prvi
njen sin prvorojenec.
Mar nisi? Volk je zagrabil Jelena za ramo.
Ne. Somu je takrat njegova prva ena, Redkozoba
uka, prvorojenca e dojila.
Volk je planil pokonci: O, nivredni uivec. In je
grozil: Po potoku navzdol pojdem. Splave zveemo in
prebrodimo tisto vao luo. Potem pa gorje ti, goljufi-
vi zavaljenec. Razderem ti tisto trtikasto abje gradie.
Si bodo abarji zapomnili, kdaj je na boj zatulil Drzne-
ga Kozoroga sin, Sivi Volk.
Jej je mikalo Jelena, da bi res povedel rod svoje mate-
re nad Brkatega Soma in nad Karpa. Brat bi ne padel od
njegove roke in Nevidni bi se ne razsrdil. Nak! Jelen se
je spomnil Jezerne Roe. Ta hip je spoznal, da ne misli
prav. Nak. Grdo izdajstvo bi zagreil in Nevidni bi se e
bolj razjezil. Nak!
BESeDA BOBRI 1: SAM
88
Ostrorogemu ni drugega kazalo, kakor da ujca pomi-
ri. Priel mu je dopovedovati, da bi Som koj uganil, kdo
ga je napadel. In prvo, kar bi naredil, bi ubil Kodrolasko.
Smrduh! je zasikal Volk. Pa se je br znael. Da se
on in njegovi ljudje prikrijejo, dokler bi Ostrorogi ne
pripeljal Sinjeoke mednje.
Ne, ne, ne. Jelen ni hotel pristati. Saj kolie Brka-
tega Soma je e staro in trhlo. On si pa zabije novo, ve-
je in lepe. Od Soma e kar ni ve ni odvisen. Karp se
ga pa boji, ko ga je vrgel v vodo.
Kaj, kaj, kaj?
Ostrorogi je moral povedati, zakaj in kako sta se s
Karpom spoprijela. Sivi Volk se je smejal, da se je ob ko-
lena tolkel:
Dobro si ga. Dobro si ga. Pa da e nosi risji kouh.
Jaz ga v tvojih letih e nisem. In dolgo potem e tudi ne.
Ni ni abarja v tebi. Cel gorjan si.
Ostrorogi ni bil Volkove pohvale ni manj vesel, ka-
kor novega risovega kouha: Na! je ponudil ujcu pe-
en bobrov rep.
Sivi Volk je udno peenko malo po strani pogledal.
Ni kaj ji ni zaupal. Vzel je pa le no in si odrezal do-
kajen zalogaj. Preveil ga je, pogoltnil in prav zado-
voljno pocmakal: Dobro divjacino ima v loviu. Pri
nas take ni. Na, e ti jej!
BESeDA BOBRI 1: SAM
89
Jelen je bil Volkovega zrajtala kar vesel. Je bil prav za-
res laen. Ga je e skrbelo, e se bo ujec spomnil tudi
nanj ali ne.
Hitela sta jesti in nista ve govorila. Le Sivi Volk je
vasih prikimal z mono poraeno glavo in zadovoljno
zamrmral. Obrala sta rep do kosti, na katere je Bevsk e
teko akal.
Potegnil je veter. Vse naokrog so zaumeli v temo
zaviti gozdovi. Ostrorogi je vstal od ognja, stopil na dru-
gi konec skale in prinesel trebuasto koaro, polno les-
nik. Postavil je trpko sadje pred Sivega Volka: Prigriz-
ni!
Ujec se ni branil. Pridno je priel segati v koaro. Prav
tako tudi Jelen.
Kje si jih nabral toliko? je bil radoveden Volk.
V bregu, precej visoko nad bobriem.
udno, da ti jih ni medved prej otresel.
Ostrorogi je pomislil, ali bi povedal ali ne. Volk bi ga
utegnil imeti za bojazljivca. Pa kaj bi tajil. e kako
prikrije, da se je bil kosmatinca prav precej prestrail.
Saj je bil tudi mrha. Kakor bi se bilo dogodilo nekaj
vsakdanjega, je Jelen rekel: Sem ga bil prehitel. Prav
pod lesnikami sva se bila sreala.
Kaj? In nisi vrgel sulice vanj? Sivi Volk, slovit lovec,
se je bil razvnel.
Sam. Saj ve
BESeDA BOBRI 1: SAM
90
Vem, vem. Mlad si e. Se bo e privadil. Tudi jaz si
nisem upal sam lotiti se prvega medveda. akaj. Jutri
zjutraj ti pomoremo. Ujcu so se zaiskrile oi. Po tihem
si je zaelel, da bi medved priel prav pred njegovo su-
lico. Pa mu ni bilo za plen. Le pomeril bi se rad z zveri-
no. Silni lovec, Sivi Volk.
Kozorogovci na produ so zaeli polegati. Nekateri so
si zgnetli iz vej in listja nekaj leia, drugi so se zavili v
kouhe in se zleknili kar na gola tla. Kmalu je zmanjkalo
vseh. Le dva sta ostala za strao in da bi ogenj ne ugas-
nil.
Sivemu Volku se pa ni mudilo spat. Sedel je ob erja-
vici na skali in kar ni ni skrival, da nekaj razmilja. Sam
sebi je pritrjeval in odkimaval. Nazadnje je pa dvignil
glavo in povedal, kar je preudarjal: Ti, Ostrorogi, je
prijel Jelena za rame, ve si mi.
Ostrorogi ni vedel kaj odgovoriti. Ujec je pa nadalje-
val:
Pusti tisto vao luo in se preseli k nam. Pod Skalne
gore.
Jelen se je bil zaudil, kakor bi ga bil kdo s kolom uda-
ril po glavi. Debelo je pogledal Volka: Kako to misli?
Tako, je zael pogasnjevati ujec. Imel sem tri sino-
ve, pa nimam nobenega ve. Vsi trije so bili drzni mlad-
ci. e preve. Dva sta padla v spopadih z naimi nas-
protniki, tretjega je pa na lovu neresec razmesaril. Hera
BESeDA BOBRI 1: SAM
91
je bilo ve. Pa e vsem rastejo otroci. Le najmlaja je e
doma. Lepo zraeno in pripravno dekle je. Teko bi jo
pogreal.
Sivi Volk je obmolknil. Ostrorogi Jelen je pa e zaslu-
til, kam misli ujec speljati pogovor. Vse maokrog je bilo
tiho. Le voda je uborela okrog skale in ogenj je praske-
tal na produ.
Sivi Volk je spet sunkoma povzel pogovor. Potresel je
neaka za koleno: Ima ti e kakno eno?
Ne e, je pridueno odgovoril Ostrorogi.
No vidi. Potem bo pa kar prav. Ujec se je vzravnal
in prijel Jelena za zapestje: Svoje lovie prikljui
naim. Saj prav bobre iemo. Nihe ne bo smel rei, da
si se priselil v na rod praznih rok. Nastani se pri meni.
Imam orodja in oroja na izbiranje in dokaj ivine. In za
prvo eno si vzame mojo najmlajo, Koato Jelko. Za-
gospodari za mano monemu rodu. Za tabo pa prvo-
rojeni Koate Jelke. Kaj pravi?
Ostrorogi je za nekaj asa pridvignil rameni in ju spet
povesil: Premislim.
Prav, je prikinal Sivi Volk in hotel oditi na prod
med svoje borce, pa mu Jelen ni pustil. Naj prenoi na
njegovem leiu, je rekel, zase pa da ima tudi v dreva-
ku postlano. Vstala sta od pojemajoega ognja. Za
Ostrorogim je poskoil v drevak tudi Bevsk.
BESeDA BOBRI 1: SAM
92
Sivi Volk je kmalu zasmral. Jelen je bil pa imdalje
bolj buden. Odet z gorkim kouhom, se je premetaval
na vejah in na suhi travi. Vselej se je narahlo zazibal
drevak pod njim, kakor bi ga hotel opomniti, da se pod
Snenimi gorami ne bo prepeljaval po obirnem gor-
kem jezeru, polnem rib in ptiev. Seveda. Voditi rod
Drznega Kozoroga. Lepo bi e bilo. Samo . Tam ni
orjakih somov, da bi jih naosteval, tam tudi ni Jezerne
Roe, da bi obudovala njegovo drznost.
Na produ sta epela oba straarja. Pravkar sta spet
priloila na ogenj. Visok plamen je vzplapolal. Bevsk v
drevaku se je prelegel. Med Kozorogovci je pa nekdo v
spanju popaeno po volje zatulil. Morebiti se mu je
sanjalo, da tee v napad.
Seveda. e bi Jezerno Roo vzel s sabo? Ostrorogi
se je sam sebi zaudil, kako more biti tako nespameten.
To bi zatulil Sivi Volk. Da bi pa Roa postala njegova
druga ena. Nak. Jezerno pozna. Kakna je pa ona dru-
ga, pa niti ne ve.
Voda pred drevakom je narahlo pljusnila. Jelen je
dvignil glavo. Ne, ni se motil. V svitu ognja je natanno
razloil hrbet belega bobra. Ga je mar priel svarit?
Nak, nak, nak!
Ostrorogemu Jelenu so se sukale misli kakor drevak,
e zaide v vrtinec. Zavedel se je, da pogine, e jih ne
spravi v pravem asu nazaj v pravi tok.
BESeDA BOBRI 1: SAM
93
Jelen je skoraj vso no prebedel. Samo nekajkrat so
mu same od sebe padle skupaj utrujene oi. Misli so se
pa kar naprej vrtele kot drevak v najbolij divjem vrtin-
cu.
Ostrorogega je iz dremavice prebudila straa, ki se je
spet menjavala. Na jutranji strani se je e svitalo. ez
nebo se je pa zlivala ronata zarja.
Jelen je sedel v drevaku. Ne. Pod Snene gore ne more
iti. Za sedaj prav gotovo ne. Le kako naj odgovori ujcu,
da ga ne razali?
Sivi Volk na skali se je tudi prebudil. Dvignil se je in
iroko in glasno zazdehal. Kakor bi bilo to nekako do-
govorjeno znamenje, so Kozorogovci drug za drugim
planili pokonci. Koj so se lotili mrzlega peenega pra-
ia, ki jim je bil sinoi ostal. Volk je bil nekaj zakrial.
Br je eden izmed lovcev zabrodil v mrzlo vodo in vrgel
zdale na skalo dokajen konec peenega hrbta.
Pridi in jej! je povabil Sivi Volk Ostrorogega.
Jelen je poskoil iz drevaka na skalo. Tik za njegovi-
mi petami pa tudi Bevsk.
Vzlo je sonce. Volk, Jelen in Kozorogovci so se bili
najedli. Klali so samo e kosti in osukavali mozeg. Ne-
kateri so si pa e oprtovali loke in tule, zatikali noe za
pas in segali po sulice.
BESeDA BOBRI 1: SAM
94
Sivi Volk je vstal. Z njim vred tudi Ostrorogi. Za-
skrbelo ga je. Trdno je bil preverjen, da ga ujec vpraa,
kako se je bil odloil. On pa e ni vedel, kaj naj ree.
Res se je Volk obrnil k Jelenu: He, je pridvignil
koate obrvi, kje si bil sreal medveda?
Ostrorogemu je kar odleglo. Z iztegnjeno roko je br
zael razkazovati Sivemu Volku stransko poboje pod
Golo goro in mu dopovedovati, kje ima najbr medved
svoje prehode.
Aha, e vem. Volku so se zaskrile oi: e je v pai,
nam teko uide. Vzemi oroje in pelji na prod.
Stopila sta v drevak. Bevsk je silil za njima, pa ga je
Jelen spodil nazaj na skalo. Pes je alostno cvilil, ko ni
smel z gospodarjem.
Na produ je Sivi Volk zael ukazovati. Razporedil je
moe in mladce, jim pokazal, kam naj gredo in kje naj
obstanejo. akajo naj, dokler ne zaruka Jelen.
Jelen? Oglasil se je postaven moakar, kakor bi mu
nekaj ne bilo prav.
V loviu Ostrorogega Jelena smo. Volk je pokazal
na Plamenolasca: Zato naj on da znamenje za pogon.
Razli so se. Na produ sta ostala samo dva straarja.
Sivi Volk je vodil s sabo nekaj najbolj drznih lovcev. Ri-
nili so skozi goave. V irokem loku so obli lesnike in
obstali pod skalami e vedno v sredi gozda.
BESeDA BOBRI 1: SAM
95
Sivi Volk se je zael razgledovati. Nobena pohojena
bilka ni ula njegovim oem. Ostrorogi je obudoval
ujca. Zdelo se mu je, da sledi kakor prav pravi volk. V
primeri z njim se je zdel sam sebi kakor neizkueno
otroe. Zamikalo ga je, da bi na vse drugo pozabil, na
Karpa, na Sinjeoko in se na Jezerno, in bi odel kar koj
s Sivim Volkom v obsena lovia pod Snenimi gorami.
Sivi Volk je bolj z znamenji kakor z besedo razposta-
vil lovce. Po dva in dva. Zase in za neaka je pridral te-
sen prehod med dvema skalama. Vsak za svojo pe se
bosta lahko prikrila in oba hkrati lahko napadla medve-
da. Ni se ne more pripetiti Ostrorogemu. Bo on uval
nad njim. Je e vse v redu.
Volk se je vzravnal in e odprl usta, da zatuli. Pa se je
spomnil, da mora znamenje za zaetek pogona dati Je-
len. Namignil je Ostrorogemu: Zarukaj!
Tiho kakor maek se je Ostrorogi povzpel na skalo.
Napravil je z dlanmi trobilo pred usta in zajel polne prsi
sape. Moan in globok ruk se je razlegel v jutranjo tiino
po poboju navzdol in na vse strani. Na vseh koncih in
krajih se je odzvalo tuljenje volkov. Le lovci pod skala-
mi so molali in bili mirni, kakor bi nikogar nikjer ne
bilo.
imdalje v tesnejem loku in vedno blie so bestno
tulili Kozorogovci. Nobena tolpa pravih volkov ne goni
divjadi tako strnjeno.
BESeDA BOBRI 1: SAM
96
V zajetem krogu se je nekaj divjadi prihulilo v najbolj
goste goave, nekaj jo je pa begalo naokrog. Gonjai se
niso zanjo menili, da ne skaze pogona na medveda.
Ostrorogi je vlekel na usesa. e vekrat se mu je za-
zdelo, da slii prihajati kosmatinca. Pripravil se je na
skok, pa mu je vselej Sivi Volk z roko pomahal, da naj bo
kar miren.
Spet je bilo utiti neko hojo. Bila je teka, kakor doslej
e nobena ne. In vedno blie in blie. S povzdignjenim
kazalcem je opozoril ujec neaka, naj bo pripravljen.
Ostrorogi je stisnil sulico. Postalo mu je dokaj tesno. Pa
ni utegnil razmiljati. V urnem diru je pritekel v tesen
med obema skalama teak medved. Suni! je zavpil
Sivi Volk. Z naperjeno sulico se je Ostrorogi pognal na-
prej in br odskoil. Sulice ni utegnil izdreti. Medved je
zarjul in bliskovito naglo apnil za Jelenom. Ostrorogi je
padel. Mimogrede je pa e videl, kako je Sivi Volk zadrl
tudi svojo sulico v zver. Od obeh strani pa so s silnim
rukom hiteli v tesen razpostavljeni lovci. Tudi Jelen je
skual vstati, da bi spet posegel v boj. Pa ni mogel. Stem-
nilo se mu je pred omi. Ni ve ni ne videl ne slial. Za-
grnila ga je tema.
Da pogleda, kaj hrumi okrog njega, je Ostrorogi spet
odprl oi. Ves je bil moker po bradi in laseh. Nad njim
se je pa nasmejal Sivi Volk: Saj sem rekel, da ne bo hu-
dega. Na, pij! mu je pomolil izvotljeno buo. V njej je
BESeDA BOBRI 1: SAM
97
nosil Volk iz raznih ro pripravljen napoj. Jelen je nag-
nil. Huda, pa vendar disea grenkoba mu je napolnila
usta. Stresel se je in se koj spet popolnoma zavedel. Kje
je medved? je br vpraal. Lej ga, mu je pokazalo
mrtvo zver ve lovcev hkrati. Volk je pa pohvalil Ostro-
rogega:
Dobro si ga. Da si bil sam, bi ti tudi ne uel. Ne bil bi
pa obleal na mestu, kjer so ga podrle nae sulice. In se
je se ponoreval: Pa malo te je oprasnil. Pa ne dosti. Bi
se bil tudi sam zbrihtal, eprav ne tako br, kakor smo
te mi.
Ostnorogi je vstal. Zapeklo ga je stegno. Pogledal je.
Krvavel je. Z vsemi petimi kremplji mu je medved pre-
tgal koo za ped na dolgo.
Ni ne de, je izamahnil Sivi Volk z roko, bodo vsaj
vedeli, da sta se poteno spoprijela.
Sivi Volk je ukazal nasekati vej in jih zvezati. Ve mo-
kih je moralo trdo poprijeti, preden so zvalili teko zve-
rino na vlako. Ostrorogi sam bi kar ni ne opravil. e
manj bi mogel spraviti medveda po dri navzdol do po-
toka. Bi ga moral prej odreti in razsekati. Kozorogovci so
pa znali za vsako stvar poprijeti. In dosti jih je bilo. Kaj
prijetno bi bilo iveti med njimi.
Na produ je spet spregovoril Sivi Voik: e naloimo
ti medveda v drevak. Kako, pa sam pokai.
BESeDA BOBRI 1: SAM
98
Ostrorogi se je zaudil: Kaaaj! Kaj si ne boste ob-
drali plena sami?
O, seveda, Nismo taki samogoltnei kot so abarji.
Pa vendar
Ni ne ugovarjaj!
Saj vam je e polo meso.
e poskrbimo za drugo. Saj dovoli, da kar v tvojem
loviu.
Seveda, seveda. Sicer pa malo poakajte. Jelen se
je spomnil, da je sinoi nastavil bobrom tri pasti. Nama-
zal jih je z ostrodieo bobrovino. Kar gotovo ne bodo
vse prazne. Pohitel je nad jez in se kmalu vrnil. Tri teke
bobre je prinesel nazaj. Komaj jih je nosil. Nate! je
vrgel vse tri pred Sivega Volka.
Ujec ga je zadovoljno pogledal: imdalje bolj ve si
mi. Kaj pa naj s kouhi naredim?
Ostrorogi je premislil: Najvejega obdri zase. Sred-
njega daj Drznemu Kozorogu. Tretjega pa . No, kako
se ji e ree . Naj ga nosi Koata Jelka.
Sivi Volk se je bil razveselil. Tok le pride morebiti
med nas?
Morebiti. Ostrorogi se ni zlagal. Se res e ni bil od-
loil, kaj naj naredi.
Kozorogovci so e drli bobre in kurili ogenj. Drugi so
naloili medveda v drevak. eprav je bil Jelenov drevak
BESeDA BOBRI 1: SAM
99
nad tiri senje dolg, je Ostrorogega vseeno skrbelo,
kako bo vozil.
Jelen in Volk sta se zmenila, kako si bosta dajala z
ognjem in dimom znamenja, da se ob prvi priliki spet
snideta. In da bo e vse povedal Kozorogu. On naj se pa
nikar ni ne pusti strahovati Somu in Karpu. So mu Ko-
zorogovci vsak as pripravljeni priti na pomo.
aj, da bo dedec verjel. Sivi Volk je Ostrorogemu
odpel sekiro, ki je bila kamnita, in mu pripel svojo bro-
nasto.
Jelen ni vedel, kaj bi rekel. Pa se res menda preseli pod
Snene gore.
Bobri so se bili spekli. Lovci so se najedli in razli. Ko-
zorogovce je pogoltnila goa. Ostrorogi pa se je spustil
po Dolgem potoku navzdol. Drevak se je globoko po-
tapljal v vodo. Skoraj jo je zajemal.
Na prvem produ se je Ostrorogi ustavil. Ozrl se je na-
zaj. Na poboju Gole gore so spet po volje zatulili Ko-
zorogovci. Jelen jim je odrukal. Pa ga najbr niso ve
siali.
Zamiljen je Ostrorogi Jelen zaveslal naprej. Jesensko
sonce je obsevalo njegova bronasto ogana plea. V dre-
vak se je z drevja vsipalo rono barvasto odpadajoe
listje.
BESeDA BOBRI 1: SAM
100
RAZBORITI MLADCI
S
injeoka Kodrolaska se kar ni mogla ve videti doma
v koliu. Zjutraj je e pred soncem vstala. Najedla
se je bila ribe, ki jo je bila sinoi spekla. Ve kot pol je je
ostalo. Vrgla jo je v koaro. Ne bo lana ez dan. Popila
je e nekaj malega mleka, ogrnila ovji kouh in odla
po mostu navzdol k svojemu malemu drevaku. Zaves-
lala je spet proti plitvini pod Dolgo dolino.
Sonce je pravkar vzhajalo. Jezero je narahlo valovilo
v jutranjem vetru. Sonni arki so se odbijali od drobnih
valkov. Po vodi so se prepeljavali, se potapljali in se
pasli raznovrstni ptii. Od Save sem so priletale e nove
jate. Spuale so se na jezero, da se odpoijejo in naje-
do, preden odlete naprej proti toplejim krajem.
Sinjeoka se ni kdo ve kaj menila za sonce in za vrve
ptiev. Njih glasov je bila tako vajena, da jih niti sliala
ni. e drugikrat ne, kaj ele danes, ko njene misli iejo
samo brata, njenega hraniteja in edinega zaitnika,
Ostrorogega Jelena. Da bi se mu le ne bilo kaj pripetilo.
Morebiti niti iv ni ve. Saj vendar ve, da je ne sme pus-
titi tako dolgo same.
BESeDA BOBRI 1: SAM
101
Kodrolaska je priveslala okrog Brda v plitvino. Kakor
bi hotela prisiliti, da zagleda Ostrorogega, se je najprej
ozrla proti izlivu Dolgega potoka. Zaudila se je in usta-
vila drevak. Kaj takega e svoj iv dan ni videla. V iro-
ko razpotegnjenem, skoraj nepreglednem loku, so bred-
li in plavali proti bregu netevilni ptii, ki so bili zelo
veliki. Za spoznanje celo veji kakor labodi. Njih belo
perje je bilo ronato nadahnjeno. Hiteli so v vodo po-
tapljati velike vreaste kljune, v katere so lovili kakor v
mehove ribe. Pelikani, je vedela Sinjeoka. Da se jih
toliko zbere skupaj. Bi ne verjela, ko bi ji kdo drugi pra-
vil. Pa sama vidi.
Vrsta pelikanov se je vedno bolj zgoala. Lok je po-
stajal imdalje oji, skoraj v krog so ga bili sklenili. V
vodi se je kar gnetlo rib, toliko so jih bili segnali skupaj.
Poreni ptii so jih zaeli pobirati in jih maiti v gol-
aste kljune.
Pelikani so zajeti del plitvine poribarili. Dvignili so se
in odleteli drugam. Kodrolaska pa je zaveslala proti iz-
livu potoka. Poiskala je planjavo vodnih orekov in jih
priela nabirati. Pa ji delo ni kaj prida ni lo od rok. Ve-
noner je morala misliti na Ostrorogega Jelena.
e se ne vrne? V koliu Brkatega Soma kar ne bo
mogla ve ostati. Seveda. e bi jo dali Urnemu Sulcu za
eno. Kar po volji bi ji bilo. Res ni zraen kakor Ostro-
rogi. Pa je znamenit vesla. Ne boji se ne daljav in ne
BESeDA BOBRI 1: SAM
102
viharjev. In pa . Postala bi mati njegovega prvoro-
jenega. Saj Sulec, kakor ji je pravil Jelen, si tudi tako eli.
In Trati Tur in Brkati Som sta prav tako za to. Le za od-
kupnino se morajo e dogovoriti. Pa e Karp hoe ime-
ti Jezerno Roo, bi bili kar br dogovorjeni. Prav.
Utegne pa vmes posei Redkozoba uka. Njej bi bilo
gotovo bolj ve, da si bodoi glavar Turovcev vzame za
svojo prvo eno njeno her, Tenkonogo apljo. Gorje
potem njej. Zapodili bi jo iz koe, v kateri je zrasla. V
koi bi se pa kar gotovo naselil Karp z Jezerno. Njo samo
bi pa uka in Neokretni stradala in pretepala. Nazad-
nje bi pa e pregovorila Soma, da bi jo dal za eno kake-
mu hlapcu.
Sinjeoka je nehala nabirati oreke. Skljuila se je na
dno drevaka in priela ihteti. Vodni ptii so priplavali
blizu nje in se preletavali nizko nad njo. Iz vode so pa
pogledovale ribe.
Ni! je dvignila Kodrolaska lepo glavo. Za Ostro-
rogim grem. Bom vsaj vedela, pri em sem. In e me je
prav konec.
Sinjeoka je zaveslala v ustje potoka. V zaetku je drsel
drevak gladko, kakor po jezeru, kadar pihlja nasprotni
veter. Zala pa je v tok. Proti vodi se je kmalu upehala.
Pod prvim okljukom je morala e poivati. Mirna voda
je poasi sukala drevak. Nazaj navzdol ga pa ni odna-
ala.
BESeDA BOBRI 1: SAM
103
e bi se vrnila? je pomislila Kodrolaska. Ne! Spet
je prijela za veslo. Pa ni pomoila lopatic v vodo. Je vie
gori v potoku zaula ofotanje. Kaj bi utegnilo biti?
Sinjeoki je postalo tesno. Prisluhnila je.
Kodrolaska je zasliala udarec vesla. Zdrznila se je.
Kaj, e jo kdo ugrabi. Prav ni se ne sme obotavljati. Be-
ati mora. Priela je urno obraati drevak.
Bevsk, bevsk, bevsk, bevsk.
Sinjeoki so zastale roke. Njen obraz se je razjasnil.
Spoznala je glas Jelenovega psa. Bevsk je pa tudi e ujel
vonj njenega telesa. Veselo je zacvilil in utihnil.
Okrog okljuka je priplul velik Ostrorogov drevak. Je-
len je stal na rilcu in dral v rokah lok in puico.
O! je vzkliknila Kodrolaska. Ve ni imogla govori-
ti.
Ostrorogi se je zaudil. Povesil in odloil je priprav-
ljeno oroje. Sprva ni vedel kaj rei. Lastnim oem ni
mogel verjeti, da vidi pred seboj svojo sestro. Hotel je
biti hud, ko se je tako dale sama podala. Pa ga je zaskr-
belo: Ti tako visoko v potoku, Sinjeoka? Kaj se je zgo-
dilo?
Dokaj nejevolje je utila Sinjeoka v Ostrorogega be-
sedah. e se razhudi? Plaho je odgovorila: O, ni. Le
tebe od nikoder ni. Pa me je zaskrbelo.
Jelenu je bila kar po volji Kodrolaskina skrbnost. e
kar s prijazno besedo je odgovoril: Kako naj bi pa pri-
BESeDA BOBRI 1: SAM
104
el. Ali ne vidi? je kakor pohvalil samega sebe in po-
kazal z roko v drevak naloenega medveda.
Vidim. Sinjeoki je glas zatrepetal. Spomnila se je,
da bi se bila tudi ona kaj lahko sreala s kako tako
strano zverino, e bi veslala e naprej po Dolgem po-
toku navzgor. Ojoj! Od strahu bi je bilo konec. e bolj
grozen se ji je zdel medved, ko je zagledala na Ostroro-
gega stegnu krvave rane. Se le ni zastonj bala za bratovo
ivljenje. Zaskrbljeno je vpraala: Te je hudo udaril
medved?
Ne dosti. Lahko bi me bil bolj. V resnici je pa Jele-
na rana prav precej bolela. Samo sestri ni maral priznati.
Kaj bi ji delal po nepotrebnem skrbi.
Da bi ogledala medveda od blizu, je Sinjeoka zaves-
lala tik Jelenovega drevaka. Bevsk je porabil priliko in
preskoil k njej, kakor da bi e poleg mrtve zverine ne
bil rad. Pes je porepkal s koatim repom in br obliznil
Kodrolaskin nos. Sinjeoka ga je odrinila in se ni ve me-
nila zanj. udila se je samo tekemu medvedu. e nikoli
ni videla takega. Pa so jih e ve pripeljali v kolie. Sko-
raj vsako leto kaknega. Vasih e po ve. Najboj strana
se je zdela Kodrolaski trsata medvedova glava. Gobec je
imel na pol odprt. Kazal je mone bele zobe. Okrvavljen
jezik mu je visel iz njega. Sinjeoka je bila ponosna na
Ostrorogega Jelena. Vzkliknila je: To bodo gledali in se
BESeDA BOBRI 1: SAM
105
udili v koliu. Sedaj pa imata uka in Karp. Prav jima
je.
Kodrolaska bi bila uko in Karpa najraji takoj za-
toila. Pa je bila preve zadovoljna. Zaela je Jelena
spraevati, kje, kdaj in kako je ubil medveda. Hotela je
vse v eni sapi vedeti. Ostrorogi pa ni bil voljan odgovar-
jati. Rad bi bil e v jezeru. Skrbel ga je e zadnji konec
potoka. e nekajkrat je komaj ujel drevak, da se mu ni
prevrnil s tekim plenom vred. Sam bi ne bil zmogel ve
naloiti medveda. e iz vode bi ga ne izvlekel, da bi ga
odrl in razsekal. Klicat bi moral iti na pomo. Tudi oba
s Kodrolasko bi ni ne opravila. Treba bo dobro paziti.
Bo pa e vse drugae, e pripelje nepriakovano in pa
sam celega medveda v kolie. Vse bolj oitna bo njego-
va zmaga. Naj Sinjeoka kar kroti svojo radovednost. e
kasneje pove. V mirni vodi.
Ostrorogega obraz se je zresnil. Ne govori toliko.
Sedel je in zastavil veslo: Odpeljiva! Ti vozi naprej!
Kakor urna postrv mimo zavaljenega soma je smuk-
nil Sinjeokin drevaek mimo teko obloenega in globo-
ko v vodo potopljenega drevaka Ostrorogega. Jelen je
vozil poasi in previdno. Kodrolaska ga je morala ua-
kovati. Dovolj je imela asa za razmiljanje. O, jima e
pokae, Jelen, uki in Karpu. Kdo se pa more meriti z
Ostrorogim. No. Za sedaj mu ni ne pove, kako grdo so
ravnali z njo. Kadar pa Jelen spet za dalj asa odide z
BESeDA BOBRI 1: SAM
106
doma, ga pa e naprej opozori, da jima bo zagrozil.
uki in Karpu.
Od samega veselja, da Ostrorogi pelje tako imeniten
plen v kolie in da bosta prila oba hkrati, je Sinjeoka
kakor otrok br pozabila prestane bridkosti in je e kar
vse odpuala. Samo za naprej je grozila.
Okrog Kodrolaske je uborela ista gorska voda. Raz-
nobarvno listje je padalo vanjo. Dva najlepa lisita pa sta
se zataknila Sinjeoki v kodre. Sonce je sijalo skozi drevje.
Za njo je pa Ostrorogi Jelen vozil plen, kakrnega ona e
ne pomni. Ne, Sinjeoka res ni mogla biti ve huda.
Brat in sestra sta priveslala v mirno vodo. Sonce je
prevozilo e skoraj pol svoje dnevne poti. Kmalu se
povzpne na vrh neba. Jate ptiev so e odletele z jezera
v svoja poivalia na trdini. Le nekaj redkih zaostalcev
in ponirki so e plavali naokrog.
Ostrorogi je ustavil drevak. Videti mu je bilo, da je
zares truden. Hej! je zaklical Kodrolaski, ima kaj
jesti s sabo?
Imam. Sinjeoka je br priveslala poleg bratovega
drevaka. Pomolila mu je vso uko, kar je ji je bilo zjutraj
ostalo.
Razdeli, da ne bo sama lana, je mislil Jelen tudi
na sestro.
Ne, kar jej, je odklonila Kodrolaska. Pa bi se ji kar
prileglo vsaj nekaj griljajev.
BESeDA BOBRI 1: SAM
107
Na, lesnike, e mara. Jelen je postavil v Sinjeokin
drevak polno koaro drobnih hruk. Z nobeno jedjo bi
ne bil mogel bolj ustrei dekliu.
Ostrorogi in Kodrolaska sta spet obmolknila. Oba sta
hitela jesti.
Kako pa je bilo te dni doma? je ez as vpraal Je-
len in vrgel ribjo hrbtno kost Bevsku.
I, po navadi. Le dolg as je bilo, ko tebe ni bilo. e
bi kdo sedaj hotel povedati Ostrorogemu, da sta uka
in Karp s Kodrolasko te dni grdo ravnala, da je bila celo
vekrat lana in da ni dosti manjkalo, pa bi bila e tepe-
na, bi Sinjeoka pri prii utajila, da ni res. Seveda. Prav
treba je prepira v koliu, ko bo vsa naselbina vesela
obilnega mesa in maobe in bodo vsi proslavljali
Ostrorogega Jelena. e Brkati Som si ne bo upal rei ni
in bo najmanj molal. Ooo! Bo Karpa in uko e to do-
volj bolelo.
Prav, je rekel Jelen. Vstal je, pljunil v roke in z dro-
gom pognal teko obloeni drevak. Kakor nepokojna,
komaj zleena raka okrog mirno plavajoe stare race,
je Sinjeoka veslarila v svojem drevaku okrog le poasi
se premikajoega Ostrorogega. Najraji bi od samega
veselja cvilila in vriskala, pa bi gotovo ne bilo Jelenu
ve.
Z mostia Brkatega Soma so Ostrorogega in Kodro-
lasko najprej zapazili otroci. e zdale so videli, da pelje
BESeDA BOBRI 1: SAM
108
teak lovski plen. Zagnali so vri. Vse naselje je drlo
skupaj. Veselje je bilo veliko. Je vsem zadnje dni pri-
manjkovalo mesa. Brkati Som je pravkar brusil noe.
Odloil se je bil, da pod no zakolje kozla. Po tihem se
je pa jezil na Karpa, ki kar ni ni maral sliati, da bi peljal
moke s kolia na lov. Sam ni mogel iti. Se je bil pred
nekaj dnevi usekal na nogo. Hlapcev samih pa ni maral
poslati. Bi ubito divjaino kar najraji v gozdu spekli in
pojedli. Domov pa prinesli malo ali ni. Som je bil Jele-
novega uspeha vesel. Pa ni pokazal. samo pogledal je
skozi vhod koe na jezero. Na mostie do ograje pa ni
maral iti.
Medtem so na pol odrasli mladci odvezali e tri dre-
vake, dva veja in enega manjega, in hiteli Jelenu na-
proti. Z glasnim krikom so ga pozdravili. Koj so bili pri-
pravljeni pomagati Ostrorogemu. Njegov drevak so pri-
vezali na svoja dva veja, v katerem je sedelo po ve ves-
laev. Jelenu se ni bilo treba ve upenjati z drogom.
Mladci so vlekli njega in medveda, samo krmaril je e. V
manjem drevaku pa so drseli trije kutravci nazaj proti
koliu pravit, da je zmogel Ostrorogi medveda, kakr-
nega Jezerjani e niso ubili. Gotovo je bil gospodar vseh
medvedov, e ne cel vse divjame in vse zverjadi. Hej-
haj, hej-haj, ihaj, ihaj, ihaj!
Mladci so pripeljali Ostrorogega drevak do kolia.
Vse je tialo na poevni pristajni most. Zamajal se je.
BESeDA BOBRI 1: SAM
109
Moki so se zbali, da ne vzdri. Zapodili so enske in
otroke nazaj, sami pa so razvijali vrvi, da potegnejo
medveda na mostie. Dva sta poskoila v drevak in pri-
ela medveda zadrgovati in povezovati.
Izmed ensk je smela ostati na mostu samo Sinjeoka.
Vsa srena je stala poleg Ostrorogega Jelena, ki je odre-
jal delo in ukazoval, kakor bi bil on gospodar kolia.
Nikomur niti zdale ni prilo na misel, da bi ga ne ubo-
gal.
Vsi moki so se prizadevali, da pri tekem in kolji-
vem delu vsak po svoje kar najve pripomore. Seve-
da Brkati Som ne. Ga noga boli in komaj prikrevsa iz
koe. Le Neokretni Karp je slonel zgoraj na mostiu
na ograji. Vedel se je, kakor bi ga vse skupaj ni ne bri-
galo. V resnici se je pa kar kuhalo v njem. Pa se nihe ni
zmenil zanj. Le Kodrolaska ga je naskrivaj opazovala.
Moki spodaj so vdeli vrvi tudi v stranske luknje dre-
vaka in ga trdo privezali k spodnjemu tramu. Da se jim
drevak ne prevrne in jim medved ne pade v jezero. Bilo
je vse nared.
Ostrorogi je dvignil roko: Tako. Poprimite! Oooruk!
Vrvi so se nategnile. Potresla sta se drevak in mostie.
Oooruk! Medved e ni ve leal v drevaku. Ooo-ruk!
Ooo-ruk! Ooo-ruk! Silna tea se je zvalila ez spod-
nje bruno na podnoju poevnega pristajnega mostu.
BESeDA BOBRI 1: SAM
110
Drug za drugim so prihajali moki. Vsak je malo po-
vlekel medveda za kouh, kakor bi hotel rei: Kaj, kos-
matinec. Zdaj si pa dokonno na in nam ve ne uide.
Pa je bilo e dokaj opraviti, preden so zvlekli teko
zverino po poevnem mostu navzgor na kolie. Samo
ob sebi je bilo umevno, da medveda zategnejo narav-
nost pred Ostrorogega koo. Jelenu niti rei ni bilo tre-
ba. Malo bolj tesno je lo za prostor, pa ni zato.
Dokaj hitreje, kakor je bil prej medved navezan, je bil
zdaj razvezan. Nosati Los, ki je skozi movirja znal bro-
diti kakor drugi po trdini, je bil tako neuakljiv, da je dva
vozla kar prerezal. Nihe mu ni ni rekel zavoljo tega. So
bile vrvi njegove.
Najbolj izurjeni mesarji so medveda zvalili na hrbet
in mu e parali koo. Prav takrat je prinesla Sinjeoka
navzgor skoraj polno koaro lesnik, katere so bili v dre-
vaku e zvohali otroci in se jih lotili. Da je le e malo
zamudila, bi bila dobila prazno koaro. Ona se je pa sa-
mo smejala. Kar nerodno ji je bilo. Br je odnesla trpko
sadje v koo.
Skozi krog mokih, ki so stali okrog medveda, se je s
podvitim repom prikradel Karpov pes ef. Oprezno je
povohal ubito zver in glasno zalajal. u! ga je zapodil
Nosati Los. Pes je odskoil. Izmed grue mladcev se je
pa odtrgal Losov sin Pegavec. Prestregel je efa in ga
tako spretno brcnil, da je odletel od tal in padel nazaj na
BESeDA BOBRI 1: SAM
111
mostie ele za dober seenj dale stran. Vsi so se
glasno zasmejali. Pes se je pa urno pobral in stekel proti
Karpu. Grede je glasno cvilil: Ti si me, ti si me, ti si me.
Neokretni Karp, ki je dotlej le s teavo duil svojo za-
vistno togoto, se ni imogel ve zdrati. Nepriakovano
kakor jastreb na jato rac je planil med mladce. Preden so
se utegnili razbegniti, je e dral Pegavca za vrat. Zael
ga je biti po glavi. Pegavec niti rhnil ni. S stisnjeno pest-
jo je udaril Neokretnega po nosu, da se mu je pocedila
kri. Isti hip se je e vrgel na tla, zgrabil z vso mojo obe
Karpovi nogi, ju tesno stisnil skupaj in razdivjanca iz-
podnesel. Neokretni se je lovil in nerodno padel na
mladca. Urno kakor podlasica se je prevrgel Pegavec in
Neokretnega do krvi ugrizal v roko. e je vse kazalo, da
mladec Karpu uide, pa mo je le mo. Neokretni je
Pegavca pritisnil ob tla in mu pokleknil na prsi. Moa-
ki so zagodrnjali. Nobenemu pa niti na nisel ni prilo, da
bi potegnil Neokretnega raz nedoraslega mladca. Hla-
pec gospodarjevega prvorojenca, bodoega glavarja!
Kdo si pa upa. Le Ostrorogi Jelen je namril elo, se
nagnil naprej in se pripravil za skok.
Od Karpove krvi je bil tudi Pegavec kmalu ves krvav.
Zastajala mu je e sapa. Pod teo Neokretnega se kar ni
ve ni mogel ganiti. Karp pa se je penil od togote. Sko-
zi stisnjene zobe je zasikal: akaj, ene hlapevsko; za
vselej si zapomni. Neokretni je potegnil izza pasa bo-
BESeDA BOBRI 1: SAM
112
dalo in zavihtell z njim. Moki so se zgrozili: Hooov!
Ostrorogi Jelen je pa planil, zgrabil Karpa za zapestje, ga
pahnil raz mladca in zakrial, da se je razleglo dale na
jezero: Pes smrdljivi!
Ostrorogi se e ni utegnil ozreti, ko je Pegavec e stal
za njim. Tam se mu je zdelo e najbolj varno.
Jelen se je obrnil, da odide nazaj k moem, ki so drli
medveda. Kar naenkrat se ga je Pegavec z obema roka-
ma oklenil za laket. Milo ga je pogledal. Rad bi prosil
Jelena, naj ga e za naprej vzame v svoje varstvo, pa ni
mogel govoriti. Poznal je maevalnost Karpovo. Kar
gotovo ga ob prilonosti ubije. Bojee in trepetaje je iz-
davil mladec iz sebe eno samo besedo: Ostrorogi !
Jelen je prijel Pegavca za roko: Seveda. Saj res. Ni se
ne boj. Ne bo te ve. Kar med nas stopi. Bo dral med-
veda za glavo, da mu ne bo omahovala sem in tja.
Pegavec se je vzravnal. Vrh njegove glave je segel Os-
trorogemu samo do rame. Mladec ni ve trepetal. Celo
ponosen je bil, da sme stopiti v krog odraslih.
S tem, da je vzel v svoje varstvo Pegavca, nad katerim
bi se rad Neokretni znesel, je Jelen Karpa e bolj raz-
drail. Kar pihal je od jeze. Ker pa ni mogel drugega, je
zael vpiti in skual sramotiti Ostrorogega.
Medveda, seveda, medveda, je krial. Nisi ga ubil.
Iz kake jame si potegnil crknjenega.
BESeDA BOBRI 1: SAM
113
Uganil si, mu je nagajivo smeje se odvrnil Jelen. Pa
z eno samo roko sem ga. Kaj pa je to meni. Takega ma-
ka.
Neokreto se je zavedel, da se je zaletel. Br je pre-
obrnil besedo: Ti pa sam, kajpada. Karp je govoril ez
naprej porinjeno ustnico: e premakne ga ne sam.
Si se le zrajtal. No, e bi rad vedel, ti pa povem. Je-
len je govoril bolj zato, da bi drugi sliali, kakor pa za-
voljo Karpa: Ne sam, ne sam. Kdo bi mi pa hotel ver-
jeti. Moja sulica ga je samo prva zadela. Lovili smo sku-
paj, pa v mojem loviu, z rodom Drznega Kozoroga, od
koder je bila doma moja mati. Postali smo si mejai. e
ne verjame, pa povohaj to bronasto sekiro. e danes
zjutraj jo je nosil moj ujec, Sivi Volk. Ostrorogi je viso-
ko dvignil bleeo se sekiro, kakrne ni nihe drugi
premogel v vseh koliih ne.
Neokretni Karp je osupnil. Nobene besede ni vedel
ve rei. Iz zadrege ga je reil Brkati Som, ki je slial
Ostrorogega in mu je postalo nerodno. Koj je presodil,
da utegne soseina Kozorogovcev postati zanj nevarna
in da ne kae draiti Ostrorogega Jelena. Priepal je iz
koe: Se e spet prepirata, je kakor oba hkrati posva-
ril.
Nisem jaz zael, je revsnil Ostrorogi.
Kaj pa se vtika
BESeDA BOBRI 1: SAM
114
Mir! Pa oba! je ustavil Som Karpa in pristopil k Je-
lenu. Prvi v ivljenju je spregovoril z njim kakor s sa-
mostojnim gospodarjem. Vpraal ga je: Kam bo s to-
likim mesom in maobo? Za vaju s Kodrolasko je obo-
jega preve. Pokvarilo bi se vama. koda bi bilo.
Ah! je Jelen potresel z glavo. Ga e kam odpeljem
in ga za kaj zamenjam.
Tega ne naredi! Kolie samo je brez mesa. Kaj ti
dam zanj? Som se je mrko dral.
Ostrorogi je e hotel rei, da ni. Je bil vesel, ko ga je
Som tako upoteval. Pa ga je naskrivaj kakor vdan in
zvest pes dregnil v stegno Pegavec. Jelen se je ozrl. Mla-
dec ga je prosee gledal. Hkrati so njegove oi obljublja-
le vdanost do same smrti. Jelen je koj razumel, esa ga
Pegavec milo prosi.
Kaj mi da ? je zategnil Ostrorogi kakor bi pre-
miljal. Daj mi tega mladca. Poloil je roko Pegavcu
na ramo.
Prav, je pritrdil Brkati. Odslej naprej ne sme Pe-
gavcu nihe drugi ukazovati kakor samo Ostrorogi Je-
len. In za njegovo ivljenje vsak odgovarja njemu. Ste
sliali?
Smo, so v zboru odgovorili moje z Nosatim Lo-
som, Pegavevim oetom vred.
Pa tudi ti si zapomni, Karp, kar sem rekel, se je obr-
nil Som proti svojemu prvorojencu.
BESeDA BOBRI 1: SAM
115
Neokretni ni odgovoril. Potepeno je odel po mostu
navzdol, skoil v drevak in odveslal na jezero.
Pa naj prineso meso, kar ga ne bo rabil zase in za
svoje, pred mojo koo.
Bodo. Brkati Som je odepal po mostiu nazaj na
svoje leie.
Vsem se je dobro zdelo. Pegavec je pa od veselja
skoraj jokal. Ko mu je pa vprio vseh Ostrorogi vzdel e
novo ime, Pegasti Ris, pa kar ni vedel, kaj bi poel. Na-
ziv je zasluil. Se je res proti monejemu branil skrnob-
no kakor ris.
Prvo delo, ki ga je bil opravil Ris za Jelena, je bilo, da
je nesel medvedovo srce Sinjeoki in ji sporoil, naj ga
spee. Zveer so ga vsi trije jedli. Nad jezerom pa so se
oglaali zategli glasovi ptiev. Selili so se iz mrzlih v top-
le kraje.
BESeDA BOBRI 1: SAM
116
MEDNE LESNIKE
O
bilna slana je pobelila kolia, otoke in trdino. Iz
jezera je vstajala rahla megla. Izza nizkih hribov je
vzlo krvavordee sonce. Poasi se ge dvigalo vedno vie
na jasno nebo in postajalo imdalje manje in bolj svet-
lo. Ve ni bilo mogoe pogledati vanj. Prielo je suiti
redko meglo in taliti slano na prisojnih straneh.
V koi Ostrorogega Jelena je na ognjiu plapolal
ogenj. Jutro je bilo hladno in Kodrolaski je bilo mraz. Pa
je kurila. Grede je prebirala lesnike in devala medne v
koaro poleg sebe. Je bil Jelen tako ukazal. Ostrorogi in
mladi Ris sta bila zadnje dni nabrala sadja po gozdovih,
kakor nihe drug ne. Do sita so ga jedli vsi trije in Sinje-
oka ga je e precej nasuila in ga bo e. Poemu bo Jele-
nu polna koara mednih lesnik, pa ni mogla uganiti.
Ostrorogi Jelen se je odpremljal za na pot. Izbral si je
najlepe oroje, pripel ob pas bronasto sekiro in si na-
zadnje vrgel ez plea risov kouh in ga spredaj spel z
roeno zaponko. Okrog vrata si je pa obesil ogrlico, na
vrvico nabrane jelenove zobe in nereeve ekane. Zdaj
se je Kodrolaski zazdelo, kam namerja iti. Prav gotovo
zavesla proti Pleivci. Pa menda ja ne misli e danes
BESeDA BOBRI 1: SAM
117
pripeljati Jezerne Roe v kolie, ko tako moli. Pa ko-
maj. Kodrolaski bi bilo to kaj malo po volji. Mogoe pa
je. Saj je od medveda naprej kakor sam svoj. Eee, pa za
koaro lesnik mu je ne bodo dali. Bo pa takrat moral e
vse kaj drugega natovoriti v drevak. Seveda. Nikamor
drugam ne pojde. Saj si je celo lase in brado poesal z
redkim lesenim glavnikom.
Kodrolaska je razmiljala. Spodaj ob pristajnem mo-
stu je pa Pegasti Ris urejeval Jelenov laji drevak. Do
zadnjih kapelj je izmetal vodo iz njega, pripravil drogo-
va in veslo, zvil in povezal obe mrei. Mladci so se gnetli
okrog njega in mu pomagali. Marsikdo izmed njih je Pe-
gavcu zavidal, da bo smel spremljati Ostrorogega Jele-
na. Pa so se tokrat vsi motili, z Risom vred.
Z mostia je zavpil Ostrorogi: Ris! Si e?
e, je veselo odgovoril mladec.
Jelen je stopil nazaj v koo. Prijel je za ro koaro, pol-
no mednih lesnik, in jo vzel z ognjia. Kakor kar tako
mimogrede je rekel Kodrolaski: Pod no se vrnem. e
bi se pa zamudil, me pa z jedjo ne uakujta.
Kam si namenjen? Sinjeoka mi mogla ve biti tiho.
Malo naokrog, je zamahnil z roko Ostrorogi.
Kodrolaska je izpod ela pogledala brata: Mar misli,
da nisem uganila. Jezerni se gre kazat.
Jelen je bil preseneen. Prav malo je pomolal, preden
je zategnil: Nooo pa eprav.
BESeDA BOBRI 1: SAM
118
Kar pojdi. Mi je celo ve, da gre. Samo Sinjeoka
je pobrskala po pepelu: e se boste s Turom in Sulcem
kaj menili, name nikar ne pozabi.
e bi sluajno tako naneslo, se bom e spomnil nate.
Pa bo komaj.
No daj, je kinknila z glavo Kodrolaska.
Ostrorogi je odel po mostiu navzdol. Sinjeoka je
gledala za njim. Vesela je bila bratove prone hoje in
vzravnane, lepe postave. Obenem se je spomnila oka-
tega in kobaljastega Urnega Sulca. Pa kaj bi tisto, se je
oglasila v Kodrolaski gospodovalna kri Drznega Kozo-
roga. Poglavar Turovcev bo in ona bi bila prva med vse-
mi enskami na koliu pod Pleivco.
Mladci spodaj na pristajnem mostu so se razstopili in
spotljivo napravili prostor Ostrorogemu. Pegasti Ris je
pa z dvignjenim vesom stal v drevaku in akal ukazov
svojega gospodarja. Jelen mu je samo z zamahom roke
velel, naj stopi iz drevaka na mostie: Bo ostal doma.
Pomagaj Kodrolaski. Lahko gre pa tudi ribarit, e te
veseli, mu je naroil grede, ko je poskoil v drevak in
postavil na rilec koaro mednih lesnik.
Bom. Ris je poenil na spodnje bruno na poevnem
pristajnem mostu. Ko je Jelen sedel in prijel za veslo, je
z vso mlado mojo odsunil drevak, da je zdrknil dale
na jezero.
BESeDA BOBRI 1: SAM
119
Mladci so gledali za Ostrorogim. Kar nauditi se mu
niso mogli v risjem kouhu. Eden izmed njih je pripom-
nil: Ta naj bi bil na gospodar, ne pa tisti Neokretni. Je-
len bi nas znal voditi, oni drugi je pa kvejemu za pas-
tirja dober. Vsi so mu pritrdili. Mladec se je pa spom-
nil, da se je spozabil. Previdno se je ozrl naokrog. Gor-
je, e bi ga slial Karp.
Neokretni Karp se pa za mladce e menil ni. Kaj bodo
smrkavci. Bil je ves as na prei, kam zavije Ostrorogi. Iz
koe Redkozobe uke je oprezal. Na Jelena je kuhal
vsak dan hujo jezo. Izogibal se ga je. e je bil ez dan
Ostrorogi v koliu, se je on odpeljal na jezero in se tam
togotil sam pri sebi na brata in delal naklepe, kako se
znosi nad njim. e je pa Jelen odveslal, je pa Karp ostal
doma, da bi se na jezeru kje ne sreala. Danes pa, kakor
bi nekaj slutil, je mikalo Neokretnega, da bi se odpeljal
za Ostrorogim. Gledal je za njim, da mu je e skoraj iz-
ginil izpred oi. Kajpada, Jezerni Roi in Turovcem se
gre kazat. Tratemu in Sulcu. Zato se je naemil. Divji
srd je zavrel v Neokretnem. Pograbil je oroje in stekel
s kolia k vodi: Bruh, svojat, se je e zdale zadrl nad
mladci. Razbegnili so se kakor pred popadljivim vol-
kom. Nekateri so poskakali kar v vodo. Pegasti Ris je na
hitro odrinil mali drevak in zaveslal okrog kolia.
Neokretni Karp je pihal od jeze. Divje je gnal drevak
proti otokom na drugi strani jezera.
BESeDA BOBRI 1: SAM
120
Pegavec, ki se je najprej ustrail, da bo Karp zasledo-
val njega, je spet pristal in pohitel navzgor na mostie.
Prav po risje je gledal za Neokretnim. imdalje bolj ga
je zaelo skrbeti. Ni ve ni mogel zdrati. Saj ni prav, pa
mora. Stekel je v koo in pridueno vpraal Kodrolasko:
Sinjeoka! Kam se je odpeljal Ostrorogi?
Kodrolaska je nejevoljno pogledala mladca: Kaj te
briga!
Povej, e ve, je zaprosil Ris. Neokretni se je raz-
togotil in vesla za njim. Bojim se .
Tako, je prekinila Sinjeoka Pegavca. Br pohiti za
njima. Okrog Pleivce ju ii. In oroje vzemi s seboj.
Ris je segel po svoj lok in tul. Kodrolaska mu je pa
dala e eno izmed kresilnikovih bodal in sulico s prav
tako ostjo. Pa hiti! mu je e naroila.
e grem. Ris je stekel po mostu navzdol. Planil je v
lahki Sinjeokin drevak in odbrzel v ravni rti naravnost
proti Pleivci.
Kodrolaska je slonela na ograji in gledala za njim. Za
brata in za hlapia se niti kaj prida ni bala. Karp je proti
njima ni. Za zveer, saj prej se Jelen in Ris itak ne bo-
sta vrnila, pripravi obilno dobrega jedila.
Po jezeru je plavalo ve drevakov. Sinjeoka je pa gle-
dala samo dva. Risovega, ki je bil izmed vseh najhitreji,
in pa Karpovega, ki je bil e tako dale, da je bil videti
BESeDA BOBRI 1: SAM
121
samo e kakor razklana lenikova lupina. Drevak Ostro-
rogega je pa po njeni sodbi moral e biti blizu Pleivce.
Od kolia Brkatega Soma se je pa kakor ukradel e
etrti drevak. Najbolj podjetni mladci so veslali v njem.
Dobro, da je bil Brkati Som kruljav in je z ognojeno rano
leal na ovjih kouhih v svoji koi. To bi vzrojil, e bi
vedel, kaj pono mladci. Kodrolaski se je kar dobro zde-
lo. e le ne bo pozabil Ostrorogi nje omeniti. No. Na-
vsezadnje eprav. Urni Sulec je res hudo kobaljast.
Ostrorogemu Jelenu, ki je prvi odpeljal od kolia Brka-
tega Soma, se nikamor ni mudilo. Po trdih dnevih dela
se mu je brezdelno pohajkovanje kaj prileglo. Jezero je
bilo mirno in se je lesketalo v jasnem soncu. Za ribe in
ptie se Jelen tokrat ni menil, kakor da naj ima tudi i-
vad dan poitka. Razgledoval se je naokrog po hribih,
porasIih z jesensko pisanim gozdom. Najvekrat pa mu
je pogled obstal na Goli gori, katere kljukasto nosati vrh
je bil od zadnjega deja naprej narahlo pobeljen s sne-
gom.
Ostrorogi sam ni vedel, kdaj je preveslal preliv med
prvima otokoma. ele ko ge zagledal pred sabo obse-
no kolie Tratega Tura in njegove rogate ovce in koze
in bue, ki so se pasle na Pleivci, se je spet spomnil,
kam je pravzaprav namenjen.
BESeDA BOBRI 1: SAM
122
Nak. Sam od sebe ne ustavi drevaka in ne pojde v ko-
lie. Delal se bo, kakor bi kar tako sluajno priveslal
mimo. Ne bodo ga zgreili. e jim je prav zaradi Jezer-
ne in Kodrolaske, mu e poreko, naj se ustavi.
Zdaj je Ostrorogi ele pomislil, da Jezerne Roe naj-
br ne bo doma. Tak lep dan! Jo bo pa moral poiskati.
V zalivu za Pleivco, je rekla, da se najraji mudi.
Ostrorogega so najprej zagledali in zavohali psi. Cela
tolpa se jih je pripodila po pristajnem mostu navzdol.
Kar v vrsti so stali s prvimi nogami na spodnjem brunu
in lajali in bevskali vsi od kraja. Stari bolj debelo, spo-
mladanski mladii pa cvilee tanko. okat moki je pri-
el k ograji zgoraj na mostiu gledat, kdo prihaja. Jelen
je po ukrivljenih nogah koj prepoznal Urnega Sulca. Za-
mahnil mu je v pozdrav.
Zdaj je tudi Jezerne brat spoznal njega. Odzdravil mu
je. Grede je pa e miril pse in jih podil narazen.
Ostrorogi je priveslal pod kolie. Privezi drevak in
pridi k nam gor, je povabil Sulec Jelena. Naproti pa mu
ni el. Je zagledal v prelivu med srednjima otokoma e
en drevak, ki je z vso naglico drsel naravnost proti Turo-
vemu koliu. Kdo bi utegnil biti?
Ostrorogi je pristal in skoil na most. Zaudil se je, da
se ni bolj ni mogel. Po mostu navzdol je hitela naravost
proti njemu Jezerna Roa. Pa se ni ustavila. Samo mimo-
grede mu je hitro povedala: Turu naju ni ne omeni. Je
BESeDA BOBRI 1: SAM
123
razpihan danes kakor gad. Pa za mano pridi. Saj ve
kam. In e je odrinila drevak in odveslala.
Jelen bi se najraji obrnil in pohitel za njo. Pa ni smel.
e vpraati ni mogel Jezerne niesar. Gotovo ga Trati
Tur od nekod opazuje. Kar mirno je moral iti naprej.
Urni Sulec je e vedno stal pri ograji, nad katero je
visela mrea in se suila. Z roko si je zaseneval oi in
pazno gledal na jezero.
Na kaj si postal tako pozoren? je ogovoril Jelen Sul-
ca.
Zdi se mi, da spet vesla Karp k nam. Le poglej! Urni
je pokazal s prstom oddaljeni drevak.
Spet? se je zaudil Ostrorogi.
Spet, spet. Zadnje ase vekrat pride. V Sulevem
glasu je bilo precej zvitosti.
Saj Ostrorogi je vedel, pa je vendar e vpraal. Samo
da kaj ree: Po kaj pa hodi?
Hm. Po kaj. Urni je premolknil: Pred Tura se re-
penit in bahat. Saj zame je vseeno. Jaz dobim Kodrola-
sko tako ali tako. Ti si bo pa menda moral drugod po-
iskati eno.
Ostrorogi je Sulca strupeno pogledal. Za malo se mu
je zdelo njegovo govorjenje. Baha bahavi. Zabrusil mu
je nazaj: Bi mi ne bilo teko. Imam kaj lepo ponudbo.
Ko bi ne lo ravno za Jezerno . Jelen je zapazil na
Sulevem obrazu precej uden smeh. Obmolknil je. e
BESeDA BOBRI 1: SAM
124
tako se je preve izdal. Br je hitel popravljati: Sicer pa.
Manjka ensk! Ostrorogi je malomarno zamahnil z
roko.
Kaj se vznemirja, silni medvedar? Za Jelenom se je
oglasil Trati Tur. Ujel je zadnje besede Ostrorogega.
Tudi on se je samozadovoljno smehljal in je naskrivaj
pomeiknil Urnemu, esar Jelen ni prezrl: Zanko mi
nastavljata, lakomnika, je pomislil. Pa se je potajil in
malomarno odgovoril:
O, ni. Mu e Jezerna sama pove. Zdaj je razumel
njeno naroilo, naj pride za njo. Le kaj bi rada Tur in
Sulec izpulila iz njega. Dobre love si si osvojil, kakor
sliim, je spet spregovoril Trati.
Sem, je bil Jelen kratke besede.
Zate so kar preveliki. Tur ni mogel ve prikriti svo-
jega pohlepa.
Samozavestno je odgovoril Ostrorogi: Za sedaj, ne
reem. ez leta pa, ko mi naraste kolie, utegnejo biti
e premajhni.
Takooo ? Trati Tur je mrko pogledal. Urni Sulec
se je ozrl nazaj na jezero. Proti koliu je naglo brzel
lahek drevak. Urni Sulec je e odprl usta, da Jelenu na-
kljub prijazno pozdravi Karpa. Pa se je zaudil. Kaj se je
prej zmotil, ali kaj? V drevaku ni sedel Karp, pa pa nje-
mu popolnoma neznan mladec. Namesto Sulca je ogo-
BESeDA BOBRI 1: SAM
125
voril priveslalca Ostrorogi Jelen: Kaj pa ti tu dela,
Ris?
Tebe iem, se je zravnal Pegavec.
Je v koliu kaj narobe? je hlastnil Jelen.
Ne, ni. Samo nekaj ti moram povedati. Dol pridi.
Ris je e pristal pod mostom.
Kaj bi utegnilo biti? je pomislil Jelen in stekel na-
vzdol k vodi.
Ris je epetaje in v eni sami sapi hitel praviti Jelenu,
kako je Karp besen odel raz kolie in se zapodil narav-
nost za njim, za Ostrorogim. Za prelivom med prvima
dvema otokoma je pa zagledal drevak, v katerem je ve-
slala mlada enska. Ustavil se je in prikril. Potem je pa
zael zalezovati ensko.
Ostrorogi je vedel dovolj. Planil je v svoj drevak in od-
veslal. Vozi za mano! je e ukazal Pegavcu.
Kam pa tako naglo? je zaklical od zgoraj Sulec.
Se ne utegnem ve muditi. Pridem drugi. Odgovo-
ru, kam gre, se je Ostrorogi namenoma izognil.
Jelen in Ris sta zginila okrog Ostrega rta, ki je molel
iz otoka Pleivce dale v jezero. Pod Kamnom se pravi
dandanes tam.
Zdi se mi, da Ostrorogi hiti za Jezerno., je opozoril
oeta Tura Sulec. Naj.
Pa tudi Karp je moral odveslati v isto smer.
Naj.
BESeDA BOBRI 1: SAM
126
e bi la pogledat za njima?
Nikamor!
Urni Sulec ni mogel razumeti oetove brezbrinosti.
Pa mu je Trati Tur pojasnil: Kar borita naj se za Roo.
im dlje in im bolj se bosta, tem ve dobika bova ime-
la midva. Jo zlepa e nikamor ne dam. Tebi se pa za Ko-
drolasko e tudi ni ne mudi. Ima dovolj dekel v ko-
liu.
Tur in Sulec sta se razla. Trati si je zadovoljno gla-
dil brado in brke. Urnemu pa ni bilo povsem prav. e
manj bi mu bilo, e bi vedel, kaj se za Pleivco plete.
Nihe bi ga ne mogel obdrati doma.
Globoko v trdino zajedenem zalivu za Ostrim rtom so
skrbno prikriti akali v svojem dolgem drevaku na Jele-
na in Risa mladci. Vodil jih je nekaj stareji Pegavev
brat Navihanec. Ostrorogi je mladce skoraj nahrulil:
Kaj pa vi stikujete tod okrog?
Kar tako, se je potajil Navihanec.
Hm. Vam e pokae Karp, e vas zaloti, je posvaril
Jelen mladce.
Hm! Navihanec se je hudomuno popraskal za
uesi:
Ali pa mi njega speljemo na led, e nanese prilika.
Da se mi ne vtaknete vmes, e se midva spoprime-
va, je prepovedal Ostrorogi. Seveda. Karp bi se utegnil
kasneje irokoustiti, da je moral Jelen nedorasle mlad-
BESeDA BOBRI 1: SAM
127
ce klicati proti njemu na pomo. Ta bi bila lepa. Ko ga
sam lahko igraje uene.
Obvaruj! Navihanec se je zravnal in dvignil pred-
se obedve roki z razkreenimi prsti.
Da se mi niti blizu ne prikaete! Ostrorogi je z roko
pogrozil.
Ne bo nas videl. Navihanec se je smejal in odki-
maval z glavo, da so se mu potresali dolgi lasje: Se zna-
mo dobro prikriti. Nas je zgreil Neokretni, pa bi nas ti
tudi, da se nismo sami pokazali.
Le glejte! Jelen je odveslal. Navihanec je pa moral
kar priznati, da je prav govoril.
Hitro je drsel drevak Ostrorogega po mirni jezerni
gladini. Vodni ptii so vzletavali pred njim. Ribe so vi-
gale izpred drevaka v trstje in loje in v senco vej. uke
so se zarivale v blato. Ostrorogi se pa niti ni utegnil oz-
reti, e ga pegasti Ris dohaja ali ne. V jezeru se je z jas-
nega neba ogledovalo jesensko sonce.
Hej, mladci! Navihanec je dvignil roko: Vesla v
vodo! Zamahnil je z obema rokama navzdol. Tiho se je
premaknil dolgi in ozki drevak. Navihanec ga je vodil po
sencah, da je bil z jezera manj viden in da bi ga vsak as
lahko spet skril pod previsne veje ali kamor koli, samo
da ne spazi mladcev nezaeleno oko.
BESeDA BOBRI 1: SAM
128
Jezena Roa je dokaj naglo priveslala med otoke za Ple-
ivco. Prepodila je veliko jato sivih gosi. Dvignile so se iz
vode, se razvrstile v rto in odletele vzdol jezera proti
spodnjim krajem. Jezerna si je poelela leteti z njimi, do
spomladi, ko bo imel Ostrorogi, e bo prav, e svoje ko-
lie. Tako pa, kdo ve, kaj se splete ez zimo. Roa je po-
loila veslo prek drevaka. Nikamor ve se ji ni mudilo.
Kar tu poaka Jelena. Ne more je zgreiti. Podvizal se bo
pa kar gotovo. Jezerni se je dobro zdelo, da se ji je po-
sreilo Ostrorogega neopaeno posvariti pred Tratim
Turom. Mu e e bolj natanno pove. Samo da bi kma-
lu priveslal.
Jezerna se je ozrla. Izza otoka se je prav takrat pripo-
dil drevak. Moki je sedel v njem in hitel na vso mo
veslati. Roa niti podvomila ni, da je to Ostrorogi. Za-
veslala je naproti.
Kako pa, da je odloil risji kouh? Jezerna je priprla
oi in zaela bolj natano gledati: I, pa saj ni Jelen.
Roa se je ugriznila v spodnjo nstnico. Prepoznala je
Karpa:
Smrduh!
Prvi hip Jezerna ni vedela, kaj naj naredi. Ubeati Ne-
okretnemu ni mogla. Bi jo dohitel. Skriti se mu tudi ve
ne more. Ah ni. Srea ga. Kaj pa ji more. Sicer bo pa
kmalu tudi Ostrorogi tu. Taas se ga pa e kako ubrani,
e bo hotel biti nasilen. e najbolj prav bo, e se naredi,
BESeDA BOBRI 1: SAM
129
kakor bi se ga ni ne bala in ga celo ogovori. Jezerna je
glasno zaklicala: Karp! Kaj pa ti buri po naih vodah?
Ti koj povem, ko pridem blie. Neokretnega glas je
bil udno razklan in Roi je postalo tesno. Preden je
utegnila razmisliti, kaj Karp namerava, je Neokretni e
butnil v njen lahki drevak, da se je hudo zagugal. Jezer-
na je lovila ravnovesje. Karp pa se je sklonil, jo trdno
pograbil in potegnil v svoj drevak. Ova! je zaklicala
Roa. Pa preden se je prav zavedla, ji je Neokretni e
zavil roki na hrbet in ju zvezal z jermenom. Na! se je
sklonil eznjo in se ji real v obraz: Zdaj pa ve, kaj a-
rim po vaih vodah. e pa e ne, se ti razjasni zveer na
mojem leiu.
Prasec! Jezerna je pljunila Neokretnemu naravnost
v usta. In eprav zvezana, je planila pokonci in hotela
skoiti v vodo. Karp jo je prestregel. Pagrabil jo je za lase
in vrgel na dno drevaka. Jezerna je cvilila in od jeze jo-
kala. Neokretni pa je sikal: Ne bo, podlasica. Te e na-
uim biti krotka. Seveda. Mene se brani, za Ostorogim
pa nori. Ti ga e z biem izbijem iz glave.
Kakor bi bil Karp, ko je imenoval Ostrorogega, sam
nase priklical nesreo, sta se okrog Pleivce pripodila
dva drevaka. Gnala sta ju na vso sapo Ostrorogi Jelen in
za njim Pegasti Ris. Jelen je takoj sprevidel, da hoe Ne-
okretni ugrabiti Jezerno. Zbesnel je. Divje je pognal dre-
vak, odvrgel veslo in zavihtel sulico, da prebode Karpa.
BESeDA BOBRI 1: SAM
130
Ta hip je planila Jezerna pokonci, zaslonila z lastnim te-
lesom Neokretnega in glasno zakriala:
Ne ubijaj brata!
Ostrorogi se je zdrznil in povesil sulico. Jezerna se je
pa kljub zvezanim rokam vrgla v vodo. Ostrorogi se le
ni mogel povsem premagati. Z lopato vesla je udaril Ne-
okretnega po hrbtu. Plosko je zadonelo prek jezera.
Karp se je opotekel in padel na roke v drevak. Urno se
je pobral in sedel. e hitreje je zaveslal, da se umakne
nevarni bliini. Jelen se je zapodil za njim, da bi jih Kar-
pu e nekaj naloil. Da je Jezerna Roa zvezana, v naglici
niti zapazil ni. Pegastemu Risu se je pa koj udno zde-
lo, zakaj da dekle ne zaplava z rokami. Br se je spre-
umel in kar ni obotavljal. Potegnil je kamnito bodalo
izza pasa in skoil v jezero. Blizu Jezerne se je potopil in
prerezal vrvi. Naglo sta bila vsak spet v svojem drevaku.
Kakor se jelen, ki ob ruku napodi svojega tekmeca, kaj
hitro vrne nazaj h koutam, se je tudi Ostrorogi kmalu
navelial preganjati Karpa. Sam s sabo zadovoljen je
priveslal nazaj k Jezerni in Risu. Karpa ni bilo ve vide-
ti. Je e zavil okrog Pleivce.
Jelen je zaveslal tik Jezerne: Na, jej! je ponudil Roi
polno koaro medenih lesnik. Dekle je pokazala bele zo-
be in se takoj lotila sadja. Jedla ga je z muicami in pe-
kami vred. Samo peclje je odmetavala. Ostrorogi pa je
BESeDA BOBRI 1: SAM
131
zadovoljno gledal in je ni hotel motiti. ez as pa se le
ni mogel ve zdrati:
Kaj si rekla, da mi pove? je vpraal Jezerno.
Roa je pogoltnila lesniko in e odprla usta, da od-
govori. Pa ji je beseda zastala. Izza Pleivce se je priva-
lilo nad vodo togotno ruljenje tura. Kakor bi jih bila cela
reda pobesnela.
Jelen je pograbil oroje in planil pokonci: Kaj je to?
Na prave ture niti za hip ni pomislil. Od kod naj bi pa
prili v Pleivco! In predobro je poznal bojni krik Turov-
cev.
Ne, nai niso. Za trdno vem, je spregovorila Roa in
skuala sama uganiti, kaj naj bi bilo.
Pa se je iz svojega malega drevaka zasmejal Ris: Ha-
hahahaha! Navihanec in mladci plaijo Neokretnega
Karpa. Lejte ga, kako bei. Pegavec je s stegnjeno roko
kazal na drevak, ki je na vso sapo brzel proti zalivu za
Brdom.
Prav mu je, je privoila Jezerna.
Ostrorogi je pa ukazal: Ris! Veslaj do mladcev in
rei, da morajo takoj domov. e Karp ugane ukano .
Jih ne utegnem dan za dnem braniti pred njegovo in So-
movo logoto. Ti pa name poakaj. Koj pridem.
e grem. Ris je rono priel vihteti veslo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
132
Drevaka sta pa obrnila tudi Ostrorogi in Jezerna. Vo-
zila sta skoraj tik drug poleg drugega. Prva je spregovo-
rila Roa:
Karp je grd in bojazljivec. Ne maram ga. e nikoli mi
ni ni prinesel. Tvoje lesnike so pa tako dobre.
No prav, je bil vesel pohvale Jelen.
Samo ni se nikar ne pusti, je odkimavala s kazal-
cem Jezerna. Tur in Sulec sta se pogovarjala, da bo
moral njima odstopiti spodnje lovie, e hoes dobiti
mene. Ni ga ne daj. Raji me ugrabi. Tebi se ne bom
branila!
Koj sedaj? so se zaskrile oi Ostrorogemu.
Sedaj e ne. Ko si postavi lastno kolie. Lova pa ni-
kar ne daj. Kaj bomo pa sami jedli. Druina se bo hitro
mnoila. Posebno, ko si privzame e druge ene.
Lej, lej, kako zna pametno misliti, je pohvalil Roo
Jelen.
Ostrorogi Jelen in Jezerna sta poasi veslala med oto-
ki. Obema je bilo dobro kakor e nikoli ne. koda, da se
je Jelenu mudilo nazaj v kolie. Bi res utegnilo biti za-
voljo mladcev kaj narobe.
Domov grede se je Ostrorogi sam s sabo polglasno
pogovarjal: Nak! Za vsa lovia na svetu in za vse Sne-
ne gore ne morem odstopiti od Jezerne. Ona bo mati
mojega prvorojenega.
BESeDA BOBRI 1: SAM
133
Mladci so se prikradli nazaj v kolie, kakor bi ni ne
bilo. Pod nos so se pa naskrivaj hihitali Neokretnemu
Karpu, ki je upehan in alosten pristajal spodaj ob mo-
stu.
Kodrolaska, Ostrorogi in Ris so se pa glasno smejali.
Kdo jim pa kaj more! In e so poleg vsega e dobro in
obilno jedli. Hahahahaha!
BESeDA BOBRI 1: SAM
134
NARASLE VODE
V
reme se je sprevrglo. Poprej jasno nebo se je po-
mrailo. Zjutraj se megla kar ni mogla dvigniti iz-
nad jezera. V jesenski hlad so potegnili gorki vetrovi.
Zganjali so oblake na obzorje. Vrhova rne in Gole gore
se e ve dni nista prikazala. Napravljalo se je k deju.
V vseh koliih na jezeru se ni nihe bolj oziral po
vremenu kakor Ostrorogi Jelen. Navsezgodaj je e vsa-
ko jutro stal zunaj na mostiu. Rad bi se razgledal na-
okrog, pa se zavoljo megle ni mogel. Lovil je samo gla-
sove. Po njih je sodil, da priletajo v loje in v trstje in v
obsena movirja jate seleih se ptic. Naprej pa ne od-
lete.
Drugi so bili nejevoljni na pusto vreme. Jelen je bil pa
vesel. elel si je deja, dolgotrajnega deja in veliko de-
ja. e davno ga je priakoval, pa ga ni hotelo biti. Zares
ga je e skrbelo, e bo mogel splaviti po Dolgem poto-
ku pred zimo les za kolie. Od obilnega deja in naras-
lih voda je bilo zaenkrat odvisno njegovo ivljenje. e
ne zabije ez zimo kolia, ne more pomladi vzeti Jezer-
ne k sebi. Kasneje pa utegne biti e prepozno. Eee, po-
BESeDA BOBRI 1: SAM
135
zna Karpa, Soma, Sulca in Tura. e bi dal spodnje lovi-
e. Pa ga ne da in ga ne da.
Vsa znamenja so kazala na doslej izostali jesenski de.
Iz megle so se vreee zadirali ptii. enske v koliu so
bile prepirljive. Otroci so neugnano brbljali, cvilili in
jokali od jutra do veera in e pozno v no. Ostrorogi jih
je bil e ez glavo sit. Bo, bo de.
Jelen se je priel odpremljati. Z Risom sta znosila v
prvem svitu oroje in orodje v drevak. Za vsakega je bil
nasadil po dva cepina iz jelenovih nadonih parokov.
Ostro jim je nabrusil konice. Kaj bi samo z dvema. Se
utegne kateri pri vlaenju lesa zlomiti, pa bi ne bilo kaj
vzeti v roke. Posebno skrbno je zavil v kouh Ostroro-
gi vnetilo. Suho travo in nekaj draja je vzel kar s sabo,
da bosta mogla br zakuriti ogenj. In koe za otor, pasti
in nekaj jedi. Na vse je mislil Jelen in niesar ni pozabil.
Tam zunaj pride vsaka re prav.
Na ognjiu je Kodrolaska pekla ribe. Ni ni govori-
la. Le vasih je zasmrkala. Pa je vedno obraala obraz od
Ostrorogega stran, da ni mogel videti, ali e joka ali se
ele pripravlja na jok. Le kaj ji je? Najbr jo vreme daje,
je pomislil Jelen. Rei pa ni maral ni. Zunaj pa je zae-
lo e preti.
Ostrorogi in Ris sta vse, kar sta mislila vzeti s sabo, e
znosila v veliki drevak, lepo zloila v prednji konec, po-
BESeDA BOBRI 1: SAM
136
krila s koami in povezala z vrvmi. Vrnila sta se v koo.
So ribe e peene? je vpraal Jelen Sinjeoko.
Kodrolaska ni odgovorila. S pro obrnjenim obrazom
je postavila dokajnjo leseno skledo rib pred brata in
Pegavca, ki ni mogel prikriti, kako je ponosen in vesel,
da sme iti z Ostrorogim prav na konec Dolge doline.
Zdelo se mu je, da spada e kar med moake. Grede, ko
sta jedla, je zael brat dajati navodila sestri za doma,
dokler se ne vrne. In je rekel Jelen:
Z mesom si za nekaj dni preskrbljena. Kakno ribo
pa e sama ujemi. asa bo imela dovolj.
Sinjeoka ni odgovorila.
Lesnik pa nikar ne jej iz koljivosti. Ne suhih ne sve-
ih. Nam jim bo pozimi manjkalo. Jih najbr ne bova
mogla ve dobiti. Je gotovo e vse pobrala ivad.
Kodrolaska je molala.
Bevska pa jemlji s sabo v drevak, e bo kam la. Bi
mu utegnil Karp kaj prizadejati. In bolj varna bo.
Sinjeoka je zasmrkala.
ez nekaj dni pa poglej v ustje Dolgega potoka. Prvi
les utegne e priplavati. Popazi, da si ga kdo drug ne pri-
lasti.
Kodrolaska si je z laktjo brisala oi.
Si sliala?
Ni. Ne bev ne mev.
BESeDA BOBRI 1: SAM
137
Odgovori, e te vpraam! Jelen je nejevoljno zavpil
nad kujajoo se sestro.
Buuuum! je bolj zatulila, kakor pa zajokala Sinje-
oka.
Ostrorogi je pogoltnil na pol preveen griljaj ribe,
se zravnal in uprl roke v bok: Kaj pa je sedaj? Kaj pa
sem narobe rekel? Zavoljo lesnik morebiti?
Kodrolaska je zaela hlipati: Kar sam jih pojej. e
pritaknem se jih ne ve.
Pasja dlaka! Poemu se potlej cmeri? Jelen je vzro-
jil.
Me, me, me, me, ni mogla br povedati Sinjeoka,
me, me, me samo pustita doma.
Snedel te bo kdo, je zareal Ostrorogi.
Ti lahko govori. Kodrolaska je e bolj vezano go-
vorila: Sem bila zadnji, ko si les napravljal, tako lana.
Mi uka ni hotela dati ni jesti. Karp me je pa hotel
tepsti.
Kaj! je zrasel Jelen in planil pokonci. Da ga nisem
prebodel, smrdljivca.
Sinjeoka je pa pristopila k bratu in ga prijela za roko.
Objokana je bila e, jokala pa ni ve. Zaprasila je: Pusti
ga. Samo mene s sabo vzemita.
To bi bila lahko koj povedala. Pa bos mokra. De
gre.
e gre tudi sneg. Doma ne ostanem.
BESeDA BOBRI 1: SAM
138
Pa se opravi! je pristal Jelen.
Kodrolaska je poskoila in se smejala. Najprej je po-
skrbela e za nekaj stvari, ki jih je rabila pri ognjiu in
kuhi. Ris jih je moral odnesti v drevak. Sama se je ogrni-
la s kouhom in se pokrila z oglavnico iz bobrove koe
z dlako navzven. Ostrorogi si je potegnil risa ez glavo.
Pegavec pa je pokril kozlovino.
Preden so odli iz koe, je Jelen poslal po Navihanca.
Naglo, kakor bi bil e akal, je pritekel razboriti mladec.
Ostrorogi mu je naroil, naj pazi ta as na njegovo imet-
je. Da bo spal kar v koi in da ne bo niesar zmanjkalo,
je obljubil Navihanec. Naj se Jelen kar zanese. e ne bo
zmogel sam, mu pomorejo e drugi mladci.
Kar ni se ne smemo ve obotavljati, e hoemo biti
do noi pod jezom, je pozval Ostrorogi k odhodu. Po-
dobna prikupnemu mladcu, je prva odla po mostu na-
vzdol Sinjeoka Kodrolaska. V rokah je nesla kouhovi-
naste ovoje za noge, da si jih ovije, e jo bo le preve
zeblo in ne bo mogla ve hoditi bosa. Ponosno je stopal
za njo Ris. Oziral se je naokrog, e ga drugi mladci gle-
dajo, njega, ki sme iti z Ostrorogim na najbolj oddalje-
ni konec Jelenovih lovi.
Okrog odhajajoih je poskakoval in repkal in veselo
lajal Bevsk. Pes je prvi poskoil v drevak. Za njim Kodro-
laska in Ostrorogi. Ris pa je drevak odrinil od bruna in
se zadnji pognal nad vodo vanj. Odpeljali so se. Nad
BESeDA BOBRI 1: SAM
139
jezerom samim ni ve leala megla. Nebo pa je bilo ez
in ez zastrto z nizkimi oblaki. Droben de je pril iz
njih.
Ostrorogi in Ris sta zaveslala naravnost proti izlivu
Dolgega potoka. Sinjeoka pa je sedela na ritna drevaka.
Kar samo se ji je smejalo. O, ne bo ivela no in dan v
strahu pred trebuhasto in malhasto uko in pred
mrkogledim Karpom, kakor je morala konec poletja, ko
je Jelen znaal les za kolie. Pod Golo goro, kamor si je
e davno elela, bo preivljala te dneve, sama z Ostro-
rogim in Risom, ki ima oba rada. Ni ne de, e gre prav
de.
V zalivu in plitvinah pod Dolgo dolino so se prepelja-
vale jate rac, gosi, labodov in pelikanov. Nerazgledno
vreme jih je zadrevalo, da niso mogli odleteti naprej v
tople kraje. Kormorani so poreno hlastali za ribami.
Vmes so se potapljali ponirki, veliki in mali. In e neteto
drobnih vodnih in movirnih ptic je plavalo sem in tja.
Na trdini nekje pa so se zadirali erjavi.
Hrupno so jate vzletavale pred drevakom, se preletele
in se spet drugod spustile na sivo vodno gladino.
Ostrorogi in Ris se nista kaj prida menila za preleta-
vanje ptic. Hitela sta veslati. Sinjeoka se je pa ozirala na-
okrog, naprej in nazaj in na obe strani. udila se je in
veselo vzklikala. Ne. Toliko zbranih ptiev doslej e ni
videla svoj iv dan ne.
BESeDA BOBRI 1: SAM
140
Jelen in Ris sta zaveslala v ustje Dolgega potoka.
Ostrorogega je skrbelo, da bi se prezgodaj ne zael zli-
jati de. Pri naj le, pri. Samo potok naj nikar prenaglo
ne naraste. Proti deroi vodi bi ne mogli spraviti dreva-
ka v konec Dolge doline. Tudi vsi trije ne. Hudo narobe
bi bilo.
V jezeru pred razcepom doline je plaval pti pri ptiu.
Kakor ivo pisana poljana je bila videti vodna gladina.
Jate so se dvignile vse hkrati. Nastal je hrumot, kakor bi
bila burja zadivjala skozi vrhove dreves. Ne. Kaj takega
tudi Ostrorogi e nikoli ni videl ne slial. Kodrolaska in
Pegavec sta se glasno udila. Risu je kar nevede zastalo
veslo.
Poprimi, poprimi! je opomnil Jelen mladca in za-
krmaril drevak v strugo pritekajoega potoka onstran
jezerca.
Deevalo je imdalje bolj stanovitno. Vmes se je ve-
krat ulila ploha. Drugi se skoraj niso menili zanjo. Bevsk
pa ni vedel, kam bi sedel, dokler se ni stisnil v streho
pod rob koe, ki je pokrivala tovor. Na dnu drevaka se
je nabrala voda. Kodrolaska jo je br izplala z lubastim
izmetaem.
Prispeli so v moneji tok. V vodo! je ukazal Jelen.
Ostrorogi in Ris sta odvrgla kouhe, zabredla do pasu v
potok, se uprla vsak na svoji strani v ritno drevaka in ga
kaj kmalu prerinila skozi strmec. Sinjeoka je tudi hote-
BESeDA BOBRI 1: SAM
141
la pomagati. Pa Jelen sestre ni pustil v vodo. Zakaj bi se
po nepotrebnem moila, ko skoraj ni ne utei.
Ostrorogi in Ris sta se povzpela nazaj v drevak, ki ga
pa nista ve mogla zmagovati z vesli. Segla sta vsak po
svoj drog in rinila sebe in Kodrolasko in e dokajen to-
vor proti toku navzgor. Debele kaplje so padale z vej na
oglavnice in na kouhe in v drevak. Kodrolaska je sproti
izmetavala denico iz njega.
Jelen in Ris sta morala e nekajkrat v vodo. Ni lo dru-
gae. Sinjeoka se je pa ves as peljala. Kljub temu se je
bila e naveliala mokrotne vonje. Kar oddahnila si je,
ko so pristali pozno popoldne pri skali na sredi struge
nekaj nie pod bobrovim jezom.
Bevsk je takoj spoznal skalo in prvi poskoil nanjo.
Skrbno je zael obvohavati od vetra razmetano in od
deja razmoeno leie, obkroil vekrat rni kolobar
ognjia, kakor bi hotel dognati, e se ni morebiti za
njim in za Ostrorogim e kdo drug mudil na skali.
Ostrorogi, Ris in Sinjeoka se niso utegnili meniti za psa.
Hiteli so razkladati tovor. In e vse polno drugega dela
jih je akalo.
Iz lesa, ki je bil zadnji ostal poleg ognjia, in iz ne-
katerih svee odsekanih vej na porasli skali je Ostroro-
gi naglo sestavil, zataknil v zemljo in razpoke in s trta-
mi zvezal ogrodje za otor. Ris mu je podajal les in orod-
je in se bolj uil kakor pa pomagal. Na postavljeno
BESeDA BOBRI 1: SAM
142
ogrodje so razpeli koe in jih privezali z jermeni in hi-
tro zloili vso s seboj pripeljano prtljago pod streho.
Najnujneje je bilo tako opravljeno. Vsi trije so si od-
dahnili.
Sedli so k jedi. Sinjeoka je bila postavila v sredo med-
nje trebuasto posodo stlaenega pepela, ki ga je bila
nagala iz raznih ro in trav, lubja, rogljev in kosti. Da
je imelo nad erjavico peeno meso bolji okus, so ga
pomakali v pepel, ga trgali z zobmi od kosti, ga grizli z
monimi eljustmi in ga bolj goltali, kakor pa poirali.
Bili so zares lani. Saj med potjo niso utegnili jesti. Go-
vorili niso skoraj ni. Nad njihovimi glavami je bobnal
de na razpete koe. Okrog nog se jim je pa sukal Bevsk.
Berail je za griljaje, dokler mu ni vrgel Jelen dokajnje
kosti. Zanesel jo je v kot otora in jo hreee glodal.
Zunaj se je prielo zgodaj mraiti. Ostrorogi in Ris sta
pohitela z drevakom na breg po les za kurjavo. Pod vi-
sokimi in gostimi smrekami de e ni zmoil draja.
Lahko bomo zakurili. Kasneje gore tudi mokre veje.
Samo dima je dokaj ve.
Hej! se je spomnil Pegavec Sinjeoke. Zakaj bi na
trdem leala, e treba ni. Nalomil je mladega smreja.
Ostrorogi mu ni branil. Celo pomagal mu je. Tudi sam
bi raji legel na mehko, kakor pa na trdo in robato ska-
lo, pogrnjeno samo s kouhom.
BESeDA BOBRI 1: SAM
143
Vesel svojega domisleka, ki mu ga je bil Ostrorogi
odobril, se je Pegavi Ris prav po risje preril v najbolj go-
sto goavo. S prsti je nadrzal skupaj zgrabek popolno-
ma suhega listja. Da bi mu ga ne zmoil de, je slekel
kouh in ga zavil vanj. Jelenu je bilo mladevo pona-
anje kaj ve. Rekel pa ni ni.
Z nojo vred sta Ostrorogi in Ris spet pristala pri skali
in trdno privezala drevak.
Kodrolaska se je bila medtem v suho preoblekla in si
ovila noge s kouhovino z dlako na vznotraj, pa jo je e
kljub temu mrazilo. Poskuala je bila e tudi zanetiti
ogenj, pa ji ni uspelo. Da bo to kaj br napravil Ris, se je
naskrivaj namuznil Ostrorogi in porinil vnetilo pred
Pegavca. Mladec je nastavil v jamico mehkega lesa trdo
drgalo, zael naglo potegoval lokasto vrtilo sem in tja,
pa kar ni hotelo zavonjati po vnemajoen se lesu.
Vidi. Ne zna e. Poglej! Ostrorogi je prijel sam za
vnetilo: Tudi tebi ne bo kodilo, e se naui, je opom-
nil sestro. Grede, ko je netil iskro, je pripovedoval in ka-
zal Sinjeoki in Risu, kako je treba nastaviti drgalo, kako
popravljati namleti prah, ga vnetega nasuti na gobo, ka-
ko jo razpihati in podtakniti v suho travo.
Mhm, sta prikimavala Pegavec in Kodrolaska.
Kar no je e bila, ko je pred otorom na skali v sredi
struge zaplapolal kljub deju velik ogenj. Izpod otora
so gledali vanj in se greli Ostrorogi, Sinjeoka in Ris. Prav
BESeDA BOBRI 1: SAM
144
poasi, bolj iz presitosti kakor pa iz lakote, so jedli les-
nike, ki jih je bila Kodrolaska v naglici vzela s seboj.
Bevsk pa ni bil prijatelj ognja. Umaknil se je in vlegel na
listje, ki ga je bil prinesel Ris. Tu in tam je Pegavec pri-
loil na ogenj. V svitu plamena je bilo videti njegovo
mlado telo e bolj bronasto zagorelo, kakor je bilo v res-
nici.
Spet so vsi trije deli med vhodom v konati otor.
Dobro jim je bilo in poasi se jih je prijemala trudna
dremavica. Najraji bi e legli, pa se jim ni ljubilo vsta-
ti in si postlati leia. Naenkrat pa, ko bi trenil, so po-
stali vsi hkrati budni. Zatulil je volk. Bevsk je poskoil
raz svoje leie na listju in pritekel k Jelenu. Sinjeoka in
Ris sta se spogledala. Ostrorogi je pa vstal, stopil izpod
otora k ognju, zajel sapo in iz polnih prdi zarukal. Od-
zvala se mu je kar cela tolpa volkov. On je pa znova za-
oponaal jelena. e tretji so se oglasili volkovi in tretje
jim je odgovoril Jelen. Nekako poastno je bilo sliati
tulee in hropee sklicevanje skozi de in temo.
Sinjeoki je postalo tesno. Oglasila se je izpod otora:
Kaj sklicuje zverjad, Ostrorogi? e sama prerada
pride.
Kar pridejo naj, volcje, se je oglasil v Risu lovec.
Do nas ne morejo, ko smo sredi vode. Kvejemu jih z
Jelenom nekaj postreliva.
BESeDA BOBRI 1: SAM
145
Ostrorogi se je zadovoljno posmejal: Ni ne bova
streljala, Ris. Prijazno jih sprejmemo.
Koga? se je zaLidila Kodrolaska.
Stopita sem in poglejta. Jelen je kazal s stegnjeno
roko proti Goli gori.
Z enim samim skokom sta bila oba, Sinjeoka in Pega-
vec, zunaj pri Ostrorogem. Na poboju Gole gore se je
vrtel are kolobar.
Kaj je to? je hotela vedeti Kodrolaska. Ni manj ra-
doveden ni bil Ris.
Kozorogovci, ki jih vodi Sivi Volk, so videli na
ogenj, pa so se oglasili in sedaj dajejo znamenje. Jele-
nu so arele oi.
Rod imoje matere? je prijela Sinjeoka Ostrorogega
za rame.
Seveda.
Tisti, ki so ti pomagali ubiti medveda? je moral e
Ris nekaj vpraati.
Prav tisti. Jelen je vzel z ognja na pol dogorelo po-
leno in ga zael vihteti v kolobarju. udno se mu je zde-
lo, da ne vidi ognja Kozorogovcev. Najbr kurijo za
kakno skalo.
Kdaj jih bom videla, Kozorogovce? je hotela vede-
ti Sinjeoka.
Morda koj ju-ju-ju-tri. Ostrorogi je iroko zazde-
hal.
BESeDA BOBRI 1: SAM
146
Ris je zadnji visoko naloil na ogenj. Kodrolaska je
postlala leie. Zavili so se v kouhe in kmalu so vsi tri-
je trdo zaspali.
K nogam Ostrorogega se je pa lepo na gorko stisnil
Bevsk. Ni zaspal. e zadremal ne. Budno je strail, da
takoj zbudi gospodarja, e bi kaj sumljivega zaslial ali
zavohal.
Na koe otora je vso no enakomerno drobil de.
Duil je hreanje bobrovih zob, ki so ne dale nad njim
podirali in razkosavali les.
Ostrorogi Jelen se je zgodaj zbudil. De je e vedno tro-
potal na streho otora. Kodrolaska in Ris sta e trdno
spala. Oba je bila zdelala verajnja pot.
Jelen ni mogel ve zaspati, eprav je bil tudi sam tru-
den. Zaskrbeli so ga Kozorogovci, ki se jih je bil snoi
tako razveselil. Sivemu Volku bo treba odgovoriti za-
voljo Koate Jejke. Kaj naj mu ree, da se mu ne zame-
ri?
Ostrorogi se je zavedel, da Jezerne Roe ne more ve
pustiti. Bi se osramotil pred vsemi koliarji. Ujcu pa
naravnost rei nak, je pa spet teko. e bi Jelka postala
njegova druga ena? Butec! Saj prav za to gre, da bo Jel-
kin prvorojenec imel pravico do poglavarstva. Kaj pa, e
bi Roa postala njegova druga ena? Ne bo hotela. Pa
tudi Jelenu samemu se je to upiralo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
147
Ostrorogi se je preobraal na leiu, se vedno spro-
ti odeval s kouhom, pa je bil edalje bolj buden. Dra-
mile so ga misli, ki jih nikamor ni mogel usmeriti. Eh,
poreem, kakor bo pa naneslo. Morebiti mi duh umr-
le matere priepne pravo besedo. Jelen je na pol glasno
spregovoril sam s sabo.
Pred otorom se je mrano svitalo. Zbudila se je tudi
Kodrolaska. Koj je poklicala Risa. Mladec je sedel in
debelo gledal okrog sebe. Ni se mogel domisliti, kje je.
Tok, zbrihtaj se vendar in podneti ogenj! ga je sam
nase nejevoljen trdo opomnil Ostrorogi.
Ni se e povsem zdanilo, ko se je pekla zunaj na erja-
vici mastna gos. Prinesli so jo bili s sabo. Druga pa je e
visela v otoru.
ez no je voda e precej visoko narasla. Prav do ska-
le je bilo sliati, kako pada ez jez.
Ris je zunaj na deju spekel gos. Prinesel jo je v otor.
Ostrorogi jo je razrezal. Hlastno, kakor dva prestradana
volia, sta Pegavec in Sinjeoka trgala z zobmi meso od
kosti. Jelenu se pa ni kaj ni ljubilo jesti. Kar venomer je
moral misliti na Kozorogovce v rni gori.
Kljub deju sta se Ostrorogi in Ris opremila in odri-
nila v drevaku po naraslem potoku navzgor na jez. Ko-
drolaska je pa ostala z Bevskom na skali. Ni se ni bala.
Saj nihe ne more do nje. Sama je bila pa tudi kakor uje-
BESeDA BOBRI 1: SAM
148
ta. e bi hotela na breg, bi morala globoko vodo okrog
skale preplavati. Pa kaj bi tam. In voda je e mrzla.
Kodrolaska tudi na skali ni imela nobenega opravka.
Drugo gos spee e kasneje. Postalo ji je dolgas. Legla
je nazaj, se odela s kouhi in spet trdo zaspala. Na Ost-
rorogega leie se je pa zvil Bevsk in tudi zadremal.
Na streho otora je pa drobil de.
BESeDA BOBRI 1: SAM
149
UDARNI JALAN
B
evsk je zarenal, planil z leia, stekel iz otora in
besno zalajal. Prebudil je Kodrolasko.
Sinjeoki se spoetka ni ljubilo vstati. Ko se pa Bevsk le
ni nehal naraati, ji ni drugega kazalo, kakor da je la
gledat, nad kom pes laja.
De je samo e narahlo pril. Sinjeoka se je ozirala na
vse kraje, pa ni mogla niesar spaziti, ne loveka ne i-
vali. O, pa. Od jeza je bilo uti glasno hrumenje. Ne.
Tolikega hrupa ne delata samo Ostrorogi in Ris. Cela
tropa ljudi mora biti zgoraj. Kar gotovo so prili z Gole
gore Kozorogovci v dolino. Sinjeoka bi najraji la po-
gledat. Pa kako, ko ni imela drevaka. Bevsk se je nave-
lial lajati. Le tu pa tam je e zarenal.
Narasla voda v potoku je priela prinaati les. Kar po
ve brun hkrati. Sedaj Kodrolaska ni ve dvomila. Za-
trdno je vedela, da Ostrorogemu pomagajo Kozorogov-
ci spravljati les v vodo. Tudi po glasovih je to spoznala.
Sinjeoko je zamikalo, da bi skoila v vodo, splavala na
breg in se ob robu goave prerila do jeza. Nak! Vsa mo-
kra se ne more pokazati rodu svoje matere. Vsaj prvi
ne. Pa saj tudi ne utegne. Sivi Volk bo kar gotovo priel
BESeDA BOBRI 1: SAM
150
na skalo in mu bo treba s im postrei. Kodrolaska je
izgrebla erjavico izpod pepela in naloila nanjo visoko
grmado drv.
Zunaj na skali je prasketal ogenj. V otoru je pa Sinje-
oka skrbno drgnila gos s kislastimi in dieimi zelii;
zavoljo boljega okusa.
Ogenj je dogorel v erjavico in prenehalo je deeva-
ti. Na lepo vreme pa ni e prav ni kazalo. Sinjeoka je
priela pei gos. epela je poleg ognja in vrtela vrbov
raenj. Ozirala se je pa venomer navzgor proti jezu, ka-
kor bi se morala zdaj zdaj Ostrorogi in Ris in e kdo
drug z njima pripeljati v drevaku po naraslem potoku
navzdol. Do skale in mimo nje naprej je voda plavila
imdalje ve lesa. Nie doli v potoku se utegne e v
kakni tesni zagolsniti.
Gos je bila peena. e raji preve kakor premalo. In
kakor bi bila poklicala k jedi, se je prav takrat prikazal
izza okljuka drevak Ostrorogega. Ris in Jelen sta ga
krmarila. Med njima v sredi pa je stal e nekdo. Kaj, tako
mlad naj bi bil ujec Sivi Volk. Ne. Se mora e kdo drug
peljati z Ostrorogim in Risom.
V kratki halji in ogrnjena s kouhom je stala Kodro-
laska poleg ognja na skali. Oi kar ni mogla odmakniti
od postavno visokoraslega in brhkega mladca, ki ga je
vedel Ostrorogi v goste. Da ni kak hlapec ali navaden
lovec, je vedela. Le kdo bi naj bil? Kakor ona njega prav
BESeDA BOBRI 1: SAM
151
tako je gledal Sinjeoko iz drevaka tuji mladi moki. Po-
mahal ji je z roko v pozdrav. Ona pa njemu nazaj.
Pristali so. Ostrorogi in tujec sta poskoila na skalo.
Risa je pa Jelen poslal po drva za kurjavo, katere je e
zmanjkovalo.
Ugani, koga sem ti pripeljal v goste, je nekako po-
drail Ostrorogi Kodrolasko.
Kako naj vem, e ga nisem nikoli videla.
Sinjeoka se je zravnala in prijazno pogledala prileca.
Ni mogla prikriti, da ji je ve. Mladec je seveda e ve-
del, s kom govori. Z doneim glasom je povedal: Udar-
ni Jalan sem, prvorojeni sin Bistrega Jezernika, brata
vajine umrle matere.
O! se je zaudila Kodrolaska. Jaz sem pa sprva
mislila, da si Sivi Volk.
Hooo! se je zasmejal Jalan. Kaj sem mar e tako
star videti?
Ne, tisto ne. Sinjeoka je bila v zadregi: Samo nje-
ga sem se nadejala.
Zaman ga priakuje. Odel je pred dejem s starej-
imi lovci nazaj pod Snene gore. Mladci pa smo osta-
li. Naselili smo se v skalni duplini na poboju Gole gore.
Godi se nam, kakor se nam e doslej nikoli ni. Bosta mo-
rala priti pogledat. Udarni ni ni prikrival, kako se mu
brhko zdi, da vodi prvi v ivljenju tropo samih zdravih,
mladih in drznih lovcev.
BESeDA BOBRI 1: SAM
152
Lej ga! se je zasmejal Ostrorogi. Niti ni e stopil v
najin otor, pa e k sebi vabi.
Kaj mar ni prav? Jalan se je podjetno ozrl naokrog:
Saj smo si vendar v rodu. Imate mar pri vas drugane
navade?
Kakor so pa ljudje. Jelen je pomislil na Karpa in
Soma. Ta dva bi mu za vse ni ne pomagala spravljati
lesa v vodo. Udarnega mladci so se pa sami ponudili in
kakor igraje opravili delo, s katerim bi se bil sam z
Risom nekaj dni mudil.
Na poboju Gole gore so zatulili volkovi.
Aha, so e poprijeli moji mladci, se je ves razivil
Jalan. Zveer bo mesa, da ne bomo vedeli kam z njim.
Kar morala bosta iti z mano. Vsaj eno jelenovo tele sem
jim bil naroil upleniti. Pa bodo ve. Kar vem.
Najprej bodi ti najin gost, je z roko povabil bratran-
ca Jelen.
Prav! Udarni in Ostrorogi sta stopila pod streho in
sedla na pregrnjene kouhe. Koj za njima je prinesla Si-
njeoka peeno gos. Postavila jo je pred brata in bratran-
ca v leseni skledi. Tudi posodo z dieim pepelom je pri-
nesla. In e nekaj kosov podpepelnjaka je dodala h gosi
v skledo.
Bratranca sta priela jesti. Jalan se je oziral naokrog,
kakor bi neesa pogreal, pa ne mara rei. Sinjeoka je to
opazila in ji je bilo nerodno. Odla je spet ven k ognju,
BESeDA BOBRI 1: SAM
153
eprav ni imela tem ni opraviti. Bi tudi ne bilo prav, da
bi prisedla, kadar jedo v drubi domaih ljudi tuji moki.
Kodrolaska se ni mogla ubraniti, da bi ne primerjala
Urnega Sulca in Udarnega Jalana. Da jalan pomeni prav
sto kakor jelen, je spoznala iz govorice Udarnega. Pod
Snenimi gorami besede pa malo drugae izrekajo ka-
kor jezerjani. Videti so tudi vse drugae zgovorni. Tudi
rasti so povsem drugane. Kobaljasti in okati Urni Su-
lec naj se pred Udarnim Jalanom kar skrije. V najbolj
temno goavo, da ga nihe ne bo mogel primerjati s
postavnim Jalanom.
V Kodrolaskino razmiljanje se je meal razgovor pod
otorom. Sinjeoka je prisluhnila. Ujela je, da so si Jezer-
niki in Sivi Volk prili nekaj navzkri. Prepirajo se rav-
no ne. Samo e prej je bilo nekako domenjeno, da vza-
me Jalan Koato Jelko. Tako bi bilo vprasanje bodoega
poglavarstva nad Kozorogovci najlepe reeno. Pa Sivi
Volk besedo tako obraa, kakor da bi on, Jalan, mogel
postati poglavar rodu samo po njegovi volji. Hoe rei,
da poglavarstvo pripada pravzaprav njegovi herki Jel-
ki. On, prvorojenec Jezernikov, bi kasneje pravzaprav
moral ubogati svojo prvo eno. Prav zanala je sedaj ne
mara. Pa je Jelka brhko dekle. Samo preve gospodoval-
na. enska naj bi imela prvo besedo. Kaj bo baba peljala
rod v boj, kadar bo treba. Naj Sivi Volk kar ie ugled-
nega mladca pri sosednjih rodovih za moa svoji Jelki.
BESeDA BOBRI 1: SAM
154
Naj ga kar dobi. Nad Kozorogovci ne bo gospodaril. Po-
glavarstvo pripada brez Jelke njemu. In mladci kar od
kraja vsi e to priznajo.
A, tako, tako, tako, je Sinjeoka sliala spregovoriti
Ostrorogega.
Tako, tako in ni drugae, je pribil Udarni.
Sedaj razumem, je kakor sam sebi rekel Ostrorogi.
Kaj razume? Je mar Volk tudi tebe nagovarjal za-
voljo Jelke in poglavarstva. Udarni je postajal nestrpen.
Je omenil nekaj takega, je obotavljaje se priznal
Ostrorogi.
Pa ti? Jalan je kar hlastnil po besedi.
e bi se mislil seliti pod Snene gore, bi ne naprav-
ljal lesa za novo kolie. Ostrorogega glas je zvenel od-
krito. Se je bil res za vselej odloil. Da bi pa Jalan prav
ni ne dvomil, je e pristavil: Saj nisem na glavo padel,
da bi se meal v vae razprtije.
Ima prav. Se bo vsak grdo opekel, kdor bi se posku-
sil. Udarni je pougal z roko.
Sicer imam pa jaz vse drugae zastavljeno. Samo .
Ne vem, kako se mi posrei. Ko bi imel tropo mladcev,
kakor ti !
Jelen ni mogel izrei svoje misli do konca. Mu je
Udarni segel v besedo: Kar poklii. Kar zarukaj. Bo sko-
raj vedno kdo v skalni duplini pod Golo goro. Premlati-
mo tvoje nasprotovalce . Jalan je stegnil obe roki.
BESeDA BOBRI 1: SAM
155
Odpiral in zapiral je prste, da so pokali v sklepih. Zraven
se je pa smejal, kakor bi e sedaj uival naslado morebit-
nega bodoega pretepa.
Utegne res kdaj tako nanesti, je bil koj voljan spre-
jeti ponujeno pomo Ostrorogi.
Ko bi le. Jalan se je razivil: O, smo tudi Jezerniki
vajeni vode in drevakov. Posebno, kar nas prebiva na
otoku sredi jezera poleg Sive skale. In se je razvnel in
pripovedoval o lepoti krajev pod Snenimi gorami in o
gorah samih. In da iz tistih krajev tee Sava. In da gore
vasih v jutranjem soncu kar are, kakor bi gorele. Da
na najvijem vrhu prebiva Nevidni, ki z bliskom in gro-
mom govori z ljudmi.
Sinjeoka bi Udarnega Jalana posluala no in dan in
se ne bi naveliala. Kar nejevoljna je bila, ko je Ris pri-
peljal poln drevak suhih vej in mu je morala iti pomagat
skladati jih. Bilo bi grdo, e bi ga pustila delati samega,
ko ni lahko zmogel. Ostrorogi seveda bi koj poprijel na-
mesto Sinjeoke, pa ni smel od gosta. Udarni Jalan se je
pa hitro znael. Prihitel je izpod otora in br poprijel za
delo. aj, bom jaz, ki dokaj lae kakor ti. Kodrolaska
se pa ni pustila odgnati. Bilo ji je tako dobro v bliini
Udarnega. Saj bi Jalan sam imel preve opraviti, ko je
Ostrorogi e pomagal Risu.
BESeDA BOBRI 1: SAM
156
Visok kup suhega lesa so nametali na skalo. No, se-
daj se pa opravita in pojdita z mano pod Golo goro, je
znova povabil Udarni.
No, le, je bila koj voljna Kodrolaska. Ostrorogi je pa
e vpraal Risa, e bo upal sam prenoevati na skali, ko
bi se sluajno on in Sinjeoka ne vrnila pod no. Mladca
ni kaj prida ni veselilo. Ni pa upal rei, da ne. Bi ga
imeli za strahopetca.
Sinjeoka se je e oblekla. Tudi noge si je bila ovila s
kouhovino. Za pas je potisnila kratko bodalo, kakor bi
kdo ve kaj mogla opraviti z njim. Sta bila pa zato Jelen
in Jalan bolj oboroena. Lahko bi se sreala tudi z med-
vedom.
Pegavec je prepeljal vse tri na breg. Sinjeoka je e gre-
de oglodala kos gosi. Drugo je vse pustila Risu.
Zavili so s proda v goavo. Udarni je vodil. Kodrolas-
ko sta mladca vzela v sredo. Jalan se je venomer obraal
in se pogovarjal z njo. Kmalu skoraj nista ve vedela, da
hodi tudi Ostrorogi za njima.
Jelen se je pa zatopil v svoje misli. Zavoljo Jezerne.
Kar zdelo se mu je, da se mu spet nekaj mede. Pa . Saj
ima Udarni tropo razboritih mladcev. In izmed domaih
bi se mu marsikdo upal pridruiti. Navihanec prav go-
tovo. Ris je pa tako njegov in ne ve Somov.
Iz zamiljenosti ga je predramila veja. Oplazila ga je
po obrazu. Sinjeoka jo je neprevidno prezgodaj izpustila
BESeDA BOBRI 1: SAM
157
iz roke. Kdo bi ji zameril. Videla in sliala je samo e
Udarnega Jalana pred sabo.
Kakor bi bilo mladim tudi vreme naklonjeno, vso pot
ni deevalo. Ko so pa prili pred skalno duplino, se je
spet ulila ploha.
Mladci so obmolknili in samo gledali Sinjeoko. Celo
raenj, na katerem so vrteli nad erjavico med vhodom
v duplino mladega jelena, je zastal. Nobeni najbolj ne-
poznani divjadi, ki bi jo dvignili v pogonu, bi se ne mogli
uditi bolj. Vsem je bila Kodrolaska na prvi pogled ve.
Ko je pa Udarni e povedal, da sta Sinjeoka in Ostroro-
gi pravzaprav iz njih rodu, so pa kar tekmovali med sa-
bo, kdo bi gostoma imbolj postregel.
Najbolj sta se zanimala za Kodrolasko Udarnega Ja-
lana mlaja brata, Krivokljun in Orel. Kar nagledati se je
nista mogla. Krivokljun se je kakor ponevedoma obreg-
nil ob Udarnega in mimogrede priepnil: Da bi te
grom.
Kaj ne. Jalan se je zasmejal. Ni ni prikrival, da mu
bratova sodba kaj dobro dene.
Sinjeoka je pritajeni razgovor med bratoma do zadnje
besedice ujela. Dobro se ji je zdelo. Ni bi ne imela proti.
Samo .
Tudi Ostrorogi je opazil, kam pes taco moli. Po eni
strani mu je bilo prav, po drugi pa narobe. e Udarni
vzame Sinjeoko . Saj jima privoi. Samo . Kako pa
BESeDA BOBRI 1: SAM
158
naj potem dobi Jezerno? Kaj bo res moral odstopiti lov
v Stranski dolini? Nak in nak. e bi pa Kodrolasko vzel
Sulec, bi se e kako ubranil, da bi ga Tur in Sulec preve
ne opehtinila. Saj bi pravzaprav samo menjali.
Jelen je postal zamiljen. Kar bolelo ga je, kadar se je
Sinjeoka veselo brezskrbno zasmejala. In je bil sklenil,
da s Kodrolasko ne ostaneta ez no pri Kozorogovcih.
Udarni je pokazal na podobe na steni dupline. Bizon,
ki ga pode volkovi, je bil precej zakajen. Vsa svea pa je
bila podoba jelena. Udarni sam ga je bil ele zadnje dni
narisal. Sivemu Volku na ta nain pove, da ima tudi on
nekaj besede v skalni duplini na poboju Gole gore.
Vse naokrog je bilo prislonjeno oroje: sulice, loki in
sekire. Zadaj, e na pol v temi, so bila pa nastlana lei-
a. Od stropa je tu pa tam padla debela kaplja.
Jelen je bil peen. Dva mladca sta ga na ranju prines-
la na ramenih pred Udarnega. Tretji pa je e dral kakor
v neke zvit smrekov lub.
Jalan je potegnil izza pasa svoje iroko bodalo. Iz pe-
ene divjadi je najprej izrezal srce in ga ponudil Sinje-
oki. Ledvico je eno dal Ostrorogemu, drugo je pridral
zase. Na lubaste neke je naloil e nekaj tolstih kosov
gorke divjaine. Namesto pepela je pa poleg trpkih ze-
li postavil pred svoja gosta posodo s soljo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
159
Jejta! je pozval Jalan, ko sta mladca peenega jele-
na odnesla k svojim tovariem, ki so akali pred vho-
dom v duplino.
Sinjeoka je prva pomoila dokajen kos srca v sol.
Zaudila se je prijetnemu okusu. Br je vpraala: Iz
esa gete ta pepel?
Udarni se je zasmejal: To ni pepel. Se mi je zdelo
spodaj na skali, da pri vas e ne poznate soli.
Od kod jo dobite? je vpraal Ostrorogi, ki se mu je
zazdelo, da brez tega belega prahu kar ne bo mogel ve
shajati.
ez visoke gore hodimo ponjo in jo zamenjujemo za
kouhovino. Jalan je bil ponosen, da njegov gorski rod
v neem prekaa koliarje.
Pa bi je mogel tudi jaz dobiti? Ostrorogi je mlaskal
po ustih osoljeno ledvico in uival prijeten okus.
Za bobrovino kolikor hoe.
Te mi ne manjka.
Kar pridi ponjo.
Prideva z Risom. e prej ne, pomladi.
Jaz pojdem z vama, je posegla v razgovor Sinjeoka.
Saj res, se je razvnel Udarni. In je br e pristavil:
Potem pa ostane kar pri nas. Bo videla, kako je na
otoku sredi jezera med gorami lepo.
Kaj bi pa jaz med vami? je pomiljala Kodrolaska.
I, kaj. Moja ena bo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
160
Udarni je to tako iznenada povedal, da Sinjeoka kar
koj ni vedela ni odgovoriti. Jelenu so pa zastala usta in
je prenehal mlaskati in veiti. Zunaj so pa mladci hrup-
no razrezovali in razsekovali vroe peeno jelenovo tele.
Prvi je spet spregovoril in znova povpraal Jalan: No,
kaj pravi na to? Ne bo se ti slabo godilo, kakor vidi. In
najugledneja izmed vseh ena v rodu postane.
Tisto e. Samooo, je zategnila Sinjeoka.
Kaj samo? je zavihral Jalan.
Sam dobro ve, da enske o sebi ne odloamo sa-
me.
Odloim e sam, je planil Udarni v besedo: e ne
drugae, naredim pa tako, kakor je vajin oe s Skalno
Zvezdo. Poemu pa vodim tropo izbranih mladcev. Kaj
pa ti pravi, Ostrorogi?
Ne vem, e bo prav, je poasi odgovoril Jelen.
Somu in Karpu in morebiti e komu drugemu ne. e
sem prav ujel iz pogovora s Sinjeoko. Pa kaj mi to mar.
e bo pa tebi kaj narobe hodilo, sem pa e rekel, da ti
pomorem s svojimi mladci. Pomeemo tiste abarje v
vodo. Hu! Udarni je dvignil nogo, kakor bi najraji
kar koj zaplesal bojni ples.
Bomo e videli, je pomiljal Ostrorogi.
Jaz e vidim. Najkasneje spomladi bo Sinjeoka Ko-
drolaska moja prva ena. e pa kdo hoe drugae za-
obrniti, gorje mu. Jalan je potegnil bodalo izza pasa in
BESeDA BOBRI 1: SAM
161
ga dvignil visoko nad glavo. Prav takrat so tudi mladci
pred votlino zagnali glasen vri. Eden izmed njih je iz
same razboritosti s puico ustrelil krokarja, ki je bil pri-
letel od nekod iz temnih gozdov in je kroil nad odvre-
nim jelenovim drobovjem. Ali jih sliita? je bahavo
opozoril Udarni. Jih pa ni, ki bi se jih mi bali.
Na veerni strani se je prielo svitati. Pred duplino je
posijalo pozno sonce. Ostrorogi je vstal, e da mora
pod no nastaviti e bobrom pasti. Jalan mu ni mogel
oporekati. Vzel je svoje oroje, da ju spremi. Seveda.
Udarni in Sinjeoka sta ves as zaostajala.
Torej, kar pripravljena bodi! je Jalan poepetal Ko-
drolaski.
Bom, je vdano pristala Sinjeoka.
In ni nikar ne skrbi. e izpeljem, kakor se jim ne
zdi. Jalan je iz same objestnosti zarukal in na vrh e
zatulil kakor volk.
Razli so se in si vsi eleli skorajnjega svidenja.
Pod no sta se Jelen in Ris odpeljala v drevaku nastav-
ljat nad jez bobrom lesene pasti. Raz skalo sredi struge se
je pa Kodrolaska venomer ozirala s svojimi sinjimi omi
v Golo goro. Kar ni ve ni mogla drugega misliti, kakor
samo e na postavnega in vihravega Udarnega Jalana.
ez no je voda e precej upadla in Ostrorogemu se je
prielo muditi z lesom po potoku navzdol. e navse-
BESeDA BOBRI 1: SAM
162
zgodaj je sklical Risa. la sta nad jez pogledat in pobrat
nastavljene pasti. Vse so bile polne, razen ene. V njeni
bliini je videl Jelen plavati belega bobra. Tok le ve, da
mora sam nase paziti in se ne sme ujeti, je pomislil
Ostrorogi. Jelen in Ris sta pripeljala na skalo za vse prste
na eni roki bobrov. Vsi so bili lepo rejeni in gosto zim-
sko poraeni.
Sinjeoka je e spala. Nevajeno hoje jo je bila pot na
Golo goro in nazaj do potoka kar precej utrudila. Ostro-
rogi jo je zbudil. Ni kaj ji ni bilo ve. Sanjalo se ji je
bilo, da se je vozila z Udarnim v lahkem drevaku po jas-
nem jezeru med Snenimi gorami. Pravkar ji je bil pra-
vil, da mu nihe ve ne more iztrgati poglavarstva. Pa
prav zato ne, ker se je ona odloila za gorjana namesto
za abarja.
Br, br! je priganjal Ostrorogi. Ris je e posprav-
ljal orodje in oroje v drevak. Na ploatem kamnu je
prenesel na Jelenov ukaz tudi ogenj s skale na sredo dre-
vaka. Ne bo asa med potjo vnetiti ga. e preden je vzlo
sonce, so odrinili in se spustili po Dolgem potoku nav-
zdol. Bevsk je veselo lajal. Kakor bi se veselil, da bo kma-
lu spet tekal po mostiu, s katerega se je mogel vse dru-
gae razgledovati na ravno jezero, kakor pa s skale v
temne gozdove.
Narasla voda je bila les dobro plavila. Le tu pa tam sta
morala Ostrorogi in Ris s cepini potegniti kako zastalo
BESeDA BOBRI 1: SAM
163
bruno izza kraja na sredo toka. Kljub temu je bil Jelen
nasajene volje. Pegavca, ki se ni bil nekaj prav obrnil, je
celo udaril z narobe zasukanim cepinom.
Tudi Sinjeoka je morala tu pa tam prijeti za veslo ali
drog. Seveda. Po mnenju Ostrorogega pa vselej naro-
be. Zato je tudi na sestro revskal. Kodrolaska se mu je
skrivaj smejala. Vedela je prav dobro, zakaj je nabrskan,
kakor e davno ni bil, ali pa e prav nikoli. Nasproti njej
e ne.
Pripluli so v jezerce, v katero sta se stekala oba poto-
ka; iz Dolge in iz Stranske doline. Vse polno lesa je pla-
valo naokrog. Voda sama ga je bila naprej proti velike-
mu jezeru odnesla kaj malo. Sonce se je blialo e svo-
jemu vrhu. Vsi so bili e lani.
Ostrorogi je odrezal dvema bobroma repe in ju vrgel
Sinjeoki: Ju bo spekla.
Kar neodrta? se je zaudila Kodrolaska.
Zame je dobro. e pa zate ni, ju pa odri. Midva ne
utegneva. Ostrorogi je izkrcal sestro z ognjem in nekaj
priprave vred na breg.
U, kaken je danes, je zagodrnjala Kodrolaska in
br zaela znaati drva. Pa ji je skoraj spet lo na smeh.
Spomnila se je na Udarnega Jalana. Iz same nagajivosti
je pa res odrla en sam rep. Drugega je dala pe s koo
vred. Zanala.
BESeDA BOBRI 1: SAM
164
Ostrorogi in Ris sta se podila z drevakom naokrog in
zganjala les k odtoku jezerca. Proti Stranski dolini Jelen
kar pogledati ni smel. Kadar pa je, se je vselej raztogo-
til in divje zamahnil s cepinom. Res je enemu odlomil
ost. Zarobantil je in vrgel cepin z roajem vred v vodo.
Saj res. Kakor vse kae, bo ob spodnje lovie, e hoe
imeti Jezerno Roo. In je e pomislil, da si poie drugo
dekle. Nak! To bi se mu Karp in Som smejala. Nak in
nak!
Seveda. Mladci, mladci. Jalanovi mladci. Enkrat mu
e lahko ponorejo. Kako naj se pa kasneje brani pred
nasilnostjo Turovcev.
Do veera je bil ves les spravljen v zaliv pod Dolgo
dolino. Med bruni je plaval tudi odlomljeni cepin Ost-
rorogega. Jelen ga je opazil, pa ga ni maral ujeti. Ga e
jutri pobere ali pa naslednji dan, ko bo plavil les naprej
in ga spravljal na suho ob plitvini, kjer namerja pozimi
zabiti kolie.
Z nojo vred so bili doma. Prvi je poskoil na pristaj-
ni most Bevsk. Spet ni skrival svojega veselja. Na mo-
stiu se je poutil e najbolj varnega pred volkovi.
Naslednje dni sta se Ostrorogi in Ris od jutra do vee-
ra ukvarjala z lesom. Sinjeoka jima je pripravljala hrano.
Meso je solila s soljo, ki jo je bil podaril Udarni Jalan.
Z gora je poasi priel pritiskati mraz. Ob kolia je
pristajala zima.
BESeDA BOBRI 1: SAM
165
GOSTI SLEDOVI
P
usti jesenski vetrovi so se e ve dni podili okrog
koli in otokov in se zaletavali v goave na trdini,
Trgali so topolom in jelam, brezam in bukvam, ozko-
listim vrbam in e raznovrstnemu drugemu drevju zad-
nje liste s kroenj, se pogravali z njimi, jih odnaali v
daljavo in jih spuali na vznemirjeno vodno gladino.
V jezeru in na Reki in v pritokih so se dan za dnem in
no za nojo redile jate ptiev. Tisti, ki so se spoznali na
vreme, so napovedovali skorajen mraz in sneg.
Na mostiih se niso med koami ve premikali za-
maeni bronasto ogani hrbti. Koliarji so se bili odeli
v kouhe in si ovili tudi noge. Le otroci so se drstili e
bosi naokrog. Celo kak nagec se je za hip prikazal ob
ograji.
Stari ljudje so se primaknili k ognjiem, na katerih je
skoraj nepremehoma plapolal ogenj. Odrasle je pa ogre-
valo delo.
Izmed vseh, kar jih je bilo nastanjenih na koliu
Brkatega Soma, sta prav gotovo mraz najmanj obutila
Ostrorogi Jelen in Ris. Jima je bilo vse dni vekrat vroe
BESeDA BOBRI 1: SAM
166
kakor pa hladno. Obdelovala sta les za novo kolie
Ostrorogega.
Odkar so se bili po sestanku z Udarnim Jalanom vrni-
li iz konca Dolge doline, si Ostrorogi in Ris nista pri-
voila pokoja. Najprej sta ve dni zamudila, preden sta
polovila in zvlekla splavljeni les na trdino tik za plitvino,
v kateri se je bil odloil Ostrorogi Jelen zabiti novo ko-
lie. Bruna, nekako za stegno debela, so bila od bobro-
vega glodanja e precej prostrena. Vendar ni bilo prav
nobenega med njimi, ki bi ga ne bilo treba popraviti.
Hitela sta dan za dnevom od jutra do veera obdelova-
ti okroglice. Jelen z bronasto, Ris pa s kamnito sekiro.
Ostrorogi se je sredi dela vekrat zamislil in je priel te-
ti na prste in meriti na komolce, pa si kljub temu ni znal
predstavljati, kakno bo njegovo kolie in koliko lesa
bo rabil in kakne mere. e ponoi, kadar ni spal, je raz-
miljal samo o novem koliu. Prek njega, visoko nad
streho koe, pa so zateglo povigovaje leteli v klinih in
v poevnih vrstah ptii iz mrzlih v tople kraje. Ziiima,
ziiima, ziiima, so mu klicali in ga opominjali, da kar ni
ve ne sme izgubljati asa. Seveda. e bi ivela e mati,
Skalna Zvezda, bi mu vedela svetovati. Tako pa ?
Ostrorogi je zadremal, pa se je skoraj spet zbudil.
udno! Kakor bi ga v spanju res navdahnil duh umrle
matere, je sedaj vedel, kaj naj naredi, da ga njegova ne-
pretrgana razmiljanja pripeljejo k pravemu koncu.
BESeDA BOBRI 1: SAM
167
Drugo jutro se je Jelenu mudilo k lesu na trdino kakor
doslej e nikoli ne. Pegavca je zaskrbelo, da bo njegov
gospodar ta dan divje priganjal k delu. Pa ni. Pokazal je
Risu samo za jelenovo koo velik prostor in mu velel,
naj ga zravna, da bo imbolj podoben jezerni gladini.
Sam pa je odel v Roni gri, na dandananji Ronik, in
se kmalu vrnil z butaro za prst debelih leskovih palic.
Ris je zaudeno gledal, kako da Jelen tako po nepotreb-
nem trati as. Pa se je hitro spreumel.
Po zglajeni ilovnati ploskvi je Jelen priel meriti in
rtati, in e mu ni bilo kaj prav, je razo spet zahodil. V
rte je nabodel luknjice, v katere je ukazal Risu zabijati
prostrene palice, ki so pa morale za dva komolca viso-
ko gledati iz zemlje. Pegavcu se je zazdelo, da se po dol-
gem asu spet igra. Pa je vedel, da se ne. Mu je tudi Je-
len e razloil, da postavljata v malem veliko novo ko-
lie. Drugi dan pod no je res stalo. S pristajnim mo-
stom in tremi koami vred. Povezano je bilo s trtami.
Visoko ni bilo. ez vsa slemena je Ris lahko pogledal. Pa
mu niti na prste ni bilo treba stopiti. Seveda. Sten in
streh koe niso imele. Samo ogrodje.
Od takrat naprej je Ostrorogemu in Risu delo lo
urno izpod rok. Skladi okroglih goli so dan za dnevom
naraali.
Jelen je za vsako bruno vedel, kam ga zabije, kam pri-
bije ali privee.
BESeDA BOBRI 1: SAM
168
Pegavcu se je kar samo smejalo. Tudi zanj je bila do-
loena lastna, eprav majhna koa. In za Ostrorogega
svoja. Veja, kakor pa jo je imel Brkati Som. In Sinjeoka
bo tudi imela svojo. Kdo izmed mladcev se bo mogel
meriti z njim. Seveda. Kasneje bodo tudi drugi spali pod
isto streho. Pa ni ne de. Juuuhaj!
Vetrovi so potihnili. Gore in hribe pa so zakrili teki
oblaki in legli nizko nad jezero. Sredi dneva se je poka-
dil v rni gori sneg. Pod no se je usul tudi na Roni hrib
in na Somovo naselje. Ostrorogi in Pegavec sta prav ta-
krat obdelala zadnje bruno. Odpeljala sta se v drevaku
nazaj na kolie. Privoila sta si obilno jesti. e pred
temo sta legla in koj trdo zaspala.
Dva dni je sneilo in tretjega pol. Snega se je bilo na-
letelo za dobro ped. Polagoma se je prielo jasniti. Posi-
jalo je sonce. Jelenu se pa nikamor ni ljubilo, eprav se
je bil med snenim meteem dodobra naleal in naspal.
Pegasti Ris se je pa koj razivil. e spet sta ga zamikala
jezero in drevak. Nestrpno je akal Ostrorogega ukazov.
Gospodar je pa od prespanosti zdehal in molal.
Drugo jutro tudi Jelen ni mogel ve zdrati doma.
Sonce je obsijalo zasneene goave in pobeljena ko-
lia. Priteklo je od streh. Jezero je narahlo podrhteva-
lo in poblestevalo. Nebo je bilo jasno in zrak ist. Raz
kolie so se dale naokrog razloili ptii, ki so plavali po
vodi. Ostrorogi je velel Risu, naj pripravi za na pot lah-
BESeDA BOBRI 1: SAM
169
ki drevak in dvoje vesel in da pojde tudi on z njim. Kam,
je pa Jelen pozabil povedati. Pegavec ga pa ni vpraal. e
sam ve, gospodar.
Molala je tudi Sinjeoka. Vedela je, da z lahkim dre-
vakom Ostrorogi ne pojde dale. V konec Dolge doline
prav gotovo ne. Drugam je pa nikamor ni mikalo. Saj bi
se drugod nikjer ne mogla sreati z Udarnim Jalanom.
Vse drugo je pa Kodrolasko e kaj malo brigalo.
Drevak je bil nared. Ostrorogi in Ris sta se opremila.
Vzela sta s sabo precej hrane. Tudi vnetilo je Jelen zavil
v kouh. Za vse primere, je mislil. Zunaj je mraz. Kodro-
laska je pa brata po strani pogledala.
In je ukazal Jelen Pegavcu nesti v drevak e vse bobro-
ve pasti. Sinjeoka je stisnila z zobmi spodnjo ustnico. Ni
mogla ve molati. Pooitala je Ostrorogemu, da jo hoe
spet pustiti samo doma.
Neee, je zategnil Jelen, Bevsk ostane pri tebi.
Sama gresta pa pod Golo goro. Kaj ne? je zatrmo-
glavila Kodrolaska.
In e bi res la? je ponagajal Ostrorogi sestri.
Grem z vama. Sinjeoka se je hotela zaeti kar obla-
iti za na pot.
Kaj bi tam v takem vremenu? Jelen si je popravil
brke, da je z roko zakril usta, ki so mu uhajala na smeh.
Ni. Kodrolaska ni marala izdati svojih misli.
Potem pa doma ostani, ni hotel odnehati brat.
BESeDA BOBRI 1: SAM
170
Pa ne bom. Sinjeoka je topotnila z nogo.
Pa bo. Ostrorogi je na videz trdo ukazal. V resni-
ci se je pa po tihem hahljal, ker se mu je posreilo raz-
draiti Kodrolasko.
Ne bom ne. Sedaj pa e ni ve dosti manjkalo, da ni
Sinjeoka zajokala.
Seveda bo, ko ne greva v Dolgo, pa pa samo v
Stransko dolino. Jelen se je glasno zasmejal Kodrolaski.
Ta mu je pa namerila s pestjo:
O, ti!
Dobro si se izdala, da vedno misli na Udarnega Ja-
lana. Ostrorogi je sestri pomeiknil.
Naj! je priznala Sinjeoka in odloila kouhaste ovo-
je, ki jih je e drala v rokah, da bi zavaruje noge pred
mrazom.
Ostorogi in Ris sta odrinila. Bevsk je raz pristajni
most lajal za njima, kakor bi tudi pes ugovarjal, zakaj ga
ne marata s sabo. Sinjeoka je gledala izpred koe. Dre-
vak pa je brzel po vodini gladini naravnost proti zalivu
Dolgega potoka. Dvoje vesel je urno zamahovalo in se
hkrati potapljalo sedaj na eno, sedaj na drugo stran.
eprav sta Jelen in Pegarvec kazala soncu hrbet, jima
je priela bleava od snega novinka jemati vid. Priprla
sta oi in gledala izpod trepalnic. Kar ni se nista mog-
la razgledovati. Koj ju je zaemelo v oeh. ele v stru-
gi Dolgega potoka sta se spet zaela ozirati naokrog. Za
BESeDA BOBRI 1: SAM
171
sneg, ki se je tu pa tam usul z drevja v drevak in tudi nji-
ma na glavo ali za vrat, se skoraj nista menila.
Glej, glej! je dvignil Ostrorogi veslo in pokazal Risu,
da je na obeh bregovih razhojen sneg.
Vidim, je pritrdil mladec: Jeleni so li prek vode.
Jeleni? Kako pa gleda, Ris! je skoraj pograjal Ost-
rorogi mladca.
So bili mar zobri? je plaho vpraal Pegavec.
e manj. No, pa saj ne more vedeti, ko si doslej sko-
raj vedno epel v koliu in nisi dlje priel kakor k ov-
cam in kozam, k praiem in buam na pao. e dokaj se
bo moral nauiti. Ostrorogi ni bil ni ve nejevoljen
na Risa. Priel ga je uiti. Razloil mu je, da je la zjutraj
tropa losov ez potok. Najbr so preli iz njegovega v
Somovo lovie. Njih sledovi se pa mono loijo od je-
lenjih. Imajo prepone med parklji, da se manj vdirajo na
movirnih tleh. Vasih, e je svet le premehak, pa celo
po kolenih gazijo naprej. Jelen je zaveslal k bregu in
mladcu pokazal sledove. Sam pa je skual dognati, ko-
liko in kakne ivali so le ez Dolgi potok.
Ris je Ostrorogega poslual z uesi, z omi in e z od-
prtimi usti. Kar poiral je besede. Iz njegovega pegaste-
ga obraza je Jelen spoznal, da utegne iz ukaeljnega
mladca postati kdaj drzen in izveden lovec. Prav!
Kakor bi mu nekaj reklo, je Ostrorogi pogledal e pod
veje vrbe, ki se je nizko sklanjala nad strugo. Presledil je,
BESeDA BOBRI 1: SAM
172
da tik ob deblu hodi vidra iz vode. Rekel je Risu, naj za-
druje drevak, da ga ne bo odnaal tok. Sam pa je vzel
najmanjo past, jo razklopil in tako spretno nastavil, da
bi jo najbolj vajeno oko teko spazilo. Pegavec je ves as
pozorno sledil. Noben gib mu ni uel. In zdelo se mu je,
da bi drugi e sam znal isto napraviti.
Ostrorogi in Ris sta zaveslala po potoku navzgor in
skoraj dospela v precejnjo brzico. Da sta se vozila v ve-
likem drevaku, bi morala v mrzlo vodo in ga riniti pro-
ti toku. Malega se jima je pa posreilo spraviti z drogi
skozi tesen. Bila sta se upehala. Ko sta dospela spet v
mirno vodo, sta najprej sedla, da se odpoijeta. Na vrhu
brzice je bil na obeh bregovih v dvoje mogonih debel
vrezan velik jelenov rog z mnogimi paroki, v znamenje,
da se tu prine Ostrorogega lovie. Jelen in Ris sta kar
nekako svobodneje zadihala. Bila sta na svojem in ne
ve na Somovem. Tok vode je bil spet umirjen.
Naprej proti jezeru je veslal Pegavec sam. Ostrorogi
se je samo skrbno oziral na bregove in iskal sledi. Videl
je, kako so bili jeleni prili pit k vodi. Dokajnja tropa jih
je morala biti, ko je bil sneg na iroko ves zgaen in
zmendran. Ob potoku navzdol so prili tudi volkovi.
Njih tevila ni mogel presoditi, ko stopajo drug v druge-
ga sled. Aha! Zavili so za divjo svinjo, ki je vodila prasce
v hrastovo goavo na elod. Jelen je pogledal e natan-
neje. Na sled svinje, ki se je najbr zaela e bukati, je
BESeDA BOBRI 1: SAM
173
naletel teak neresec in el za njim. e so volcje prisli
pred njegove ekane, se jim ni dobro godilo.
V jezeru sta Ris in Jelen preplaila ptie. Nekaj se jih
je naglo potopilo, drugi so frfotaje odleteli po Stranski
dolini proti veernemu soncu in jih bosta najbr spet
dvignila v bobriu. Nak! Jata se vraa in leti v Dolgo
dolino. Le kaj jo je obrnilo?
Ostrorogi se ni mogel premagati. Prijel je e sam za
veslo. Malo mora pogledali e v Dolgo dolino. Ni mu
bilo al. Koj ob potoku je zapazil, da se je bila pasla tam
reda zobrov. Dokaj je bilo vmes telet. In ne dale naprej
je videl globoko vdrte skoke ogromnega tura.
Jelenu je bilo dovolj. Obrnil je drevak in bila sta kaj
kmalu spet nazaj v jezeru. Tako lovie da bi odstopal za
Jezerno Roo. Nikoli! Sedaj razume Sulca, da se mu ce-
de sline po vsej tej obilni divjadi. Lakotnik. Le kar aka
naj. Priakal ne bo. Jezerna bo pa vseeno prva v novem
koliu.
Ostrorogi in Pegavec sta preveslala jezerce in zavila v
Stranski potok. Ni lo ve z vesli. Prijela sta spet za dro-
gove. Komaj sta zmagovala. Sneg, ki sta ga stepala raz
vejevje, ju je kar zasipal. Ni zato. e vedno je bilo bo-
lje kakor pa do pasu bresti po ledeno mrzli vodi. Na
obeh straneh potoka je bilo vse gosto sledov, velikih in
majhnih. Jelen ni utegnil natanneje si jih ogledovati.
BESeDA BOBRI 1: SAM
174
V razlivu vode nad bobrovim jezom nista Ostrorogi
in Ris preplaila prav nobenega ptia. udno. Kaj bi
vendar moglo biti?
Jelen si je zaslonil oi in se zael razgledovati. Ob ko-
pastih bobrovih gradiih je zagledal na vodi krvave lise.
In glej, tam! V snegu je sled kakor medvedova taca. Ko-
maj. Medved se je vendar e zategnil v brlog. Mogoe je
pa le, da je priel med bobre. Nak. Medved e ne, ko
prerine skozi vsako goavo. Po potoku ni pribrodil. Z
vej nad strugo je otresen sneg. lovek je bil in pripeljal
se je v drevaku. Ni dolgo, kar je odel. Lej, lej! Tam za-
daj se zibljejo veje. Za njim!
V vodo! In drevak na jez!
Oba hkrati, Pegavec in Jelen, sta tiho zdrknila v mrzlo
vodo. Ris se je povzpel na jez. Poprijel je drevak, Ostro-
rogi ga je pa pridvignil. Porinila sta ga iz tolmuna v raz-
liv. Br sta se spet usedla vanj. Za mraz in mokroto se
nista zmenila. Hitela sta samo veslati. Se e ogrejeta in
presuita.
Ne uide nama, eprav je slovit vesla. Midva sva dva,
on bo pa sam. Kar vem, kdo je. Se e pomeniva. Lakot-
nik!
Ris Jelena ni razumel. Ne zato, ker je epetal. Le koga
gospodar misli, ni vedel. e slutil ni.
Spet sta premenila vesli z drogovi. Za prvim okljukom
se je Ostrorogi sklonil in pogledal pod previsnimi veja-
BESeDA BOBRI 1: SAM
175
mi po ravni strugi navzgor. Jelen je zagledal tuj drevak.
V njem so pa stale kobaljaste noge. Je e pravi, je pol-
glasno ula beseda Ostrorogemu.
Kdo? Pegavec je stegnil vrat in nastavil uho.
Urni Sulec.
In sta e hitreje pognala drevak in ga ustavila ele, ko
bi ju Urni Sulec e moral videti. Kobale se pa kar ni ni
zmenil. Venomer se je oziral na dno svojega drevaka, se
smehljal in zadovoljno brundal predse.
Hej!
Sulec se je stresel. Zmedel se je. Prvi hip je s silno
mojo z drogom pognal drevak. Potem je naglo segel po
lok in potegnil iz tula puico. Pa ni napel tetive. Si je
premislil in se odzval: Hoj, Ostrorogi!
Drevaka sta bila e vstric. Preden se je Urni zavedel,
je Jelen e pretel ubite bobre v Sulevem drevaku. Za
vse prste ene roke jih je bilo in e dva. Poleg njih so pa
leale pasti. Ena manj, kakor je prstov na obeh rokah.
Mladec Ris, ki je kobaljastega in irokoprsega Sulca
tudi poznal, je gledal zdaj njega, zdaj Ostrorogega. Ni
bi se ne bil udil, e bi Jelen dvignil veslo in udaril Urne-
ga po glavi, da bi se zvalil v vodo. e sam je bil priprav-
ljen, da priskoi na pomo gospodarju, e bi bilo treba.
Ostrorogemu je zablisnilo oko, pa se je br potajil.
Mirno, kakor bi se ne bilo ni zgodilo, je rekel Unnemu,
ki je delal kaj nesramen obraz in e zato zasluil naj-
BESeDA BOBRI 1: SAM
176
manj z veslom po glavi: Pa si napravil dober plen, Tu-
rovec, Urni Sulec.
Kobale je malomarno zamahnil z roko: Je komaj
besede vredno.
Ostrorogi je teko e uduil jezo. Z obema rokama je
trdo prijel za drog in se naslonil nanj: Bo pa e malo
ve kakor pa samo beseda. Za to tevilo starih zimskih
neodrtih bobrov odkupi e kar edno ensko te staro-
sti, kakor je Jezerna.
Sulec je pokazal zobe kakor pes, preden misli popasti.
Razdraeno je bevsnil: Pa ne znamenitega rodu, kakor
je Jezerna.
Tega nisem rekel, je zamahnil z glavo Jelen.
Kaj pa potem govori, je e bolj mirno odvrnil Urni.
Ostrorogi se je spet zravnal: Opomniti sem te samo
hotel, da bomo te bobre vzeli v potev pri odkupnini za
Jezerno.
Mrmhrm, hrm. Sulcu se je zataknila beseda.
Jelen ga je pa e bolj privil: e ti je pa bolj prav, jih
pa vrni.
Nak! je kakor zalajal Urni.
Ostrorogi se je e zavedel, da je Sulca ugnal: Prav, da
prizna, da si bobre ujel v mojem. No, saj ne more ta-
jiti, ko si e vedno v mojem loviu.
Saj ni ne tajim. Nisem strahopetec, kakor je Karp.
Sulec je vzboil svoje mone prsi.
BESeDA BOBRI 1: SAM
177
Potem velja. Za Jezerno, kaj ne? Jelen je bil e kar
prijazen s Sulcem.
Urnega je pa spet popadlo: Pa e ti je ne damo ?
Pokazal je iroko vrsto monih zob.
e mi je ne daste ? Jelen je pomislil. Pa je visoko
dvignil glavo in strmo pogledal okatega Turovca: Ne
bo tvegal tega. Za vse ivljenje si nakoplje sramoto, da
iz lakomnosti hodi plenit v tuja lovia. Kdo bo e spo-
toval meje tvojega sveta, kadar zagospodari pod Ple-
ivco?
Urni Sulec je mrko pogledal predse in umaknil bese-
do:
Saj nisem mislil zares.
Prav! je prikimal Ostrorogi.
Nikomur ne pravi.
Ne bom.
Pa da ti nikjer ne zine, mladec. Sulec je s pestjo
pogrozil Pegavcu.
Ris je drzno pogledal Turovcu v oi: Ravnal se bom
po gospodarju, po slovitem Ostrorogem Jelenu. In se je
zdelo Pegavcu, kakor da je Sulcu pripeljal zaunico.
Ni ne skrbi, je zagotovil Ostrorogi Urnemu in e
obraal drevak.
Razli so se. Pozabili so pa drug drugemu voiti sre-
o.
BESeDA BOBRI 1: SAM
178
Ostrorogi svojim bobrom v Stranski dolini ta dan ni
nastavil. Je e dovolj razdejanja napravil Sulec. e bi jih
e on vznemiril, bi se utegnili izseliti. In najbr v Tra-
tega Tura lovie. To bi se Urni Sulec smejal. Pa se ne bo.
Nak!
Jelen in Ris sta naglo preveslala bobrovo jezerce in
porinila drevak nazaj ez jez. Tokrat jima niti v vodo ni
bilo treba stopiti.
Po potoku navzdol je prepustil Ostrorogi drevak Pe-
gavcu. Mladec ga je hitro vodil naprej. Jelen sam se je pa
zamislil. Jezerna Roa in samo Jezerna mu je rojila po
glavi. Zavedal se je, da bo kljub bobrom, ki jih je dal
Sulcu, moral biti zanjo e trd boj.
V jezeru ob razcepu doline je Ostrorogega stresel
mraz. Prijel je e on za veslo. In sta brzela po Dolgem
potoku navzdol, kakor e do takrat nikoli nihe ni. In
kasneje tudi ne. e ni morda v naih dneh kdo e s ka-
jakom vozil po narasli Gradaici od Dobrove navzdol.
Pod brzico bi bil Jelen pozabil pogledati za vrbovo
deblo v nastavljeno past, da ga ni spomnil Ris. Naredil
bi bil hudo narobe. Vidra se je bila ujela in je bila e mrt-
va. Utonila je.
ele spodaj v jezeru se je Ostrorogi domislil, da bo
treba tudi kaj jesti. Risa seveda je e zdavnaj opominjal
elodec, pa si ni upal rei. Mislil je, da ga gospodar vadi
BESeDA BOBRI 1: SAM
179
potrpeljivo prenaati lakoto, emur se mora privaditi
vsak lovec.
Mirno se je zibal drevak v zalivu pod Dolgo dolino.
Sneg se je bil e obletel raz drevje in je kopnel. Veerno
sonce je zlatilo rjavo Iistje hrastov in brestov in osvet-
ljevalo zelene smreke in jelke. Jezero je pa trepetalo v
rahlem vetru.
Preden je sonce zalo, sta Jelen in Ris pristala pod do-
maim koliem. Vidre Ostrorogi ni oddal Somu, eprav
jo je bil ujel v njegovem loviu. Najbr bo njen mehki
kouek nosila prihodnjo zimo okrog vrata Jezerna
Roa.
Drugo jutro sta Ostrorogi Jelen in Pegasti Ris spet do
sonca leala. Nista imela pravega dela.
BESeDA BOBRI 1: SAM
180
PISANA OGRLICA
R
az skalo v koncu Dolge doline se je razlegal glasen
smeh. Pred otorom je gorel ogenj, v vodi spodaj se
je pa pozibaval veliki drevak Ostrorogega. Bregovi na-
okrog so bili kopni, vrhovi hribov so pa blesteli v snegu
in soncu. Zemlja je bila pomrzla, dan pa kar precej go-
rak.
Navihanec je pridejal na ogenj, zaplesal okrog plame-
na, poskoil ezenj in se spet glasno zasmejal: Pa sem
ga, pa sem ga potegnil za nos, Karpa, eprav ima vsega
potlaenega. Pa sem ga, pa sem ga.
Sedaj pa nehaj, Navihanec! Mene e vse boli. Sinje-
oka si je obrisala solze, ki so ji bile od samega smeha
stopile v oi, si popravila bronasto zapestnico in poro-
ljala z nizom svetlih koljk, ki jih je imela obeene okrog
vrata.
Si ga, si ga. Karpa in Soma in e mene povrhu, ko
nisem pregledal tvojih zvijanosti, katere si zganjal zad-
nje dni. In bi jih nikoli ne, da nisi sedaj sam povedal.
Ostrorogi je smeje se pogledal iznad bobra, ki ga je bil
zjutraj z lokom ustrelii iz zasede in ga sedaj razdeval.
BESeDA BOBRI 1: SAM
181
Iiiihaha, se je regljal e naprej s prvim temnim ma-
hom poraeni Navihanec. Priimek Premeteni sem pa
le dobil. Premeteni Navihanec. Kako je to lepo. Iiiihihi!
Pegastega Risa stareji brat Navihanec je e dolgo
preudarjal, kako bi e on mogel priti v slubo Ostroro-
gega. Pa naj je e tako obraal misli, mu ni drugega ka-
zalo, kakor da Karpa razdrai in raztogoti, da bo tudi
njega skual zabosti. Takrat se bo pa zatekel v varstvo
Ostrorogega in ga zaprosi, naj e njega odkupi. Naviha-
nec se je zavedal, da tvega ivljetje, e mu izpodleti. Pa
Nosatega Losa prvi sin je bil drzen in podjeten mladec
in ne samo navihan.
Navihanec je nestrpno akal, da sta Jelen in Ris obde-
lala les za kolie. Najraji bi jima el pomagat, pa ni
smel. Mu je Brkati Som odkazoval vedno drugo delo, ki
pa ni skoraj nobenega opravil. Se je znal spretno pota-
jiti. Som ga je vekrat ozmerjal z lenuhom in mu celo
zagrozil, da ga spodi s kolia. Mladec se je navidezno
potepeno kakor ozmerjan pes odvlekel na delo, katere-
ga se je pa spet samo pritaknil in se koj spet potuhnil. V
resinici mi je pa srce kar poskakovalo, da ga ima gospo-
dar Brkati Som za leno napotje, ki niti za jesti ne zaslui.
Ostrorogi in Ris sta les obdelala. e preden sta la po-
gledat v Stransko dolino za bobri, se je Premeteni Na-
vihanec nala prav takrat zadrsal po pristajnem mostu
navzdol, ko je Tankonoga aplja nesla iz drevaka velik
BESeDA BOBRI 1: SAM
182
vr vode na glavi. Natoila jo je bila pri studencu pod
hribom, vrh katerega je stal razgledni hrast. Naredil se
je, kakor da bi mu bilo spodrsnilo, pa je namenoma pa-
del in se zvalil aplji prav pod noge. Vr je odletel s Tan-
konogine glave in se razbil. Za kazen je Brkati Som pre-
tepel Navihanca s tekim jermenom. Pa se mladec ni
menil za boleine. Vesel je bil celo svojega uspeha. Spet
je znial sebi ceno.
Jelen in Pegavec sta se vrnila nazaj v kolie. Kakor bi
bil Premeteni ovohal, da ostane Ostrorogi ve dni do-
ma, je zael zganjati kar zapored nove navihanosti.
Vsakega otroka, ki ga je dosegel, je obdrgnil s sne-
gom, da se je drl, kakor bi ga iz koe deval. Izpred vseh
ko so enske zmerjale in vreale nad Navihancem.
Vrane se zadirajo podobno nad jastrebom, kadar se bli-
a gnezdu, v katerem epe negodni mladii.
Navihancu se je posreilo tudi razdraiti pse, da so se
sklali med sabo. Seveda. Prvi je miril spet on. Drzno je
poskoil med popadajoe gobce, zgrabil za rep Karpo-
vega efa in ga vrgel ez ograjo v vodo. Pa je bil pohlev-
ni kuek najmanj kriv. Neokretni je pribesnel nad Navi-
hanca in ga e skoraj ujel, pa mu je mladec pred nosom
skoil s kolia v mrzlo jezero. Preden se je Karp spom-
nil, da bi kaj vrgel vanj, je Navihanec e splaval pod mo-
stie, od koder je na Neokretnega gronje hinavsko za-
trjeval, da je efa samo reil. Bi ga drugae drugi psi
BESeDA BOBRI 1: SAM
183
raztrgali. Preslepil je celo Brkatega Soma. Verjel mu je in
ukazal Karpu, naj pusti Navihanca, ki da je prav naredil.
Premeteni pod koliem se je moral hudo premagati, da
se ni glasno zasmejal.
Ne bi e priveslal na trdino in nazaj, e je Navihanec
znal tako napeljati, da so se mladci med sabo krepko
skepali. Teke sneene kepe so letele vse kriem. Nastal
je krik in vik, da je skozi uesa letelo. Neokretni se je
razjezil, planil med mlade in jo hotel razpoditi. Navi-
hanec si je pa br domislil. Kakor ponevedoma je z vso
mojo in prav od blizu vrgel Karpu trdo kepo naravnost
v uho. Vsega mu je s snegom zamail. Neokretnemu se
je kar stemnilo pred omi.
Jezno je potresel trato glavo in se togotno zapodil za
drznim mladcem. Premetenec je na vso sapo stekel po
pristajnem mostu navzdol in grede cvilee krial kakor
preganjan pes:
Nisem nala, nisem nala, nisem nala. Karp je
drvel za njim. Vsi so priakorvali, da Navihanec spet
plane naravnost v vodo. Pa ni. Tik pred krajnim brunom
se je Premetenec zasukal po strani, poenil na vse tiri,
nagrebenil hrbet in napravil kozla. Neokretni se ni mo-
gel ve ustaviti. Kakor je bil dolg in irok je odletel ez
mladca in trbunknil naravnost na glavo med drevake v
vodo. Na mostiu se je razlegel glasen krohot. Vse je
stopilo iz ko. Tudi Ostrorogi in Sinjeoka. Navihanec je
BESeDA BOBRI 1: SAM
184
pa stal spodaj na mostu in akal, kdaj Karp pogleda spet
iz vode. In je kmalu. Zajel je sapo. Koj nato pa s pestjo
zagrozil mladcu: akaj! Ubijem te, pasje seme.
Prav te gronje je Navihanec akal. Stekel je po mostu
nazaj navzgor, grede pa javkal, kakor bi mu Neokretni
e stal na vratu: Ubije me, ubije me. Zatekel se je na-
ravnost k Ostrorogemu in e vedno gonil, da ga Karp
ubije.
Ne bo te ne, je spregovoril Jelen.
Pa me bo, pa me bo, pa me bo, se je delal do smrti
preplaenega Navihanec.
Tiho bodi, pa za sedaj v mojo koo stopi, je velel
Ostrorogi.
Kakor podlasica je smuknil Premeteni med Ostroro-
gim in Kodrolasko v Jelenovo koo. Takrat pa je e pri-
vihral Neokretni. Ostrorogi mu je zastavil vhod: V moji
koi nima ni opraviti. Jelen je vedel, da se Karp ne bo
upal z njim spoprijeti se. In je prav sodil. Neokretni je
pihal: Ne tiim vanjo. Izroi mi samo mladca. Tisto
pasje seme. Ubijem ga.
Ga nima pravice. Nisi njegov gospodar, je ugovar-
jal Ostrorogi.
Neokretni se je pa od togote kar penil: Daj, daj mi
ga. Raztrgam ga.
Ne, je odkimal Jelen. Bi mi Brkati Som zameril.
On je njegov gospodar, on naj odloi o njem.
BESeDA BOBRI 1: SAM
185
Brkati Som je slial v svojo koo Ostrorogega besede.
Bile so mu ve, ko je uporni Jelen vprio vseh tako oit-
no poudaril njegovo oblastvo. Da napravi prepiru ko-
nec, je el na mostie in stopil naravnost k sinovoma.
Odloil je: Karp, ti ima prav, pa ima Jelen tudi prav.
Leni nepridiprav zaslui res hudo kazen. Pa e ga je Os-
trorogi vzel v varstvo, naj ga kar obdri. Doslej sem se
jaz pokoril z njim, odslej naprej naj se pa on. Se ga bo
kmalu navelial rediti, lenuha, ki ni vreden crknjenega
psa. Vedi pa, Ostrorogi, da za kodo, kar jo odslej naprej
napravi Navihanec, odgovarja ti.
Hrm! je zagodel Jelen in e hotel oporekati zavoljo
kode. Pa ga je Kodrolaska sunila na skrivaj z nogo pod
koleno. Pristal je: Pa naj bo.
V tesni koi Ostrorogega si je Premeteni Navihanec
oddahnil. Doslej mu v ivljenju e nikoli ni bilo tako tes-
no kakor te trenutke. ivo se je zavedel, da gre res za
njegovo glavo. Ena sama narobe izgovorjena beseda ga
lahko pogubi. Postalo mu je vroe. Pa se je hitro znael.
Br si je zataknil e dva kresilnikova noa za pas in skle-
nil, da stee, preden se zavedo, po mostu navzdol, pla-
ne v najlaji drevak in zbei. Kamor koli. Samo Karpu v
roke ne. In e ga prvo no raztrgajo volkovi. Pa bi ga ne.
Bi si e kako pomagal. e so se mu tresla kolena, ko je
zaul Somov glas: Navihanec, hlapca Nosatega Losa
sin, pridi ven!
BESeDA BOBRI 1: SAM
186
Mladec je stopil iz koe in hinavsko skesano sklonil
glavo: Tukaj sem.
Brkati Som mu je trdo povedal: Zapomni si! Odslej
naprej je Ostrorogi tvoj gospodar. Kolikor ga poznam, ti
ne bo prizanaal. Ubije te, e se ves ne spremeni.
Navihanec je sklonil hrbet. Vsi so sodili, da hoe s
tem pokazati, kako pokorno prevzema novo hlapev-
stvo. Je pa Premetenec le prikrival smeh, ki ga je komaj
e zadreval. In prav zaradi tega mu je na skali v koncu
Dolge doline Kodrolaska k imenu Navihanec pridejala
e priimek Premeteni.
Da naselje malo pozabi na razburjenje, ki je bilo na-
stalo zavoljo Navihanca, nekaj pa tudi zato, da mladca
preizkusi, je Ostrorogi drugo jutro odrinil z velikim dre-
vakom na lov bobrov v konec Dolge doline. Sinjeoko je
seveda moral vzeti s sabo. Doma je pa pustil Risa z Bev-
skom. Pegavec se je malo zmrdaval, rei pa si ni upal ni.
Sicer pa. Kaj je hotel. kodo bi Ostrorogemu utegnil pri-
zadejati samo Karp. Nasproti njemu bi bil pa Navihanec
za sedaj najslabi varuh.
Med potjo se je Navihanec skazal, da je prekosil celo
brata Risa. e bo le vztrajal, je pomiljal Jelen. Se je pa
to jutro razodel. In se je noreval iz Karpa in Soma, da
bi prav gotovo ne bil ve iv, ko bi bila to naprej vede-
la. Ostrorogega in Sinjeoko je spravil v voljo, kakrne po
smrti matere e nista bila. Za delo je bil kaj pripraven, za
BESeDA BOBRI 1: SAM
187
navihanost pa e bolj. Pravkar se je bil pripeljal orel prek
skale. Mladec je bil br na vseh tirih. Oponaal je psa.
Kakor Bevsk je hitro plano stekel v otor, potem pa pri
vhodu izza Ostrorogega besno lajal na velikega ptia.
Orel je odletel po dolini navzdol. Navihanec se je delal
imdalje manj bojeega. Nazadnje, ko je roparja komaj
e videl, je raz rob skale tako besno lajal, da je bil ves
zaripel v obraz. Ne. Za tri neodrte medvede bi Ostrorogi
ne vrnil ve Navihanca Brkatemu Somu.
Premeteni je e vedno lajal:
Bevsk, bevsk, bev
Navihanec je odnehal, kakor bi odrezal. Kar sapa se
mu je zaletela. Kako bi se mu tudi ne. Na bregu onstran
vode je tik za njim sunkovito zatulil volk. Mladec je pla-
nil pokonci in se ozrl. S proda so se mu na vse grlo za-
smejali trije krepki mladci; dva v voljih, najmoneji pa
v risjem kouhu. Smejala sta se mu pa tudi Ostrorogi in
Kodrolaska. Sinjeoka je kar arela v obraz. Premeteni je
debelo gledal in zijal, kakor bi ga kdo z batom udaril po
glavi. Ostrorogi mu je pa ukazal stopiti v drevak, kamor
je poskoil tudi sam. Zaobrnila sta dolgi drevak tako, da
je bil za most med skalo in prodom. Ravno dosegel je,
ko je bila voda nizka.
Navihanca je Ostrorogi poslal nabirat drva. Bolj zato,
da ne bo slial, kar se bodo pogovarjali, kakor pa da bi
goriva primanjkovalo. Mladci so pa prili na skalo. Bili
BESeDA BOBRI 1: SAM
188
so Udarni Jalan in njegova brata Krivokljun in Orel.
Oprtiv sta nosila vsak precej trebuast kozji meh. Raz-
tovorila sta se in postavila mehova Ostrorogemu pred
noge. Udarni je pa spregovoril:
Ostrorogi Jelen! Sol smo ti prinesli. Dolgo ti ne bo
treba ve jesti osladnega mesa.
Ho! se je razveselila Sinjeoka in se dvignila na prste.
Prav, je bil tudi Jelen zadovoljen. Hkrati ga je pa e
skrbelo, e bo mogel prevzeti toliko vrednoto. Vpraal
je:
Kaj boste pa hoteli za zameno?
Tole. Udarni Jalan je pristopil k Sinjeoki Kodrolaski,
jo objel ez pas in jo dvignil od tal.
Kodrolaska je zakrilila z rokarni in se zvenee zasme-
jala. Obenem se je pa e naslonila Udarnemu ez rame
in mu brez besed povedala, da hoe biti njegova in ni-
kogar drugega.
Ostrorogi je nagnil glavo po strani in se zamislil:
Hm!
Ni ne pomiljaj, je junail Jalan s Sinjeoko v na-
roju. Dovolj drago sem jo odkupil. Sol je dale doma.
e ve kakor eno luno jo prenaam ez gore in vode.
Verjamem. Pa vendar .
Ni vendar, je prekinil Udarni Ostrorogega, Sinje-
oka je moja. e je noe dati zlepa, ti jo vzamem zgrda.
Vzamemo, sta pritrdila Orel in Krivokljun.
BESeDA BOBRI 1: SAM
189
Vam je ne branim. Samo poakali bi e malo. Jelen
je povedal, kar ga je teilo.
Poakali ?
Udarnega brata, Krivokljun in Orel, sta e nekako za-
ela kazati zobe. Jalan sam je bil pa bolj preudaren. Po-
stavil je Kodrolasko nazaj na tla in rekel Ostrorogemu:
Pogovorimo se lahko. Povem pa naprej, da je Sinjeoka
Kodrolaska, hi Brkatega Soma in Skalne Zvezde, odslej
naprej moja in da vsakogar, ki bi se je drznil dotakniti,
ubijem. Ali pa sam umrem. Udarni Jalan je Sinjeoki
pretrgal niz svetleih se koljk, ki jih je nosila za vratom,
in jih vrgel dale pro v vodo. Kodrolaska se je nerada
loila od okrasja, ugovarjati si pa ni upala. Obraz se ji je
pomrail, pa se je koj spet razjasnil. Udarni Jalan je se-
gel za pas in potegnil izza njega ogrlico, o kakrni Sinje-
oka e nikoli sanjala ni. Dvignil jo je Kodrolaski pred
obraz. Na vrvico nanizani, za lenik debeli kamenki so
se spreminjali v pisanih barvah. Kodrolaska kar ni mog-
la odmakniti iskreih se oi od lesketajoe se dragotine.
Ni manj se ni udil Ostrorogi. Ni se mogel zdrati.
Vpraal je:
Kaj je to?
Pisana ogrlica, prinesena iz daljnih krajev. Kdo ve,
skozi koliko rok je e la, preden je prispela v moje.
Dokaj sem dal zanjo. Ni mi al. Naj se od vseh drugih
BESeDA BOBRI 1: SAM
190
loi moja prva ena. Ali si, ali nisi, Sinjeoka Kodrolaska
moja ena?
Sem.
Udarni Jalan je znova objel Sinjeoko ez pas. Z dru-
go roko ji je pa obesil okrog vratu dragoceno ogrlico.
Spet se je naslonila Kodrolaska na Jalana. Orel in Kri-
vokljun sta pa glasno zavrisnila. Odzvali so se mladci
izpred skalne dupline v Goli gori. Odmev je raznaal
vesele vriske od goave do goave in s hriba v hrib. Na
skali sredi bistrega potoka so pa mole stali tirje mla-
di in zdravi moki okrog edine brhke enske, aree
Sinjeoke. Vsi zaviti v kouhe, so bili podobni na pol od-
raslim medvedom, ki so se bili postavili na zadnje noge,
da se poigrajo in zapleejo. Jesensko sonce jih je obse-
valo. Iz erjavice poleg njih je pa dialo po peenem bo-
bru.
Sedli so k jedi. Vsi so bili vesele volje. Le Ostrorogi se
je dral nekako mrko. Pa ga je vpraal Udarni:
Kaj si hotel prej povedati, Ostrorogi Jelen?
Ni vredno ve besede, sedaj, ko je Sinjeoka e tvoja
ena. Ostrorogi je zamahnil z roko, eprav ni skrival,
da ga nekaj hudo skrbi.
Ima tudi prav, je pritrdil Jalan.
In so razrezovali in jedli nasoljenega bobra, trli kosti
in jih metali v vodo. Vmes so govorili. Ostrorogi Jelen je
BESeDA BOBRI 1: SAM
191
bil kaj redkih besedi. e pogovoru ni sledil. Se je sam s
svojimi mislimi imel preve pogovoriti.
Kakor je razmiljal, se mu je Jezerna Roa spet odmi-
kala. Vsi se bodo raztogotili. Urni Sulec najbolj. eprav
se je doslej delal, da mu za Sinjeoko Kodrolasko ni kdo
ve kaj. Pretvarjal se je samo zato, da bi s Turom izsilila
im vejo odkupnino za Jezerno, sama bi pa za Sinjeoko
im manj dala. Sulec bo gladko utajil tiste bobre, ki mu
jih je e dal za Jezerno. Saj prievanje hlapca ne velja.
Kaj ele beseda negodnega mladca, kakor je Pegasti Ris.
In Trati Tur. Ta grabe bo ele rulil. On njemu Jezer-
ne sploh nikoli ni mislil dati. Kvejemu za spodnje lovi-
e, ki ga pa ne more odstopiti. Z Jezerno Roo je hotel
Trati samo otvesti Neokretnega, da bi po smrti Brka-
tega Soma on sam vodil oba rodova, Turovce in Somov-
ce. Za njim pa seveda Urni Sulec. Karp bi vzel Jezerno,
Sulec pa Sinjeoko. Kar menjali bi. Tur bi seveda e pri-
tisnil Neokretnega, da bi mu kaj pridal. Sedaj, ko ne bo
ve Kodrolaske v koliu Brkatega Soma, bo moral
Trati svojo Roo dati Karpu za vsako odkupnino, ki jo
bosta Som in Karp ponudila. Tudi zastonj, e hoe kdaj
zagospodariti nad Somovci.
Oetu, Brkatemu Somu, bi bilo pa navsezadnje e kar
pogodu, e Karp ne dobi Jezerne. Ima dobro pregledana
Tura in Sulca in ve, kako bi rada zagospodarila tudi nje-
govemu rodu. Samo . Razjezil se bo, da so mu Sinje-
BESeDA BOBRI 1: SAM
192
oko oteli. Seveda. Kriv je on, Ostrorogi Jelen, ki je Ko-
drolasko odpeljal tako dale od kolia. Je mar Som kaj
drugae naredil s Skalno Zvezdo, je zahrulo v Ostroro-
gem. Seveda. Pozneje jo je odkupil. In prilo je Jelenu na
misel, da bi oetu vse po pravici povedal in mu prepu-
stil oba mehova soli. Nak! se je uprlo v njem. Da bi Karp
jedel osoljeno meso, sam pa neslano. Nak in nak in nak!
Ostrorogi se je bil v svojih mislih tako razvnel, da je
na pol glasno zarenal. Krivokljun in Orel sta ga pogle-
dala, kaj mu ni prav. Udarni in Sinjeoka ga pa niti sliala
nista. Sta bila preve zaverovana drug v drugega.
In je predel Jelen svoje misli e naprej. e bi se odpe-
ljal nazaj v kolie, pobral naskrivaj vse svoje stvari, za-
veslal z Risom in Navihancem pod Pleivco, ugrabil Je-
zerno in odel s Kozorogovci pod Snene gore ? Lepo
bi ga sprejel Sivi Volk, ki vodi Kozorogovce. Njega z Je-
zerno, Udarnega pa s Sinjeoko. Ko je obema e ponujal
svojo Jelko. e ubiti bi ga utegnil ukazati.
Sonce se je nagnilo proti zatonu. Od jeza po potoku
navzdol je potegnil hladen veter. Krivokljun in Orel sta
se spogledala. Rei pa nista marala, da je as iti nazaj
pod Golo goro.
Udarni Jalan ni prezrl opominjajoih pogledov. Naj
kar odideta, je velel bratoma. Sam pa ostane v dolini. Se
mora e pogovoriti z Ostrorogim. Bo e zatulil, e bo
treba. Ne. Ne bo ve po volje lajal. Rezno bo zarukal
BESeDA BOBRI 1: SAM
193
kakor gorski jalan. Ni ve mladec. Mo je in bo odslej
naprej po svoje skliceval mladce. Ne ve z glasom Sive-
ga Volka.
Krivokljun in Orel sta odla. Ostrorogi je pa zavigal
Navihancu. Ta je v skok pritekel. Naj se najprej naj, mu
je ukazal Jelen. Da morata e nad jez nastavljat bobrom
pasti, se je Ostrorogi nekako opraviil Udarnemu. Za-
mudila se bosta pa kar do noi. Naj se nanj ne ozirata,
je odvrnil Jalan.
Ostrorogi in Navihanec sta spet naravnala drevak po
toku vode in odrinila. Udarni Jalan in Sinjeoka Kodro-
laska sta ostala na skali sama. Niti na breg nista mogla.
Udarni je priloil na ogenj. Sinjeoka pa je pridvigni-
la ogrlico in jo s poveenimi omi ogledovala. In je spre-
govorila, bolj zato, da kaj ree, kakor pa bi jo res mrazi-
lo:
Hladno je.
Pod otorom se ogrejeva, je odgovoril Jalan in od-
grnil buino koo, ki je zagrinjala vhod.
Sinjeoka Kodrolaska se je ozrla e enkrat po zasne-
enih, v popoldanskem soncu blesteih belih vrhovih.
Sklonila se je in vstopila. Bolj z njo kakor pa za njo je
zginil pod otor tudi Udarni Jalan. Za seboj je vhod
skrbno zagrnil.
Zunaj je prasketal ogenj. V strugi okrog skale je ubo-
rel bister gorski potok. Pod otorom je tu pa tam pri-
BESeDA BOBRI 1: SAM
194
dueno zaepetalo; vasih bolj nizko, vasih bolj tanko.
Kmalu je tudi epetanje pod dlakastimi koami utihni-
lo.
Sonce je zalo. Udarni Jalan in Sinjeoka Kodrolaska
sta se pa e vedno grela pod kouhovinastim otorom.
Na ogenj zunaj na skali sta pozabila. Skoraj je poel. Tik
preden sta se vrnila Ostrorogi in Navihanec, sta ga spet
razpihala in oivila. Je bilo kar potrebno. Mrailo se je
e.
Pred votlino v Goli gori je vzplapolal velik kres. V do-
lino so se razlegali veseli vriski. Zvenee rukanje jelenov
je udarjalo vmes. Mladci iz rodu Drznega Kozoroga so
vzklikali svojemu vodju, Udarnemu Jalanu, ki si je ta
dan vzel za prvo eno brhko in prikupno Sinjeoko Ko-
drolasko, Skalne Zvezde her in sestro slovitega Ostro-
rogega Jelena.
Drugo jutro je moral Navihanec ostati na skali in poma-
gati Kodrolaski pripravljati obilen in kar najbolji obed.
Pasti sta pa la gledat Ostrorogi in Udarni. Pobrala sta
bogat plen. Grede sta se pa e pogovorila, esar se prej-
nji dan nista mogla. Zavoljo Jezerne Roe, ki je Ostroro-
gi kar gotovo ne bo dobil, e se Sinjeoka ne vrne nazaj
na jezero, dokler si Jelen ne zabije lastnega kolia. Ni
rad pristal Udarni. Nazadnje se je pa vdal. Bi res uteg-
nil nastati srdit spor med rodovi. Padali bi mu moje in
BESeDA BOBRI 1: SAM
195
mladci, enske in otroci bi pa stradali in jokali. Nazad-
nje bi vsi njega kleli. Nak. Se mora e premagati.
Pri duhu svoje umrle matere je moral Jelen obljubiti,
da se Sinjeoki ne bo ni zgodilo. In da jo koj pripelje v
skalno votlino na poboju Gole gore in jo tam skrije, e
bi ji kaj grozilo. Udarni sam pa si izge drevak, da bo
vsak as lahko po Dolgem potoku navzdol priel pogle-
dat k svoji eni, in v katerem jo pripelje do konca Dol-
ge doline in odpelje naprej na otok sredi bistrega jeze-
ra.
Udarni Jalan je zarukal. Kmalu je mrgolelo mladcev
na produ. In so tesali in gali in vesla ravnali. Mojstro-
val jim je Ostrorogi, ki se je najbolj razumel na drevake.
Udarni in Sinjeoka pa sta veji del ves dan pohajkovala
po umeem listju v blinjih goavah naokrog.
ez nekaj sonnih dni so Kozorogovci v tolmunu pod
jezom potopili in prikrili dva drevaka; vejega in manj-
ega. Sonce se je skrilo za oblake. Z gora je pritisnil mraz
in priganjal na pot. Treba se je bilo raziti. Najbolj teko
je bilo Sinjeoki. Ni ji bilo prav, da se mora vrniti nazaj v
Somovo kolie. Pa kaj, ko moki vedno po svoje trmo-
glavijo.
Kakor bi se bila Sinjeoka Kodrolaska rada pokazala na
mostiu, posebno enskam, z ogrlico na vratu, se je
premagala in jo skrila, e preden so trili ob pristajni
most Somovega kolia. Bi utegnilo biti hudo narobe, e
BESeDA BOBRI 1: SAM
196
bi se razvedelo, da je dal njej tako dragotino Kozorogo-
vec Udarni Jalan njen mo.
Ponoi je zaelo sneiti. Zjutraj so bila kolia in trdi-
na vsa bela. V nekaj dneh je padlo snega ez koleno.
BESeDA BOBRI 1: SAM
197
ZAMRZLO JEZERO
O
brnilo se je leto in pritisnil je mraz. Prek jezera je
bril strupen veter. Sonce je nizko stalo na nebu.
Ponoi je bilo pa vse nebo posuto z zvezdami.
Movirja, na katerih sneg ni leal, ko so ga bila spro-
ti talila, so zamrznila in omrtvela. Iz loja in trstja so
odleteli zadnji zaostali movirski ptii. Zaelo je za-
mrzovati tudi jezero. Redkim drevakom, ki jih e niso
potegnili na suho, je bilo ob trdini in na otokih e treba
prebijati pot skozi vsak dan iro in debelejo ledeno
skorjo.
Na ognjiih ogenj nikoli ni zamrl. Izpod slemenov
ko se je no in dan kadilo.
Koliarji so se vsi odeli v kouhe. Otroci, ki so se e
po tleh plazili, so bili bolj podobni mladim medvedkom
kakor pa bodoim moem in enam.
Pastirji se niso ve vraali na mostia. Bi jih utegnil
ez no led, ki bi zaprl drevakom pot, pa bi e ne dral,
odrezati od ivine. Na trdini in na otokih so si postavili
otore. Bue in rogate ovce so ez dan pasli v kopnih in
zamrzlih movirjih. Koze so objedale grmovje. Praie
so bili pa skoraj vse e poklali. Kar jih je ostalo za pleme,
BESeDA BOBRI 1: SAM
198
so jih prepeljali na kolia in jih krmili z elodom, z rib-
jimi glavami in z raznimi drugimi ostanki. Da so bile
rede varne pred zverino, posebno pred volkovi, so jih
ez no zaganjali v visoke trnove ograde. Pred otori so
pa kurili ognje in menjaje se ob njih straili.
Lovci so ostajali doma. V snegu so bila pota po go-
avi prenaporna. Nastavljali so samo e mree ob po-
tokih in nezamrzlih studeninah. Plen je bil boren.
V jezeru je bilo imdalje tee uloviti kaj prida rib.
Kmalu pa e tiste redke pokrije led.
Ostrorogi je bil sebe in svoje obilno oskrbel za zimo.
V jeseni s sadjem, leniki in irom. Kodrolaska je bila
nabrala dokaj vodnih orekov in e drugega semenja.
Divjaine tudi niso bili vse sproti porabili. Najlepi kosi
mesa so zmrznjeni viseli zunaj pod napuem in akali
hudih dni.
Vsi drugi so si eleli, da bi jezero e dolgo ne zamrz-
nilo. Ostrorogi je pa komaj akal trdnega ledu. imprej
bi se rad lotil kolia. Zavoljo Sinjeoke in Jezerne, da bi
jo mogel kam pripeljati. Udarni ne bo voljan predolgo
akati. Kakor hitro ne bo ve Kodrolaske v Somovem
naselju, se bo za Jezerno Roo vnel hud prepir, v kate-
rem utegne podlei.
Ostrorogi je vse orodje pripravil in nabrusil in ni ve-
del ve kaj poeti. Pa si je domislil, da pogleda za Jezer-
no, preden mu led zapre pot do nje. Kasneje bo komaj
BESeDA BOBRI 1: SAM
199
utegnil. Se bo moral podvizati s koliem, da ga pomlad
ne prehiti in se mu led ne stali pod nogami.
Ogrnil je ez spodnji kouh e risjega. Risovo glavo si
je potegnil ez lase namesto oglavnice. Vzel si je oroje
in odveslal. Veter mu je zanaal drevak in vsel se je pri-
ela prijemati tanka ledena skorja.
Ostrorogi je vozil proti prelivu med obema prvima
otokoma in od tam naprej naravnost proti koliu
Tratega Tura. emu bi se prikrival. Do Jezerne ima e
dokaj pravice. Nekaj lepih zimskih neodrtih bobrov je
e dal zanjo. Le kaj poree Sulec, ko ga opomni?
Z mostia pod Pleivco so Jelenov prihod z glasnim
lajeem naznanili psi. Kutrave glave so pogledale iz
ko.
Sulca ali Tura pa ni hotelo od nikoder biti, da ga ta ali
oni povabi, naj pristane. Sta si e spet katero zmislila, da
bi ga imbolj pestila. Pa se jima ne bo dal.
Mrkih misli je zavozil Ostrorogi Jelen proti pristajne-
mu mostu najstarejega kolia na jezeru. Naenkrat se
mu je pa obraz razjasnil. Po pristajnem mostu navzdol
mu je la naproti Jezerna Roa. Zapodila je pse in pova-
bila: Pristani, Ostrorogi Jelen!
Kaj naj pomeri, da vabi Roa v vas namesto Sulca ali
Tura, je pomislil Ostrorogi. Pa mu je Jezerna br pojas-
nila, da sta oe in brat odla k redam na Pleivco. Jele-
BESeDA BOBRI 1: SAM
200
nu je bilo kaj ve, da se bo mogel z Roo brez pri po-
govoriti. Jezerni pa ni manj.
Ostrorogi in Roa sta postala.
Dolgo se ni ne pokae. Sem mislila, da si e poza-
bil name, je pooitala Jezerna Jelenu.
Res nisem utegnil. Ostrorogemu je bilo ta trenutek
al, da je tako dolgo odlaal.
In Karpa tudi ni ve blizu, od takrat, ko me je hotel
ugrabiti. Roa se je smehljala.
Prav je, je bil zadovoljen Ostrorogi.
Po eni strani je prav, po drugi pa utegne postati na-
robe. Jezerna si je popravila oglavnico, pod katero se je
bil zaletel veter in jo napihnil.
Ti je mar dolgas po njem? Jelen je namril obrvi.
Hm, je pihnila Roa sapo skozi nos. e ga nikoli
ve ne vidim, mi najbolj ustree.
Kaj pa potem ?
Ostrorogi ni razumel dvoreznega govorjenja Jezerne.
Pa mu je sama br pojasnila:
Sta se zgovarjala veraj Tur in Sulec, je rekla, da se
bo zame treba ozreti po drugem mou, ko se izmed So-
movih dveh nihe ve ne zmeni.
Kdo je rekel? je hlastno vpraal Jelen.
Moj oe, Trati Tur, je mirno odgovorila Jezerna.
In kaj je dejal Urni Sulec na te besede? Jelen se je
nagnil naprej.
BESeDA BOBRI 1: SAM
201
Da bi bilo tako e najbolj pametno.
Ostrorogemu je kar sapa zastala. Prvi hip ni vedel kaj
rei. Jezerna ga je morala opomniti: In kaj pravi ti?
Jelen je pogledal v stran in zaniljivo povedal: Ma-
lovrednega brata ima, kakor si sama brhka in potena.
On naj oblee platneno haljo, ti si pa pripai kozlovino
okrog ledij. Ni mo, baba je.
Zakaj ? Jezerna je strmela nad trdimi besedami
Ostrorogega. Hkrati je bila pa tudi malo ualjena zavo-
ljo brata, eprav je njo samo pohvalil. Pa ji je Jelen po-
vedal o bobrih, dveh ve kakor je prstov na roki, ki jih je
bil ob prvem snegu dal kot del odkupnine zanjo Urne-
mu Sulcu.
Jezerno Roo je postalo sram. Niti na misel ji ni hodi-
lo ve, da bi se potegovala za Sulca. Jelenu je celo pove-
dala, kako se je Urni Sulec zlagal, da je bobre ulovil v
svojem lastnem loviu, ki ga je bil, kakor je rekel, odkril
v skriti tesni dolini med divjimi goavami.
Ostrorogi je zasukal glavo po strani in je pljunil v je-
zero. Veter je zavihral z njegovim risjim kouhom, ka-
kor bi ga hotel opomniti, naj se nikar ne poniuje. Res
je ponosni Jelen hotel prvi hip planiti nazaj v drevak in
za vselej odriniti od verolomnega kolia Tratega Tura.
Pa se je kakor za slovo ozrl v obraz Jezerne Roe. Zastala
mu je noga. Ni se mogel ve prestopiti. Zavedel se je, da
bi zavoljo vsake druge enske za vedno lahko obrnil
BESeDA BOBRI 1: SAM
202
hrbet njenemu rodu. Zavoljo Jezerne Roe ga pa Turov-
cem ne more.
Jezerna je stala pred Ostrorogim s poveenimi roka-
mi in sklonjeno glavo. Temni lasje so ji silili izpod kou-
haste oglavnice. Veter se je poigraval z njimi. ez njen
obraz je bila pa razlita vsa alost, ki jo je bolela v srcu.
Jelenu se je zasmilila. Prijel jo je za mrzlo roko in jo
krepko potresel: Ni ne maraj, Jezerna Roa!
Vdano ga je pogledala in obraz se ji je zael jasniti:
Pojdi z mano, Ostrorogi Jelen. Da te vidi moja mati,
Bela Ovca. Sama prede v Turovi koi. Druge enske so
zbrane pri skupnem ognjiu.
Ostrorogi in Jezerna sta poasi stopala navzgor. Pod
nogami so pokala zamrzujoa brunca. Jelenu in Roi pa
je bilo spet dobro, eprav nista ni govorila. Mimo ko
in nad slemeni in spodaj skozi kolie je pa piskal tenak,
mrzel veter.
Jezerna je odvihnila teko turovo koo, s katero je bil
zagrnjen vhod v stanie Tratega Tura. Pri ognjiu je
sedela v zadimljene bele ovje koe obleena Bela Ovca,
krepka enska, ki so ji pa e prieli siveti lasje. Dvignila
je glavo od kodelje in preslice in zaudeno pogledala
postavnega mladca. Koga si privedla v goste, Roa? je
vpraala z doneim glasom Ovca.
Slovitega lovca, Ostrorogega Jelena, sina Brkatega
Soma in prvorojenca umrle Skalne Zvezde. Jezerna je
BESeDA BOBRI 1: SAM
203
odgovorila poudarjeno, kakor bi hotela rei materi: Le
poglej ga!
Bela Ovca, ki je veljala za najbolj razumno in modro
eno v vseh koliih, se je nasmehnila Ostrorogemu:
Dokaj sem e sliala o tebi. Dobro se obnaa in mno-
gi te zavidajo.
Jezerno je kar privzdignilo. Globoko je zajela sapo.
Najraji bi zakriala, da bo ona Ostrorogega ena. Pa se
je potajila in povabila Jelena k ognjiu. Materi e kas-
neje razloi. Vse ji pove in ni ji ne zamoli. Tudi Sule-
ve lai ne.
Ostrorogemu sta enski postregli z mlekom in pod-
pepelnjakom. Pogovor pa ni dlje posegel, kakor samo do
kolia Ostrorogega, ki ga namerja zabiti to zimo.
Ne bo ji treba bili al, katera sede k tvojemu ognji-
u, Ostrorogi Jelen, je modro pripomnila Bela Ovca.
e bo prav, ni sedaj tista dale od mene. Ostroro-
gi je pogledal Roo.
Jezerno Roo misli? je uganila mati.
Prav njo, je pritrdil Jelen. In je hotel e povedati o
bobrih. Pa se je e o pravem asu spomnil, da bi mater
bolelo, e bi sina grdil. Ji e Jezerna obrazloi.
Bela Ovca je pa samo trikrat zapored prikimala.
Ostrorogi je vstal. Mati je pa velela heri: Roa! Po-
spremi slovitega lovca, ko ni mokih doma.
BESeDA BOBRI 1: SAM
204
Nazaj po pristajnem mostu navzdol sta Ostrorogi in
Jezerna la vse drugane volje kakor pa prej navzgor.
Jezerna je tako hitela, da ji je na poledenelih bruncih
spodrsnilo. Ujela se je za roko Ostrorogega, ki je kar ve
ni mogla spustiti.
Na jezero je jela legati veerna megla. Pa tudi pri vsa-
ki besedi, ki sta jo spregovorila Jelen in Jezerna, se je
pokadila sapa okrog ust in nosa. Na kosmatih oglavni-
cah se je nabiralo ivje. Po brkih in bradi je bil Ostroro-
gi e ves bel. Jelena je zaskrbelo. Kakor se je nerad loil,
je moral oditi. Ni maral tvegati, da bi vso mrzlo no bro-
dil po zameglenem jezeru. Odtrgal se je od Jezerne in
poskoil v drevak. Preden ga je obrnil, je e tudi Jezer-
na obraala svojega.
Do preliva te spremim, je rekla in zaveslala vtric
Ostrorogega.
Nikar, je zaskrbelo Jelena. Nazaj grede utegne
zgreiti kolie.
Ne bom. Mi vrh Pleivce kae smer. Megla se bo pa
ele proti jutru zgostila, je br vedela odgovoriti Roa.
Izvedenosti Roe je bil Jelen kaj vesel. Ta in nobena
druga bo mati novega rodu, se je zaklinjal sam pri sebi.
Jezerna Roa in nobena druga. Pa etudi bi moral pokli-
cati mladce Udarnega Jalana na pomo. Pa etudi bi bilo
treba razdreti Tratega Tura kolie. Pa etudi sam pade.
BESeDA BOBRI 1: SAM
205
Seveda. Potem novega rodu ne bo, si je domislil. Pa e-
tudi .
Jezerna je veslala vtric Ostrorogega. Zanala se je
vasih zadela s svojim v Jelenovo veslo. Govorila ni sko-
raj ni. Samo smejala se je.
V prelivu med otokoma je Jezerna obrnila. Naprej si
ni upala ve tvegati. Pa tudi za Ostrorogega se je bala in
ga ni marala ve zadrevati. Da naj kar ni nikar ne bo
v skrbeh, mu je e rekla. Bosta e z materjo vse prav ure-
dili. On naj kar imprej zabije lastno mostie.
Ostrorogi bi bil Jezerni kaj rad povedal, da se njemu
samemu e dokaj bolj mudi, ko je Sinjeoka Kodrolaska
e ena Udarnega Jalana. Pa je obljubil, da nikomur ne
rhne besede.
Jezerna Roa je v svojem lahkem drevaku odbrzela
nazaj. Ostrorogi se je ozrl za njo. Kolia Tratega Tura
e ni zagrnila megla. V bele kouhe odeta je stala ob
ograji Jezerne Roe mati, Bela Ovca.
Tema je e bila, ko je Ostrorogi Jelen priveslal pod
domae mostie. Komaj je e nael skozi meglo. Sinje-
oka je bila e v hudih skrbeh. Navihanec in Ris sta se pa
pravkar pripravljala, da odvesata gospodarju naproti.
Ponoi je ledena skorja prilezla od trdine prav pod
kolia. Nekaj dni ni nihe ve mogel z mostia.
Jezero je zamrzovalo. Led je hitel od bregov proti glo-
binam in se strnil nad njimi. Vodna gladina je omrtve-
BESeDA BOBRI 1: SAM
206
la. Noben pti ni ve plaval po njej. Nobena riba se ni
ve pognala iz nje, da bi jo vzvalovila. Noben drevak se
ni ve pozibaval po jezeru. Samo mrzel veter je bril prek
zamrzle planjave.
Led je postajal edalje debeleji. Voda je odtekala iz-
pod njega. Dotekalo jo je manj. Pod ledom je nastala
praznina. Silna tea je iskala nove opore. Led se je priel
lomiti in pokati. Razlegali so se grozoviti gromi. Budili
so ljudi iz spanja in potresali kolia. Psi so se grmenja
najbolj bali. Stiskali so se po skritih kotih in trepetali.
Jezero je zamrznilo. Najprej so si upali iti na led otro-
ci. Kar niso megli doakati drsanja. Kmalu za njimi so pa
tudi odrasli zaeli hoditi prek zamrzlih plitvin na trdino
in nazaj. Od red so prinesli pastirji spet mleko v ko-
lia.
Led se je utrdil. Prekril ga je tanek sre. Zasreeni led
je pretekla ponoi tolpa volkov. Nikomur ve se ni bilo
treba bati, da bi se udrl. Jezero je spet oivelo. Kolia so
zaela vezati med sabo imdalje bolj vidne steze.
Po obilni jedi, katero so bili koj ob prvem svitu zauili,
je Ostrorogi Jelen vstal, se visoko vzravnal in spregovo-
ril: Hej, mladca. Dovolj smo se zadnje dni nalenarili in
naleali. Danes poprimemo!
Ris in Premeteni sta od veselja poskoila in e segala
po orodju, ki ga je bil Ostrorogi pripravil.
BESeDA BOBRI 1: SAM
207
Jelen je e naroil Kodrolaski, naj s hrano ni ne var-
uje Ne bo je zmanjkalo. e pa poide, br spet preskr-
be meso.
Z bodali za pasovi, omotani z vrvmi in obloeni s se-
kirami, cepini in kiji, so odli raz mostie in se napoti-
li proti plitvini onstran izliva Reke. Ustavili so se sredi
ledu in odloili orodje. Mladcema je Ostrorogi ukazal,
naj kar koj prineta vlaiti kole s trdine do njega.
Ostrorogi se je e enkrat ozrl naokrog in premeril z
oesom razdalje. Zdelo se mu je, da bo kar prav. Udaril
je z nogo ob led in glasno spregovoril: Tu bo sredina
mojega kolia.
Ostrorogi Jelen je stal, recimo, priblino sredi dan-
dananje Rone doline.
Navihanec in Ris sta e privlekla prve kole. Sedaj je
odel tudi gospodar z njima na trdino. Ne toliko zavo-
ljo lesa. Predvsem zato, da si e enkrat natanno ogleda
iz leskovih palic zvezano mostie v malem. Nazaj na
led se je Ostrorogi vrnil z razlino dolgimi ibami. Bile
so vsaka zase svoja mera.
Kakor jeseni po steptani ilovici, je sedaj Jelen zael
meriti z vrvjo in palicami po ledu. Ris mu je pomagal.
Ostrorogi je kaj kmalu z nabruenim jelenovim rogom
zarisal v sre, kam bo treba zabiti kole, ki bodo nosili
mostie. Prvo luknjo v led izdolbe sam, z dletom, ki jih
je bil ve izbrusil iz jelenovega roga.
BESeDA BOBRI 1: SAM
208
Ostrorogi je vztrajno tolkel z batom na roeni dolb-
njak. Drobci ledu so leteli vse naokrog. Tudi njemu v
brado in obraz. Ni se menil. e takrat ne, ko je led pre-
bil in mu je brizgnila voda po rokah in v nos. Celo vesel
je bil. Delo mu je lo od rok, kakor se ni nadejal.
Izdolbeno luknjo je Ostrorogi zaokroil in primeril
vanjo enega izmed krajih kolov. Kar pravi je bil. Za
stegno debelo okroglico je potapljal navpino v vodo,
dokler se ni zasadila s prostrenim koncem v dno jezera.
Ostrorogi je odstopil in ogledal kol od vseh strani. Malo
je bil nagnjen proti Reki. Jelen ga je naravnal in ga zari-
nil v polkarico, jezerno blato, kolikor je pa zmogel s
praznimi rokami.
Iz lesa, ki sta ga bila mladca navlekla s trdine, so ob
kolu na dve strani zloili podstavke. Ris in Navihanec
sta se s tekimi bati v rokah povzpela na vrh brun. Ost-
rorogi pa je pristopil h kolu, da ga bo uravnaval. Bum,
bum. Padli so prvi udarci. Kol se je hitro pogrezal in se
ni mogel na nobeno stran ve nagniti. Spodaj ga je pri-
jela ilovica, zgoraj ga je dral led. Zabijati kolie poleti
iz premikajoih se drevakov bi bilo kaj teko, e ne na-
ravnost nemogoe. Vsaj zveeno bi bilo vse, je pomislil
Ostrorogi.
Ris in Navihanec sta veselo vihtela bate. Kol se je e-
dalje nie ugrezal. Od tekih udarcev je led dale nao-
koli bobnel. Posebno, kadar je poprijel Ostrorogi sam.
BESeDA BOBRI 1: SAM
209
In so dolbli led in uravnavali in zabijali kole, da je
postalo vsem trem vroe. Slekli so kouhe in goli do
pasu hiteli delati naprej. Zimsko sonce jim je obsevalo
rjave hrbte. Mraza, ki ga je izdihaval led, niti utili niso
ve.
Na prve tiri, nizko do ledu zabite kole, so pritrdili
pristajno bruno. Sedaj so imeli e oporo. Delali so e
lae. Zabijali so edalje dalje kole in se povzpenjali ved-
no vie. Gradili so poevni pristajni most.
Bum, bum, bum, je neprenehoma grmelo prek ledu
in opozarjalo Somovo naselbino in druge, da si Ostro-
rogi Jelen zabija lastno kolie.
Udarci so privabili mladce. Drug za drugim so se pri-
drsali. Navihanec jih je br vpregel v delo. asa so imeli
na pretek. Kaj naglo so zvlaili ves les s trdine do sta-
via. Kdo bo pa smel dolbsti luknje v led in vihteti bat,
so se pa kar spopadli med sabo. Ostrorogi je komaj
sproti meril, ukazoval in naravnaval kole. Mladci so
hiteli, da so si e oni morali slei kouhe.
Do stavia je priel tudi Neokretni Karp. Pa ne, da bi
pomagal. Hotel je Ostrorogemu odtegniti pomo mlad-
cev. Podil jih je na druga dela, ki pa niso bila prav ni
potrebna. Niso ga hoteli ubogati. In so se zlagali, da jim
je Brkati Som ukazal pomagati Ostrorogemu. Karp jim
ni verjel. Da gre Soma vpraat, je odgovoril in se res obr-
nil in hotel oditi.
BESeDA BOBRI 1: SAM
210
Odel pa ni. Obstal je na ledu kakor primrznjen. Na-
ravnost predenj se je na koenih drsalkah pridrsal iz-
pod oddaljene Pleivce Urni Sulec.
Neokretni se je spomnil, kako divje so rulili Turovci in
ga podili naokrog takrat, ko se je spozabil in hotel ugra-
biti Jezerno Roo. Zakripal je z zobmi, od togote zardel
v obraz in prijel za roaj bodala: Kaj pa ti stikuje okrog
naega kolia? je nahrulil Sulca.
Urni je zaudeno pogledal. Ni razumel Karpove jeze.
Kar ni mogel mirno poreti njegovih besedi. Prisekljivo
ga je zavrnil: Kaknega vaega kolia? e prav vidim
in vem, si novo kolie zabija Ostrorogi Jelen in ne ti in
ne tvoj oe Brkati Som.
Vseeno, je pihal Karp, v nai vodi in na naem
ledu nima ni opraviti.
Led in voda sta vseh. Sulec je Karpa zvika pogle-
dal. Hkrati se je spomnil, da se Neokretni jezi najbr za-
voljo kaknega nesporazumljenja. Saj je bil on vedno
prijazen z njim. In Trati Tur prav tako. e dokaj bolj,
kakor pa zaslui.
Neokretni je pa sikal: Vseeno, vseeno. Napodimo
te.
Pa zakaj? je uprl Sulec roke v bok.
Tudi Turovci ste mene.
BESeDA BOBRI 1: SAM
211
Krhmkrhm. Premeteni Navihanec je prisiljeno za-
kaljal. Drugi mladci so zaeli prav tako pokaljevati in
se naskrivaj hihitati.
Mi tebe napodili? se je udil spodaj na ledu Urni.
Kdaj pa?
Sam dobro ve. Si bil kar gotovo zraven. Takrat za-
voljo Jezerne. Ni ne taji. Neokretni je e vedno svojo
trdil. Mladci so zaeli divje razbijati. Niso mogli ve kro-
titi smeha. Oni so bili rulili in napodili Karpa. Ukano je
pa zasnoval Premeteni Navihanec.
Hudo se moti. Urni je zmajeval z glavo. A, zato te
ni ni ve k nam. Sulec je dvignil roko in kazalec: Sem
pa le prav naredil, da sem te priel iskat. Trati Tur te
vabi.
e je res?
Seveda je res. Kar opravi se in greva. Bi se dogovorili.
Saj ve, o em.
O Jezerni? Neokretnemu so se zasvetile oi.
Prav o njej. Sulec je nala ves as mono glasno
govoril. Kljub truu, ki so ga narejali mladci, je moral
njegove besedi sliati tudi Ostrorogi Jelen. Jih je tudi.
Karp in Sulec sta odla. Ostrorogi je vedel, da je Urni
pravzaprav priel drait njega. Saj tudi ni prikrival, ko ga
ni ogovoril. Tega pa Jelen ni mogel vedeti, kako trdo je
prijela svojega besedolomnega sina Bela Ovca, kateri je
bila Jezerna vse povedala zavoljo bobrov. Urni Sulec je
BESeDA BOBRI 1: SAM
212
pa prav na nasprotno stran zatrmoglavil, kakor je hotela
njegova spotovana mati.
Jelenu je bilo zavoljo Jezerne, ki mu jo res utegne pre-
vzeti Karp, hudo. Pa sedaj ni utegnil begati naokrog.
Moral se je zanesti na Belo Ovco in na Jezerno Roo
samo. Mudilo se mu je pa e bolj do lastnega kolia.
Brez njega ni ni. Raz svoje mostie se bo pa e znal
braniti in napadati, e bo treba. Za njim stoje vendar
Udarnega Jalana mladci. In pa . Ti, ki dolbejo luknje in
zabijajo kole, so tudi z njim.
Ostrorogi je stopil mednje. Spregovoril jim je in jim
obljubil, da jih na koncu popelje v svoje lovie in jim
prepusti meso enega celega losa. Samo koo in roge si
obdri, ko mu bo v novem koliu obojega primanjko-
valo.
Mladci so zavrisnili, da se je razlegalo dale prek za-
mrzlega jezera. Bati so pa e hitreje zapeli.
Bum, bum, bum, bum, bum, bum
Ob sonnem zahodu je bil pristajni most dograjen do
vrha.
BESeDA BOBRI 1: SAM
213
SVETLO KOLIE
M
rzlih dni kar ni hotelo biti konec. Led se je debelil
in megla je puala na njem vedno ve srea. Je-
zero je bilo videti kakor obsena zasneena planjava.
Lesene drsalke, katere so si navezovali otroci in odras-
li, so e kar nerade tekle.
ivina je medlela. Pastirji so jo vasih prignali prav do
koli in jo po zasreenem ledu odgnali drugam na bor-
no pao.
Iz rne gore in iz drugih goav so prihajali ponoi
na zamrzlo jezero volkovi. Lani so tulili okrog ogradov,
v katere niso mogli vdreti. Pastirji so jih odganjali s kri-
kom in ognjem. Pa svetlikajoe oi se kar niso marale
umakniti nazaj v temo. Sestradani volkovi so se nekaj-
krat pritepli prav pod kolia. Pod koami so se spopa-
dali za odpadke.
Vse je bilo sito mraza, z Ostrorogim Jelenom vred.
Kolie Ostrorogega Jelena je bilo e ve dni zabito.
Tudi mostie nad njim s pristajnini mostom vred je bilo
e pobruneno. Na njem so se urno obraali mladci. S
kamnitimi sekirami so prisekavali in zasekavali okrog-
lice, jih prevrtavali s svedri, katerih konice so bile iz kre-
BESeDA BOBRI 1: SAM
214
silnika. Vrteli so jih z loki. Drugi so obrezovali drenove
kline in pribijali z njimi na sleme dvignjena bruna. Og-
rodja vseh treh ko so kaj hitro rasla. Jelen sam je le red-
kokdaj mogel prijeti za delo. Je imel preve opraviti z
ukazovanjem in nadziranjem. Orodje je moral brusiti in
popravljati e Premeteni Navihanec. Kar mimogrede se
je bil privadil koljivega posla.
Neokretni Karp se na stavie ni ve prikazal. Priha-
jali so pa drugi. Kar vsi zapovrstjo. Priel je tudi Brkati
Som. Mladci so utihnili. Zbali so se, da jih ozmerja in
razpodi. Pa jih je celo zdale pohvalil. Vpraal je Ostro-
rogega: Kako se ti pa obnaajo ti razposajenci?
Kar dobro. Veliko postore.
Prav, je prikimal Brkati. Jaz sem pa mislil, da so ti
samo v napotje.
Kako! Ko vidi, da bodo ogrodja skoraj e dokona-
na. Jelen je el po pristajnem mostu k Brkatemu na led.
Som si je ogledal od vseh strani bodoe naselje. Bilo
mu je ve. Skoraj zavidal je Ostrorogega. In spet si je
zaelel, da bi bil podjetni Jelen njegov prvorojeni sin in
ne lenivi Karp. Hkrati se je odloil, da Ostrorogemu ne
bo ve nagajal. Celo pomore mu do samostojnosti. Na
Jezerno Roo naj pa Jelen pozabi. Bolj prav kae, da jo
vzame Karp. Ostrorogi si bo ensko e znal poiskati. Ne
ene same. e ve. Neokretni pa ne. Se vede, kakor bi v
meglo zamahoval s sekiro. In je spregovoril redkobesed-
BESeDA BOBRI 1: SAM
215
ni Brkati Som in rekel Ostrorogemu Jelenu, prvorojene-
mu sinu svoje e umrle druge ene, lepe Skalne Zvezde:
Pohiti z delom, plamenolasi Ostrorogi Jelen. ivlje-
nje v naem naselju se bo tako zasukalo, da se tvojemu
koliu vsak dan bolj mudi.
Jelen je zaslutil, da ima Som namene, ki se bodo z nje-
govimi narti hudo kriali. Zaskrbljeno je odgovoril:
Podvizamo se, kar moremo.
Dajte se e bolj, je poudaril Brkati: In e ti pri-
manjkuje orodja in ljudi, sem ti pripravljen z obojim
pomagati.
Ponujeno pomo bi bil Jelen e veraj sprejel, sedaj jo
je kratko in gladko odklonil, eprav bi jo rabil. Zazdelo
se mu je, da mu Som nastavlja past, kateri se niti zdale
ne sme pribliati, e noe, da se ujame. Kakor ujetega
bobra bi ga potem lahko Karp utopil. In pa. Pri njego-
vem koliu naj nobeden drug nima besede kakor samo
on sam!
e noe, pa ne, je spet spregovoril Brkati. Pove-
dati ti pa moram, da spomladi pripelje v koo, v kateri
sedaj stanuje, Karp svojo eno Jezerno Roo.
Ostrorogi bi bil najraji pograbil sekiro in Brkatemu
preklal glavo. Pa se je premagal, kakor se doslej v iv-
ljenju e nikoli ni. Se je moral, e je hotel zvedeti e na-
daljnje Somove in Karpove naklepe. Zvito je vpraal:
Kakno odkupnino pa bo dal Neokretni za Jezerno?
BESeDA BOBRI 1: SAM
216
Som je priprl oi: Ni ne bo dal. Kar zamenjali bomo.
Karp Jezerno, Urni Sulec pa vzame nao Sinjeoko Ko-
drolasko.
Takooo ! Jelenu je zatrepetal obraz. Pasje nava-
de vpeljujete. Turovci jemljejo odkupnino za Roo od
mene, za hrbtom pa jo oddajajo Karpu. Nivrednei!
Brkati Ostrorogemu ni mogel oporekati. Bal se je celo,
e bolj ga razdraiti. Priznal je: Ni bilo prav, kar je na-
redil Urni Sulec. Vrne ti bobre in jaz te vrh tega e oskr-
bim z ivino za novo kolie.
Somovo meetarjenje je Jelenu presedlo. Vzrojil je:
Noem ne bobrov ne tvoje ivine. Si e sam pomorem,
kakor sem si moral doslej. al mi je samo, da nisem Ur-
nega Sulca pri prii ubil, ko sem ga zalotil v svojem lo-
viu. Imel sem pravico.
Sedaj je prepozno, je opomnil Brkati.
Vem. Vem pa tudi, da se vam morebiti res posrei Je-
zerno odvzeti meni in jo dati Karpu. Pa vam bo bridko
al. Ostrorogi je dvignil pest in zagrozil: Sinjeoka pa
nikoli ne bo Suleva. Samo pritakne naj se je kdo. Pa bo
razdejano tvoje in Turovcev kolie. Zato ker . Jelen
se je ugriznil v jezik, da ni bleknil, esar ni smel, e ni
maral izgubiti svoje asti.
Zakaj, ker ? je hotel vedeti Som.
Zato ker vem, kar vem, je odrezal Ostrorogi.
Saj pravim, da povej, je podregal Brkati.
BESeDA BOBRI 1: SAM
217
Noem. Sem e tako preve rekel. e ne marate biti
pametni, pa skusite. In naj se led pod mano udere in naj
utonem pod njim, e ne govorim resnice. Ostrorogi se
je visoko odgnal in z vso teo poskoil nazaj na led. Pre-
lomil ga je. Pod njim je zazijala za prst iroka po in se
bliskovito naglo pognala proti Somovemu naselju. Prek
jezera se je razlegel grom, kakor bi se podirali Brkatega
in Turovcev kolii.
Brkati Som je pozibal s poraeno glavo: koda, da
ne uvidi in se ne da pregovoriti. Do pomladi bo pa e
druganih misli.
Ne bom. Ostrorogi je topotnil z nogo ob led. Iz poi
pod njim je brizgnila voda in se razlila na obe strani.
Brkati Som se je obrnil in odel. Potoma je razmiljal
o Ostrorogega gronji. Ni razumel, kam je mladec me-
ril. Vedel pa je, da ni govoril v prazen ni. Je ves dru-
gaen kakor pa zaletavi Karp. Spet mu je prila na misel
uporna Skalna Zvezda, ki prav gotovo e vedno vodi
svojega Plamenolasca. Drugae bi ne mogel dosegati
takih uspehov. In pa . Tudi belega bobra ima Ostroro-
gi v svojem loviu.
Poasi je drsal dolgobki Som nazaj proti svojemu ko-
liu. Pa e preden je dospel do njega, je sklenil, da ne bo
prav ni priganjal k zamenjavi Jezerne Roe in Sinjeoke
Kodrolaske. e zaviral bo. Morebiti se vsa ta burja kako
drugae prevedri. Saj navsezadnje ima Ostrorogi prav.
BESeDA BOBRI 1: SAM
218
Lahko je hud. On sam bi bil tudi. Pa kaj hoe, ko Ne-
okretni ni tak, kakor bi lahko bil.
Ostrorogi Jelen se po razgovoru z Brkatim Somom ni
vrnil k mladcem na mostie. Vse je vrelo po njem. Po
glavi mu je bualo, kakor bi mu bil Som zabil drenov
klin vanjo. Odvihral je proti trdini, da se prevetri in shla-
di.
Ostrorogega Jelena je pograbila silna jeza. V prvi to-
goti je hotel stei nazaj v kolie in zaklati Neokretne-
ga Karpa. Potem naj pa vzame Jezerno, e more. Nato bi
se zadrvil na drsalkah proti Pleivci, poiskal Sulca in ga
prebodel. Seveda. Jezerna Roa bi ga zavoljo tega ve ne
marala. Ubil bi svojega in e njenega brata. eprav.
Poge e svoje nedograjeno kolie in pobegne s Sinje-
oko in obema mladcema h Kozorogovcem. Hhha. Jele-
nu je e od same misli na maevanje odleglo, kakor bi
izpljunil poirek grenke pijae.
Ostrorogi je dospel do svojega, iz leskovih palic zabi-
tega in s trtami zvezanega kolia. Znosil se je nad njim.
Zael je brcati vanj, ga razdeval, lomil palice in jih raz-
metaval. Celo vse kolike je populil, eprav si je moral
dokaj prizadejati, preden se mu je posreilo izruvati jih
iz trdo zmrznjene zemlje. Tako! se je oddahnil. Poj-
dem. Pod Snene gore pojdem.
V brestih pod Ronim hribom so zakrakale vrane,
kakor bi se mu kodoeljno glasno krohotale. Seveda.
BESeDA BOBRI 1: SAM
219
Lahko je rei, da odide z jezera h Kozorogovcem pod
Snene gore. Kako pa gori naleti, pa ni ne pomisli.
Sinjeoka bo sedla na mehko e res. Njega bo pa Sivi
Volk silil, naj vzame Koato Jelko in naj se bori z Udar-
nim Jalanom za vodstvo rodu. Ne, tega ne more naredi-
ti. Nastal bi pokol v doslej slonem rodu in podlegel bi
kar gotovo on. e pa Jelke ne vzame, ne bo pri Kozoro-
govcih ni pomenil. Za hlapca jim bo.
Ostrorogi Jelen je stisnil pesti in zael divje in na iro-
ko mahati z rokami okrog sebe. Zraven se je glasno ve-
ril: Ne, ne, ne! Nikomur hlapec! Raji smrt!
Jelen se je naslonil na deblo debele smreke, ki je bila
pred dvema letoma od starosti sama padla okrog, in je
zael znova trezno razmiljati. Ni. Nikamor ne pojde.
Ne bo se mu Karp smejal. imprej dogradi kolie in se
preseli vanj. Od Jezerne pa ne odstopi kar tako. e ga pa
le prevarajo in postane Roa ena Neokretnega, potem
se vzdigne zoper svojega brata in ga ubije. Jezerna mu
ne bo mogla ve ubraniti. Kolia pa ne bo poigal. Ga
je koda. Prepusti ga Navihancu in Risu. Naj zvesta
mladca svobodno zaivita. Sam pa zbei skozi divje go-
ave v daljne kraje, kjer ga nihe ne pozna. Tam si na
novo uredi ivljenje. Karpa pa ubije. Prav gotovo ga
ubije. Kakor psa ga ubije. Jezerna ne bo njegova.
Ostrorogi je skoraj tekel nazaj na stavbie. Mladci, ki
e niso vedeli kaj poeti brez gospodarja, so se spet zga-
BESeDA BOBRI 1: SAM
220
nili. Ve kot polovico jih je Jelen poslal v hrib rezat
protje in ibje, da z njim opletejo stene. Ko se namoi,
bodo pa e kako prili skozi zmrzal do ilovice, da jo za-
bijejo med pletene stene. e ne bo lo drugace, pretole-
jo led na plitvini in nakopljego ilovico iz jezernega dna.
Ne, ne bo se pustil ugnati.
Ostrorogi Jelen je spet postal odlone volje. Povzpel
se je na vrh najvijega slemena in se ozrl naokrog. So-
mova in druga kolia so bila celo v snegu temna in za-
kajena. Njegovo, e nedograjeno, je bilo pa vse svetlo.
Brunca na mostiu in bruna in okroglice v ogrodjih in
slemenih so bili ogolili bobri in pouili lubje za hrano.
Les pa ni e posivel. Zimsko sonce je osvetljevalo ru-
menkastobele goli. Kolie je bilo vidno dale naokrog.
Prav na drugi breg jezera in e na trdino.
Ostrorogemu se je razjasnil obraz. Da bi se izseljeval
iz teh prelepih krajev in pual s trudom in trpljenjem
in z ljubeznijo zgrajeno domaijo drugim. Nak, nikoli.
e e bi ga s silo pregnali, bi se spet vrnil.
Kdo pa gre tam? Jelen je gledal proti soncu. Ble-
alo se mu je in sre na ledu se je lesketal. Priprl je oi
in si jih zaslonil z dlanjo. Ne, ne moti se. Od temnega
kolia Brkatega Soma naravnost proti njegovemu svet-
lemu se drsata Sinjeoka Kodrolaska in Jezerna. Kaj se je
bilo utegnilo pripetiti?
BESeDA BOBRI 1: SAM
221
Urno kakor maek je bil Jelen z vrha slemena na mo-
stiu in na ledu. Ni mogel doakati. Pohitel je sestri in
Jezerni naproti. e zdale je opazil, da imata obe za-
skrbljene obraze. e preden so se pozdravili, je Roa
Jelena oitajoe pogledala. Kodrolaska pa je bila alost-
na kakor otrok, ki ve, da bo tepen. Da zane pogovor, je
rekel Ostrorogi: Dobro se mi zdi, Jezerna, da si tudi ti
prila pogledat moje kolie. Ti je ve?
Lepo je, je kratko odgovorila Roa.
Lepo bo ele takrat, kadar bo ti v njem. Ostrorogi
se je nasmehnil. Jezerna pa je mrko pogledala:
Bom komaj kdaj.
Zakaj? je br hotel vedeti Jelen.
Jaz ti vse povem. Vsako besedico, ki jo ujamem iz
razgovora med Sulcem in Turom, samo da se ve ravna-
ti. Ti mi pa dogodke, od katerih je vse odvisno, niti ne
omeni ne in jih zanala zamoli. Jezerni se je na
iroko odvezal jezik.
Kaj sem ti zamolal? Jelenova beseda je bila trda.
Da je Sinjeoka Kodrolaska e ena Udarnega Jala-
na.
Sem ti. Dal sem besedo, da nikomur ne povem, in
sem jo dral. Nisem verolomec, kakor so Turovci, kadar
jim kae. Lakotniki.
Ostrorogi si ni pustil kar ni rei. In prav tak je bil Je-
zerni Roi ve. Koj je postala krotka in je odgovorila s
BESeDA BOBRI 1: SAM
222
pohlevnim glasom: Ti ni ne oitam. Ravnal si, kakor
je moaka vredno. Samo za nas tri se utegne hudo na-
robe narediti.
Kaj more biti e kaj bolj narobe, kakor je? Jelen je
bil nestrpen.
Kar je bilo doslej, e senca ni proti temu, kar nas e
aka. Poglej Kodrolasko! Jezerna je s pridvignjenimi
omi obrnila glavo proti Sinjeoki.
Vidim, da je jokala.
In drugega ni ne opazi? Si mar slep?
Kodrolaska je povesila glavo in skrila pogled.
Res ne vem, je odkimal Ostrorogi.
Ti pa jaz povem. Sinjeoka bo postala mati.
Jelen je ostrmel. Res doslej e nikoli ni pomislil, kaj se
je bilo utegnilo dogoditi v pozni jeseni na skali v koncu
Dolge doline. e manj pa, da bi kdaj Kodrolaski zavoljo
tega grozila celo smrt. e Sulec dobi tako za eno, jo
brez usmiljenja izene v movirje, da se vgrezne in
udui. Z nerojenim ali pa z rojenim zarodom vred. Taka
je stara postava. Ne bo ji prizanesel. Pozna Turovce. e
pa Brkati Som opazi Kodrolasko prej, preden jo odda
Urnemu, kakna je, da ni ve sama s sabo, se tudi razjezi
in jo v prvi togoti utegne prav tako odvlei na rob mo-
virja in jo kakor garjavega psa s kamenjem napoditi v
smrt. Saj Som bi morebiti e prizanesel. Pa Redkozoba
uka in Karp ne bosta odnehala. e bi Brkatemu pove-
BESeDA BOBRI 1: SAM
223
dal ? Nak, nak, nak! To ga ele razjezi. Da se je drzni-
la Sinjeoka vdati se brez njegovega dovoljenja moke-
mu, ki ga on niti ne pozna. In se potem, kakor v zasmeh
njemu, e upa vrniti v njegovo kolie.
Jelen si je moral priznati, da je napak naredil, ko ni
pustil Kodrolaske oditi kar z Udarnim Jalanom na otok
sredi jezera pod Snenimi gorami. Preve je mislil nase.
Zavoljo Jezerne je tako ravnal. Sedaj pa ima.
Ostrorogi se je spomnil Udarnega Jalana in njegovih
mladcev in na obljubo, ki mu jo je dal pri duhu svoje
umrle matere. Seveda. Koj ga mora obvestiti, da Kodro-
laski grozi nesrea. Naj pride in naj jo odpelje. Kaj bo
potem z njim in z Jezerno, pa niti zdale ni mogel vedeti.
Kar bo, pa bo.
Iz zamiljenosti je Jelena zdramila Jezerna Roa: No,
kaj si tako obmolknil?
Ostrorogi je dvignil glavo: Preudarjam, kako reim
Sinjeoko Kodrolasko.
Prav, prav, se je razveselila Jezerna in br vpraala:
In vidi kakno pot?
Seveda jo. Njenemu mou, Udarnemu Jalanu, spo-
roim, naj pride, naj jo ugrabi in jo odvede pod Snene
gore.
Sinjeoka se je oddahnila: Udarni Jalan in njegovi
mladci! Potem bo vse dobro.
BESeDA BOBRI 1: SAM
224
Zate. Za naju z Jezerno pa bo za vedno narobe. Se
vse tako udno zapleta.
Ostrorogi je bil alosten. Pa se je Jezerna prijela za
njegove rame in se naslonila obenj: Ne bo narobe,
Ostrorogi Jelen. Ne sme biti. Ti samo hitro dogradi svoje
novo kolie, ki je tako lepo svetlo, in se s Sinjeoko pre-
seli vanj. Iz novega svetlega kolia naj odpelje Udarni
Kodrolasko.
Jelen je zael pokimovati z glavo: Lahko pravi, do-
konaj kolie in se preseli vanj. Ne pomisli pa ne, da
se Karp e isti dan naseli v moji stari koi na Somovem
mostiu. In bo takoj hotel imeti tebe.
Hoootel je zategnila Roa.
Ne bo se mogla ubraniti. Turu in Sulcu in Somu in
Karpu, ki mi ga ne pusti ubiti. Jelen je stisnil pesti.
Jezerni se je zresnil obraz. Poudarno je povedala:
Naj primrznem na led in se sama vanj spremenim in se
spomladi z njim vred stalim in zgubim v daljnih vodah,
e kdaj postanem ena moa, ki bi bile njegove roke
okrvarvljene od bratove krvi.
e je pa smrduh. Ostrorogi je govoril skozi stisnje-
ne zobe.
Naj bo. Se e sam ugonobi.
Ne bom se mogel premagati, e se tebe polasti. Je-
len kar ni hotel odnehati.
BESeDA BOBRI 1: SAM
225
Jezerna je prijela Ostrorogega za golo lakt in ga e na-
prej pogovarjala: Meni pa vse nekaj pravi, da jaz nikoli
ne bom Karpova, in da bom prej, kakor misli, tvoja. Ti
samo rei Sinjeoko, ki na ni drugega ne misli ve, kakor
samo e na Udarnega Jalana, in naju komaj slii, kaj se
pogovarjava.
Pa prav zares, je pritrdila Kodrolaska.
e bo meni grozila nevarnost, je nadaljevala Jezer-
na, mi pomore moja mati, Bela Ovca, ki veliko ve in
zna kuhati napoje iz vseh vrst korenin, listov in cvetov.
Na videz zbolim. Bolne ne ne bodo tirali h Karpu na
leie. Ko se pa prevedri, pa spet ozdravim.
In je znala Jezerna tako govoriti, da so vsi trije postali
bolje volje. Sinjeoka je bila naravnost vesela. Se e pri-
krije, da ne bo nihe opazil, najmanj pa Redkozoba u-
ka, kaj ji je. Pa eprav pride Udarni ele spomladi ponjo.
Kodrolaska je Jezerno Roo odpeljala nazaj v svojo
koo. Postregla ji je z vsem, kar je premogla, in Roa se
je udila, kako je Jelen znal oskrbeti svoje ljudi. Kaj ele
bo, kadar zagospodari neodvisno od Soma. Prav je na-
povedala njena mati, da ne bo al tisti, ki sede k ognjiu
Ostrorogega Jelena.
Jezerna in Sinjeoka sta se greli ob ognju in jedli suho
sadje. Spokojno sta se med seboj pogovarjali; kakor dve
sestri. Druga drugi sta eleli samo dobro. Da se jima pa
utegne v Jelenovi koi zgoditi kaj hudega, na to pa no-
BESeDA BOBRI 1: SAM
226
bena mislila ni. Saj nista mogli vedeti, da se je bil prav-
kar vrnil nazaj v kolie Neokretni Karp, ki je bil odel
zjutraj zdoma. Redkozoba uka ga je e teko akala.
e preden je njen prvorojenec odloil oroje, mu je po-
vedala, da pri Ostrorogem vasuje Jezerna Roa.
Neokretni je zadivjal. Kri mu je butnila v glavo, da je
kar krvavo gledal. Potegnil je bodalo in zasikal: Zako-
ljem ga.
Ne buri! uka je govorila epetaje: Jelena same-
ga ni doma. V koi sta samo Jezerna in Kodrolaska.
Karp je vtaknil bodalo nazaj za pas in pritajeno tiho
odel na mostie. Potuhnjeno kakor ris se je prismukal
h koi Ostrorogega. Prislonil je uho k steni in prisluhnil.
Pogovora ni mogel razloiti. ez nekaj asa pa je le jasno
ujel Sinjeokine besede: In kadar bo ti, Jezerna Roa,
Ostrorogega ena .
Neokretni in ve zdral. Planil je v koo in zarjul:
Kdo? Jezerna Ostrorogega. Ti e pokaem. Karp je z
vso mojo udaril Kodrolasko v obraz. Sinjeoka je zakri-
ala in e zautila, da ji tee iz nosa in iz ust kri. Zbeala
je za ognjie, se uprla obenj in glasno jokala.
Neokretni se je obrnil proti Jezerni, ki je bila e sto-
pila v kot in si zaslonila hrbet: Ti, ti, je real Karp v
Roo. Ti psica, ki se potepa po tujih koah. Te e na-
uim. Ven! Razdivjanec je hotel pograbiti dekle za lase,
pa je br odskoil nazaj. Ustrail se je. V roki Jezerne se
BESeDA BOBRI 1: SAM
227
je zabliskalo bodalo. Njene oi so pa sipale iskre. In je
siknila proti Neokretnemu: Samo dotakni se me. Zve-
rina!
Karp si ni upal ve pribliati Roi. Stal je s hrbtom
proti vhodu, stiskal pesti in zobe in grozil: akaj, kadar
bo moja. Z najtejim jermenom te golo pretepem.
Ne bo me. Prej se zabodem.
Jezerna je ponosno zravnana z bodalom v roki stala v
kotu, Karp pa se je od togote krivil in kripal z zobmi:
akaj, aakaj, aaa
Bunk! Karpu je priletel teek udarec za vrat. Zvrnil se
je na tla kakor pobit junec. Nobene besede ni mogel ve
spregovoriti. Samo gral je.
Se e predrami. Ostrorogi je Neokretnega e brcnil.
Potem ga je za noge potegnil ven na mrzlo mostie.
Jelen se je vrnil v koo in povedal: Se mi je kar zde-
lo, ko sem ga zagledal raz sleme, da bo zdivjal. Na vso
sapo sem hitel in priel e ravno prav.
In e si ga ubil? se je zaskrbljeno oglasila Jezerna.
Ga ni koda ni, je odsekal Jelen.
Potem bi bilo res najbolj pametno, da se zabodem.
Tvoja ne morem biti. Roi je lo na jok.
Zunaj pred vhodom je e javskala Redkozoba uka.
Pa tudi Neokretni se je oglasil in e vstajal.
Slii, Jezerna? je opozoril Jelen. Ne bo ga kraj ne,
ko ni prida ni.
BESeDA BOBRI 1: SAM
228
Kako govori, je posvarila Roa.
Kodrolaski se je kri e ustavila. Umila si je e precej
zatekel obraz in rekla, da tudi ona pospremi Jezerno. Ne
ostane rada sama doma.
Vsi trije so odli z mostia na led. Navezali so si
drsalke. Jelen je imel koene, dekleti pa iz trdega lesa.
Prijeli so se za roke. Jelen je bil v sredi. Niso mogli kaj
prida hiteti. Drsalke po zasreenem ledu niso rade drse-
le. lo je pa vseeno hitreje, kakor bi pa mogli tei po
ravni trdini.
V prelivu med prvima otokoma so se ustavili. Ozrli so
se nazaj. Veerno sonce je obsevalo novo kolie Ostro-
rogega. Dale za njim pa so rdeli zasneeni Grintovci.
Tak tako, Sinjeoka, je spregovorila Jezerna. More-
biti se nikoli ve v ivljenju ne vidiva. K vam tako kma-
lu ne bom mogla priti. Kar gotovo te prej odpelje Udarni
Jalan. Bodi srena!
Tudi ti, Jezerna Roa! Kodrolaski je bilo teko, e-
prav si je zaelela imprej zaiveti z Jalanom.
Saj si sliala, kakno ivljenje mi je obljubljal Karp.
Jermen na golo telo. Roa se je bridko nasmehnila.
Saj ne bo njegova.
Raji se vgreznem v najgloblje movirje, da zgine
vsaka sled za mano. Jezerni je jezno zablisnilo oko.
Ve kaj, Ostrorogi, si je domislila Sinjeoka, kadar
bo Jezerna tvoja ena, jo kdaj pripelje s sabo na skalo
BESeDA BOBRI 1: SAM
229
sredi potoka v koncu Dolge doline. Jaz pa pridem z Ja-
lanom v votlino pod Golo goro.
Saj res!
Razli so se. Ostrorogi in Kodrolaska sta oddrsala
nazaj proti izlivu jezera. Jezerna Roa je pa e dolgo sta-
la v zamrzlem prelivu in gledala za njima.
Za priostren vrh, za belo zasneeni vrh pa je zahaja-
lo veliko in kaj malo gorko zimsko sonce. Ronatordea
zarja se je na iroko razlivala ez nebo. Obetala je e za
naprej lepo vreme.
BESeDA BOBRI 1: SAM
230
ZRAVNANI PREHODI
V
eerno sonce je sijalo na novo zgrajeno kolie
Ostrorogega Jelena. Odbijalo se je od ogoljenih
brunc na mostiu. Po sivkastorumenih strehah iz po-
suene visoke movirske trave so se prelijali nizki zad-
nji arki pred zatonom. Troje ko, veja in dve manji,
so dale metale svoje sence na led. Koe same, eprav
nove, le kaj malega bo treba e dopolniti spomladi, so
pa kakor spale. Ni se e kadilo izpod slemen.
Okrog obirnega ognjia v visoki srednji koi so stali
Ostrorogi Jelen, Sinjeoka Kodrolaska, Premeteni Navi-
hanec in njegov brat Pegasti Ris. Bevsk je sedel mirno na
tleh poleg njih in ni repkal, kakor bi se tudi on zavedal,
da so vseh oi pazno uprte samo na ognjie.
Vsi so molali. Ostrorogi Jelen se je sklanjal nad vne-
tilo, urno potegoval vrtilo sem in tja, da je drgalo v jami-
ci, zavrtani v presuen mehak les, kar plesalo. Namleti
prah se je e smodil. Hitro, kakor se mu doslej ni e ni-
koli posreilo, je Ostrorogi zanetil na e neoganem
ognjiu nov ogenj. Visoko je zaplapolal plamen proti
ostreju. Strop, narejen iz okroglic, mu je prestregel pot,
da ni mogel oblizniti slamnate strehe.
BESeDA BOBRI 1: SAM
231
Na dobro sreo, na dobro sreo, na dobro sreo! so
Ostrorogemu veselih obrazov voili uspehov polno
bivanje v novem domovanju Sinjeoka, Navihanec in Ris.
In sebi seveda z njim vred.
Na dobro sreo vsem nam! je odgovoril Jelen. Po-
nosno je stal poleg ognjia. Zavedal se je, da je ta dan,
ko je prigal v novem koliu nov ogenj, ki naj dolge ro-
dove ne ugasne, postal od vsakogar neodvisen in zaet-
nik novega rodu. Som ga je sicer nagovarjal, naj vzame
ogenj kar s sabo z rodnega ognjia, pa mu niti odgovo-
ril ni. Samo strmo ga je pogledal. Seveda. Brkati bi rad
videl, da bi Jelen ostal vsaj e kolikor toliko navezan na
kolie svojega oeta. On pa je kakor z najbolj nabru-
enim noem prerezal za vselej vse vezi. In ko si posa-
di k svojemu lastnemu ognjiu e eno . Da bo to Je-
zerna Roa, o tem ta trenutek niti najmanj ni dvomil.
Ostrorogega obraz je bil moato slovesen. Poraen z
rdekastimi lasmi in obrobljen s prav tako brado, se je
v svitu ognja nekako stapljal s plamenom na ognjiu.
Da segrejeta tudi svojo koo, je Ostrorogi ukazal Na-
vihancu in Risu, naj odneseta novi ogenj tudi na njeno
malo ognjie. Mladca nista bila ni manj vesela in po-
nosna kakor Jelen sam. Odslej naprej bosta prebivala
sama zase. In vse ivljenje ostaneta prva med hlapci slo-
vitega Ostrorogega Jelena. Premeteni in Ris sta vzela
BESeDA BOBRI 1: SAM
232
vsak svoje goree poleno in odla. Ostrorogi in Kodro-
laska sta pa ostala sama.
Nad erjavico, ki se je bila nagorela iz ognja, je za-
cvralo meso. Sinjeoka je priela pripravljati obilno
veerjo. Jelen je pa stopil ven na mostie. Pogledal je
proti koliu Brkatega Soma. Ob ograji je slonel Ne-
okretni Karp in od dale opazoval novo svetlo kolie.
Hej, Karp, je spregovoril Jelen sam s sabo, kdo bo
komu hlapec! Prej ti meni, kakor jaz tebi.
Kakor bi bil Neokretni slial Ostrorogega, je odel na
drugo stran kolia, za koe, da ga Jelen ni mogel ve
videti.
Ostrorogi se je zagledal prek zaledenele zasneene
planjave proti prelivu med prvima otokoma. Jezerna
seveda ne ve, da se je danes z vsem, kar premore, pre-
selil na svoje kolie. e marsikaj bo treba dodelati in
tega in onega e manjka, pa e e vse postori. Spomla-
di, ko se zemlja odtali. Potem pripelje Jezerno in jo po-
sadi k ognjiu. Zajokali bodo otroci in kolie zaivi in
se bo irilo in raslo, kakor naraste ob robu goave iz
peice iglievja v nekaj letih visoko mravljie. Vrh
Ronega hriba mislil je ienski hrib pa si uredi in
obtrebi lasten razgledni brest. e ve katerega. In se ga
ne bo smela pritakniti nobena druga sekira in nobeno
drugo rezilo, kakor samo njegovo. Najmanj pa Karpovo.
Na to mogono drevo se bo hodil razgledovat in se po-
BESeDA BOBRI 1: SAM
233
govarjat z duhom umrle matere. Pa tudi s samim Nevid-
nim.
e pa Jezerne ne dobi ? se je kakor kodoeljno
oglasilo od zakajenega kolia Brkatega Soma. Potem
ostane kolie mrtvo, pa eprav si vzame dve, tri druge
ene. In na novo urejeni razgledni brest bi se zael koj
suiti, kakor se e sui Somov na vrhu Strmega hriba. Pa
. Naj ni nikar ne misli Neokretni. Jezerna ga ne mara
in hoe biti njegova, Ostrorogega. In kakor bi znotraj v
koi Jezerna Roa e pestovala dvojke, se je Jelen po-
nosno in samozarvestno zravnal in povedal v daljavo
bratu, ki ga niti videl ni: Karp! Ti si hotel mene, pa jaz
tebe pritisnem ob tla. In se dvignem nadte tako visoko,
da me bo komaj e videl iz govna, v katerega si sam po
nepotrebnem zarinil. Ne ugonobi me. Pa etudi imam
sam samo ele dva nedorasla mladca, ti pa tropo potuh-
njenih hlapcev, vsikdar pripravljenih na rop, morijo in
poig. Za kaj prida delo je pa redek kdo med njimi. S tis-
timi se utegnem kdaj e sporazumeti, da si bomo dobri
sosedje. Poteni mladci so pa tako e z mano. Nikoli jih
ne dvigne proti meni. Se jim nisi malo priskutil s svo-
jim sramotnim znaanjem nad tistimi, ki se ne morejo
braniti.
Ostrorogi Jelen je govoril tiho, da ga nihe ni mogel
sliati. Le tu pa tam mu je polglasno ula kaka beseda.
Ozrl se je okrog sebe, e ga ni morda kdo slial. Mu e
BESeDA BOBRI 1: SAM
234
ni prilo v meso in kri, da stoji na lastnem koliu, na
katerem ima pravico tudi ubijati. Pa samo on in nihe
drug ne.
Ostrorogega Jelena je zamikalo, da bi zarukal. Oba
mladca, Premeteni in Ris, bi oboroena planila iz nizke
koe in bi bila pripiravljena iti z njim kamor koli, tudi v
smrt. Seveda. Rukanje bo glas njegovega rodu. In z ru-
kanjem dvignejo lose v pogon mladci, ki jih imprej po-
pelje na lov, kakor jim je obljubil. Ne. Dane besede ne
bo nikdar prelomil. Ni moa vredno. Ne bo se osramo-
til. In prej ali slej bi mu nesrea izpodnesla noge.
Kakor je bil Ostrorogi pred priblino dvema lunama
z jelenovim rogom zartal v sre na ledu naris novega
kolia, tako si je sedaj v mislih rtal pot skozi neodvis-
no, svobodno ivljenje.
Ostrorogi Jelen je stal pred svojo veliko koo. Teka
jelenova koa je zagrinjala vhod vanjo. Nad njim pa je
viselo pod nadstrejem mogono jelenovo rogovje, nje-
govo in bodoega njegovega rodu znanenje. Oznanjalo
je dale naokrog, da v svetlem koliu ne gospodari sla-
bi. Si bo vsakdo dobro prej premislil, preden se spre s
premagovalcem takega orjaka.
Sonce je zalo. Nad hribi proti gorki strani so se ko-
piili oblaki. ez nebo se je pa razlivala svetlorumena
zarja. Obetala je nov sneg. Bo pa moral e malo poa-
BESeDA BOBRI 1: SAM
235
kati, preden zaruka mladcem v pogon. Ostrorogi je od-
el nazaj v koo.
Tisti veer so vsi zgodaj legli: Jelen, Sinjeoka in oba
mladca. Na novo postlanem leiu se je Ostrorogemu
sanjalo, da je kruh od moke, ki je ni poznal. Sanj si zjut-
raj ni znal na nobeno stran razloiti. Na mostie je pa
padal v debelih kosmiih juen sneg.
Sneg se je ve dni zapovrstjo usipal izpod neba, kakor
bi nikoli ve ne mislil nehati. Pod silno teo so zaela
pokati ogredja ko. Ostrorogi in oba mladca so imeli kar
dovolj opraviti, da so ga z lesenimi lopatami sproti zme-
tavali s streh in e naprej z mostia na led. Preden je
nehalo sneiti, so bila kolia v zamrzlem jezeru kakor
obdana od belih nasipov, toliko se je bilo nabralo na
ledu odkidanega snega okrog njih.
Po goavah je tea snega lomila in podirala drevje.
Grmovje je pa kar zginilo pod visoko zapadlim snegom.
Jezero je bilo ena sama tiha, zasneena planjava. Ko-
lia so bila odrezana drugo od drugega. Mladci, pa tudi
odrasli, so morali kar zares poprijeti, da so prekidali poti
do studencev in do ivine na trdini; zavoljo vode in mle-
ka.
Pri marsikaterem ognjiu je zaelo zmanjkovati kur-
jave. Pa se je veter sprevrgel. Pritisnil je mraz. Sneg je
zmrznil in dral je sren.
BESeDA BOBRI 1: SAM
236
Utrjenih prehodov se nihe ni bolj razveselil, kakor
mladci v Somovem koliu, ki so bili Ostrorogemu po-
magali zabijati in staviti novo kolie, in jim je bil Jelen
obljubil, da jih popelje na lov na lose. Da Ostrorogi ne
bo snedel besede, so dobro vedeli. Samo kar doakati
niso mogli, kdaj jih poklie.
Ostrorogemu Jelenu se pa nikamor ni mudilo, eprav
je vedel, da bodo losi vsak as odvrgli rogovje. Pa ni imel
posebnega opravka. Vse dneve je sedel najve pri ognji-
u in se pogovarjal s Sinjeoko Kodrolasko. Sta oba do-
bro vedela, zakaj. Nazadnje ni mogel Ostrorogi lova na
lose ve odlaati. Poslal je Navihanca v Somovo kolie,
naj bodo mladci za drugo jutro pripravljeni.
Na zasneenem mostiu Brkatega Soma je zaumelo
kakor v duplju, e potrka na drevo, v katerem so se bile
naselile ebele. Ris in Navihanec sta bila prav tako ne-
strpna. Jelen sam in Sinjeoka pa nista bila prav ni ved-
rih obrazov; prej zaskrbljenih.
Jutra mladci kar poakati niso mogli. Ob prvem svi-
tu so bili e pod Jelenovim koliem. Prav vsi so nosili s
sabo loke in imeli obeene prek ple tule. Sulice ni pre-
mogel vsak. Kamnito sekiro le redkokdo, bronasto pa
prav nobeden. Navihanec in Ris sta se jim koj pridruila.
Mladca Ostrorogega sta bila oboroena kakor odrasli
lovci. Celo bronasto bodalo je tialo obema za pasom.
BESeDA BOBRI 1: SAM
237
Zaviti v kouhe in pokriti v kosmate oglavnice so
mladci akali na Jelena, kakor aka tropa volkov na vol-
ka vodnika, da jih popelje na plen. Ostrorogemu se pa
nikamor ni mudilo. Kar ni se mogel odtrgati od Sinje-
oke. Spet in spet je moral e kaj naroiti sestri. Nazad-
nje se le ni mogel ve obotavljati. Vzel je oroje in odel
s kolia.
Pojdimo! je nagovoril Jelen mladce in usmeril ko-
rak naravnost proti Dolgi dolini. Zmrznjen sneg je za-
hreal pod nogami. Jezerna planjava se je lesketala v
prvih arkih jutranjega sonca. Mladci so se ivahno po-
menkovali med sabo. Ostrorogi je bil zamiljen in je
molal. Venomer se je oziral proti Goli gori. Spoetka je
dvomil, e prav vidi. Ko je pa privedel tropo mladih lov-
cev do konca plitvine k izlivu Dolgega potoka, je pa e
razloil, da se iz votline na poboju Gole gore kadi dim.
Sedaj je Jelen dobro vedel, da so res Kozorogovci na Goli
gori. Samo kdo? e ni morebiti Sivi Volk. Z njim bi se
nerad seel. Pa saj ne bo Volk. Udarni Jalan aka na spo-
roilo zavoljo Kodrolaske. Vsekakor pojde e danes v
konec Dolge doline.
Ostrorogi je zavil v goavo. Mladci so se razvrstili za
njim. Stopali so drug za drugim. Prav kakor volcj, ka-
dar hite iz izropanega v divjadi polno lovie, da e tam
krvavo pogospodarijo. Kjer bi v kopnem teavno in le
poasi mogli riniti naprej, so po visoko zapadlem snegu
BESeDA BOBRI 1: SAM
238
hodili ni manj naglo kakor prej ez jezero. Mogona
debla od starosti in vetra podrtih dreves so bila globo-
ko zasneena. Prav tako pa tudi mlado drevje in grmi-
evje in veje, ki jih je bil nalomil sneg. Pod nizko pripog-
njenimi kronjami so hodili sklonjeno kakor pod oto-
ri iz belih ovjih kouhov. Vse naokrog je bilo tiho. e
pritajene korake je duila zasneena goava, da jih sko-
raj ni bilo sliati.
Ostrorogi Jelen je mole vodil vrsto mladih lovcev.
Izmed mladcev je pa tu pa tam komaj kdo upal poe-
petati. Pa e to samo takrat, kadar so se pribliali Dolge-
mu potoku, ki je uborel mimo njih naprej proti jezeru.
eprav je Jelen vso pot moral misliti na Kodrolasko,
od katere se je bil zadnje dni poslavljal, morebiti celo za
vedno, vendar ni prezrl nobenega e tako rahlega sledu.
In ko je svoje mladce privedel na zamrzlo jezerce ob
razcepu Dolge in Stranske doline, je kar skoraj zatrdno
vedel, da se losi dre v brezju na poboju hriba med nji-
mi in med jezerom. So jim brezovi poganjki in lubje e
poleti kar najljuba hrana, kaj ele pozimi, ko ne morejo
do druge pae.
Preden jih je zastavil v pogon, je Ostrorogi lovu e ne-
vajenim mladcem vse natanno razloil, kako naj poe-
no lose proti prikritim lovcem.
Ostrorogi Jelen je el prek zasneenega jezerca na
drugi breg. Obstal je pri izlivu Dolgega potoka in se za-
BESeDA BOBRI 1: SAM
239
gledal v vodo, kakor bi priakoval, da po potoku na-
vzdol priplava kako sporoilo od Kozorogovcev v Goli
gori. koda, je pomislil, da nimam malega drevaka
pri rokah. Po potoku bi bil dokaj prej pri skali pod bo-
brovim jezom. No pa, e se zakasnim, mi bo svetila pol-
na luna. Pa se je Ostrorogi Jelen spomnil, da ponoi ne
bo ni kaj varno hoditi samemu skozi goave. Zavoljo
volkov. V prevelikih tolpah se klatijo okrog, da bi se jih
mogel ubraniti. Najmanj bi moral prebiti no na kakem
drevesu. Bo le moral podvizati se.
Ostrorogi se je obrnil. Sonce mu je sijalo v obraz in
blealo se mu je od snega, ki se je lesketal vse naokrog.
Priprl je oi. Misli pa so mu ule ez hrib nazaj v kolie,
kjer si Sinjeoka Kodrolaska kuri na ognjiu zavoljo
mraza. Grede si pa vee svoje haljice in kouhe v dva, tri
zavoje, da jih vzame s sabo. Oblee si pa kar gotovo naj-
bolj bel ovji kouh. Noge si ovije z jelenovo koo. Po-
krije pa bobrovo oglavnico. Nakit si pa ves nadene; obe
bronasti zapestnici in pisano ogrlico. Nekaj lasnic ji je
obljubil, da ji e naredi. No, pa sedaj je prepozno. Sinje-
oka morebiti e nocoj ne bo prespala vse noi v njego-
vem koliu. Jalan je nagel in se ne bo obotavljal. Niso
mu zastonj vzdeli pridevek Udarni.
V koliu bo postalo pusto, ko ne bo ve Sinjeoke. A
za delo je bo manjkalo. Pa saj sta oba mladca kaj rona.
BESeDA BOBRI 1: SAM
240
e opravijo brez enske, dokler se ne odloi, kako bo z
Jezerno Roo.
Ostrorogemu Jelenu se je vasih za trdno zdelo, da bo
Jezerna njegova in da sploh drugae biti ne more. Dru-
ge krati, kakor tudi danes, ko zavoljo Kodrolaske in Ko-
zorogovcev ni bil ni kaj prave volje, je pa zdvajal in vse
rno videl.
V smreko poleg Ostrorogega so priivkali drobni pti-
i. Obeali so se po vejicah in iskali hrane. Nenadoma so
pa utihnili in se prikrili. Prek jezera, tik ob robu goave,
je priletel skobec.
Tiho in okretno kakor ris je odel Ostrorogi v breg.
Rsk, rsk, rsk, je vie gori v goavi zahreal zmrzel
sneg. Jelen je prisluhnil. Gredo. Cela tropa jih gre.
Ostrorogi se je tesno pritisnil ob deblo hrasta in trdo
prijel sulico. Ozrl se je e enkrat na lok in tul. Oboje je
bil prislonil ob grm tik sebe. Bil je pripravljen. Samo losi
naj pridejo mimo njega. No, pa saj bodo. Jelen je e sli-
al udarjanje lopatastega rogovja ob veje in drugega ob
drugo.
Tudi mladca nie doli sta e zautila blizajoe se lose.
Pssst! je opozoril Premeteni Risa. Brat mu je samo
prikimal, da e sam slii. Obema je zaelo srce naglo
biti. Risu so se od samega neuakanja, kdaj se prikae
divjad, tresle noge. Oba sta br poloila puico na lok.
BESeDA BOBRI 1: SAM
241
Topot in hrumot losov sta se bliala in postajala im-
dalje glasneja. Ostrorogi jih je e videl. Poasi in skoraj
negibno se je razkorail in dvignil sulico. Oi pa je za-
piil v monega losa, ki si ga je izbral, da ga podere. Na-
ravnost proti njemu je tekel. e, e, e se blia. Priel je
za tri sulice dale od njega. Za hip je postal in zavohljal.
Ovohal je loveka. Zdrznil se je, da plane v skok. Pa bil
je e prepozen. Izza debla je priletela sulica Ostrorogega
in ga predrla skozi vse oprsje. Los je padel na zobe in se
zavalil po bregu navzdol. Druga tropa je pa divje planila
v beg. Jelen se je zbal za oba mladca. e pomandrati bi
utegnila koga teka divjad. Pograbil je lok in tul in ste-
kel proti jezercu. Priel je ravno e pravi as, da je videl,
kako so losi zginili onstran jezerca spet v goavo. Eden
med njimi pa je zaostal na sredi jezerne planjave. Tri
strelice so trlele iz njegovega telesa. Hodil je e po ko-
lenih, pa je e vedno hotel dohiteti pobegle. K njemu je
pa e tekel Navihanec. Zagnal se je proti ranjeni divja-
di. Z vso teo svojega telesa mu je zabodel sulico med
rebra in naglo odskoil. Los je omahnil na stran in oble-
al.
Dobro! Jelen je razprostrl roke in pohvalil Preme-
tenega. Pa se je naglo ozrl nazaj v hrib. Od njega same-
ga podrti los se ni ve ganil.
Haaauuouuaaa!
BESeDA BOBRI 1: SAM
242
Z ravnega jezerca se je razlegel v poraene in za-
sneene hribe naokrog Ostrorogega Jelena zmagoslav-
ni rik.
Haaauuouuuaaa!
Premeteni je skual posnemati Ostrorogega. Ni mu
povsem uspelo. Mo glasu se pa z Jelenovim niti pri-
merjati ni dala.
Drug za drugim so prihiteli mladci iz goave. Po dva
in dva, kakor so se bili razporedili. Vsem so areli s
prvim mahom poraeni obrazi. Pa bolj od veselja nad
uplenjenima losoma kakor pa od hoje in teka.
Ostrorogi je odpeljal moneje mladce nazaj v pod-
noje hriba. Potegnili so ubitega losa iz goave na pla-
njavo. Bil je teak, dasi ne posebno zamaen. Imel je pa
mogono lopatasto rogovje. Iz vsake lopate so mu trle-
le po tiri osti ve kakor je prstov na obeh rokah. Kraj-
ni dve sta bili kar za seenj oddaljeni druga od druge.
Ostrorogi je z raztegnjenimi rokami ravno e mogel pri-
jeti za obe.
Kakor je bil Jelen vesel obilnega plena, bi mu bolj prav
hodilo, da so uplenili samo eno ival. Kako naj spravi
obe v kolie, ga je skrbelo. On sam mora v Golo goro,
mladci bodo pa teko zmogli brez njega. Poskusijo naj.
e pa le ne bo lo, naj manjega losa puste volkovom.
BESeDA BOBRI 1: SAM
243
Ostrorogi je odsekal dvoje monih rogovil. Bili sta ka-
kor dvoje sani. Mladci so naloili oba losa, na vsako ro-
govilo enega, in ju trdno povezali s srobotom. Spredaj
pa so zadrgnili mono vrv in znjo privezali jermenje,
da se bodo mogli vprei in vlei. Navihanec in Ris bosta
pa krmarila.
Jelen je e natanno povedal, kako naj peljejo. Da bi
v skrajni sili manjega losa prepustili zverjadi, o tem pa
mladci e sliati niso hoteli. Uporno so si vrgli jermenje
ez ramena in potegnili. Preden so zginili v goavo, je
Jelen poklical Navihanca nazaj: Glej, da vse prav ure-
di, mu je naroil.
Bom. Premeteni je bil hudo vesel zaupanja.
In pa e bi ponoi kaki nepoznani ljudje silili v
kolie, se z Risom ne borita in ne kliita na pomo So-
movcev, dokler Sinjeoka ne ukae.
Ne bova. Navihanec je debelo pogledal. Kaj udno
se mu je zdelo Ostrorogega govorjenje.
Sreno vozite. Pa ne enaj okrog, kar sem ti naro-
il.
e me do smrti pretepejo, ne zinem.
Premeteni je stekel za tovarii. Ostrorogi Jelen je pa
ostal sam. Sneg okrog njega je bil ves okrvavljen. In za
mladci je drala krvava sled.
BESeDA BOBRI 1: SAM
244
Namrenega obraza je Ostrorogi stal ob robu od jas-
nega sonca obsevane in okrvavljene snene ravnine. Kar
za trdno je vedel, da je e nekaj pozabil naroiti mlad-
cu. Pa se ni mogel domisliti, kaj. Jelen se je obrnil in zgi-
nil v goavi ob Dolgem potoku. Kmalu je zamrl njegov
korak. Ob zamrzlem jezercu je bilo pa spet vse tiho.
BESeDA BOBRI 1: SAM
245
NAPORNO VESELJE
N
o je bila jasna in mrzla. Vzla je polna luna.
Presvetila je zvezde okrog sebe, da jih skoraj ni
bilo videti; na drugi strani neba so pa na gosto miglja-
le.
Mladci v koliu Brkatega Soma so zgodaj legli in br
zaspali. Utrudil jih je bil lov na lose. e bolj jih je pa upe-
halo vlaenje ubite divjadi na neizglajenih rogovilah
skozi goavo in naprej po zasneenih in od sonca po
vrhu za prst na globoko odtaljeni jezerni planjavi. Tudi
z razdevanjem obeh losov so imeli dokaj dela. Sami bi
ne bili kar ni opravili. Pa jim je pomagal Nosati Los,
Navihanev in Risov oe. Pod no so se bili pa e najedli
divjaine, da jih je kar raznaalo. So bili spekli celega
manjega losa. Obe koi in obojno rogovje in meso in
drobovje od vejega pa so spravili v e neobljudeno
koo na koliu Ostrorogega.
Ni manj kakor drugi mladci sta bila zdelana tudi
Premeteni Navihanec in Pegasti Ris. Nosati Los tega ni
prezrl. Zaskrbelo ga je. Ni se mogel zanesti na svoja si-
nova, eprav sta se Navihanec in Ris doslej vselej dobro
izkazala. Dorasla e nista. Zmogla ju bo utrujenost. Leg-
BESeDA BOBRI 1: SAM
246
la bosta in zaspala kakor ubita. e e bi pod koliem
poil led, se ne bosta zbudila.
Los je bil kar nejevoljen na Ostrorogega. Da gre in za-
upa novo, e ne povsem dograjeno kolie pravzaprav
trem otrokom. e poleti, ko varuje voda pred presene-
enji, bi ne smel tega storiti. Nikar pozimi, ko mostia
niso niti toliko varna pred prestradano zverjadjo kakor
s trnjem ograjena stania na trdini.
Nosati se je odloil, da preuje no v koi pri obeh
mladcih. Pa naj reejo potem Som in Karp in Ostrorogi
in Sinjeoka, kar hoejo. On ne more tvegati ivljenja
svojih dveh sinov.
Da bi ga nihe ne slial, si je Nosati ovil noge s kou-
hovino, s kosmato stranjo navzven, se oboroil kakor za
v najhuji boj in neopaen odel v meseno no.
Med potjo je postajal in prisluhoval. Zazdelo se mu je,
da je dale nekje v Dolgi dolini slial zatuliti volka. Od-
rinil je oglavnico raz uho in prislonil dlan. Ni. Morebiti
se je pa motil. V enem izmed koli, zabitih vzdol Ob-
lega hriba, so zalajali psi. Spomnil se je Bevska, ki bi ga
utegnil izdati. Ga e br pomiri. Saj Bevsk ga pozna.
Kakor bi hodil bos, se je Los priblial Ostrorogega
mostiu. V veliki koi je ivo gorel ogenj, v manji je pa
komaj mrlel. Se mi je kar zdelo, je govoril po tihem
sam s sabo. Dekle uje, mladca pa ne. Kakor da naj bi
BESeDA BOBRI 1: SAM
247
enska varovala mokega. Pa se jima ni uditi. Ostroro-
gega ne razumem, da more biti tako neuvideven.
Nosati je iskal z omi Bevska, da bi ga e prej pomi-
ril, preden bi zalajal. Nikjer ga ni bilo utiti: Seveda. S
Kodrolasko epi pri gorkem ognjiu. Otroci. Pes se jim
smili. Kaj pa nje same lahko doleti, pa ni ne pomislijo.
Los se je povzpel na mostie. V mali koi je nekdo
utrujeno smral. Nosati je prav poasi odgrnil samo za
oko na iroko koo izpred vhoda. V medli svetlobi Risa
ni videl. Gotovo je spal na leiu. Premeteni je pa epel
na ognjiu in glasno smral. Los je hotel najprej zavpiti
nad sinom, pa si je br premislil. Stopil je v koo. Iz stre-
he je izpulil slamico, se po prstih priblial Premetenemu
in ga s koncem slamice pogekal pod nosom. Mladec
je otresel glavo, zamahnil z roko, kakor bi se branil mu-
he, nehal smrati, zbudil se pa ni. e vekrat je moral
oe ponagajati smu, preden ga je predramil. Navihanec
si je najprej pomel oi, potem je priel buljiti v oeta
kakor zabodeno tele. Los se mu je pa zasmejal: Tak
straar si, da bi te lahko s koo vred ukradel.
Premeteni se je zavedel: Malo se mi je zadremalo.
Ne malo, precej, se je noreval burkasti oe. Spal
si kakor trkelj.
Pa menda ne, ni hotel verjeti mladec.
BESeDA BOBRI 1: SAM
248
Se ti ni ne udim. Mraz in napor sta te zmogla, br
ko si sedel na gorko. Kar lezi. Bom jaz ul. Vaju e po-
kliem, e bi bilo kaj treba.
Saj res, je bil zadovoljen Premeteni. Br se je zaril
poleg brata, ki se niti prebudil ni, in koj spet zasmral.
Oe, moak v polni moi, je pa odel ven na mostie.
Poasi, da se je komaj premikal, se je blial veliki koi.
Rad bi dognal, kaj pone Sinjeoka. Prav previdno je od-
rinil niti ne za prst na iroko jelenovo koo, ki je zagri-
njala vhod.
Kodrolaska je kurila velik ogenj. Obleena v belo
ovino je sedela na zvitku kouhov in se igrala s pisano
ogrlico. Los se je zaudil, kako da je dekle pripravljeno
za na pot. Zagrnil je nazaj jelenovino in se pomaknil v
senco. Zael je razmiljati. Pa mu je bilo spoetka, kakor
bi bil zael v najbolj temno goavo, ko na nobeno stran
ne vidi. e neba nad sabo ne. Sasoma se je pa zael
spreumevati. Naj pijem kozjo scavnico, e nista Ostro-
rogi in Sinjeoka nekaj domenjena. Ali pride on sam po-
njo, ali pa kdo drugi. Dekle si sama v tako no ne upa.
Je e v drubi dokaj nevarno. Nosati ni niti epetal. Sa-
mo ustnici je premikal. In je sklenil: Naj bo, kakor
hoe, Jelen e sam ve. Meni ni mar. Ne bom se meal
vmes. Spat pa nooj ne pojde.
Nosati se je prestopil. Pa mu je sredi koraka zastala
noga. Ne, tokrat se ni zmotil. Pridueno je blizu nekje
BESeDA BOBRI 1: SAM
249
revsnil volk, kakor bi e vohal plen. Los se ni ve pota-
jeval. Pogledal je proti Dolgi dolini. V svitu lune je jasno
razloil. Prek lesketajoe se zasneene jezerne planjave
se je premikala po sledi, ki so jo bili mladci napravili z
ubitima losoma, izza Brda naravnost sem proti koliu
Ostrorogega Jelena dolga vrsta temnih pik; ni vejih,
kakor e bi vlekel po beli ploskvi na temno stran obr-
njeno, za seenj dolgo niz malih koljk, s kakrnimi se
igrajo otroci. Temne toke so se naglo veale in rasle in
se urno bliale mostiu. Los je stekel v manjo koo,
zael tresti oba sinova in ju glasno buditi: Br, br. Vol-
kovi. Nad nas gredo. Sulice, sekire, noe, loke, puice.
In v veliko koo, da ubranimo sebe in Sinjeoko, dokler
nam ne pridejo pomagat iz starega kolia.
Mladca sta bila v trenutku budna. Pograbila sta oroje
in planila za oetom ven na mostie. Kodrolaska je sta-
la med vhodom in trepetala. Je bila sliala Losa, kako je
budil sinova. Nosati je e ukazal, naj naglo zmeejo kar
najve kuriva v koo. Da jim imdlje ogenj ne pode.
Mladca sta se rono in neustraeno lotila dela. Sinje-
oka je pa kaj slabo pomagala. Tresla so se ji kolena in vsa
zmedena je bila.
Los sam se ni pritaknil drv. Stopil je k ograji, se obrnil
proti Somovemu koliu, napravil z dlanmi trobilo pred
usta in priel vpiti:
Volkooovi! Volkooovi! Volkooovi!
BESeDA BOBRI 1: SAM
250
Nosati se je naglo ozrl proti Dolgi dolini. Sedaj je vol-
kove e dobro razloil. Za vekrat obojne prste na rokah
jih je bilo. Z gobci pri tleh so tekli drug za drugim na-
tanno po krvavem sledu uplenjenih losov. Skoraj bodo
pri koliu. Ni ve se ne sme obotavljati. e na pomo
poklie.
Na mostiu Brkatega Soma je stalo e nekaj mokih.
Losu se je kar kamen odvalil. Sliali so ga. Sicer pa zve-
rine e tudi sami vidijo.
Nosati ni niti najmanj dvomil, da Somovi pridejo po-
magat. Kar tako zavoljo veje gotovosti pa je e zaklical:
Som! Karp! Volkooovi! Pomagaaajte!
Los je e slial pod voljimi apami narahlo pohrste-
vati sneg. Zverinam pa so se oi krvieljno svetile. e-
prav je bil Nosati vajen divjadi in zverin in je e marsi-
kateri nevarnosti pogledal v obraz, mu je postalo kar
tesno. Stekel je k siovoma in ukazal: V koo!
Sinjeoka je trepetala za ognjiem. Los in mladca so
se komaj utegnili zmeniti znjo. Da imbolj zavarujejo
vhod, so hiteli skladati gorivo, veje in okroglice, za pre-
vesno jelenovo koo. Samo mimogrede je Nosati zakli-
cal: Kuri, kuri, Sinjeoka!
Na ognjiu je visoko vzplapolal ogenj. Prav ta hip so
na kolie planili volkovi.
Za veliko koo in za ljudi v njej se sprva volkovi niso
niti zmenili. So bili koj zavohali svee losovo meso v
BESeDA BOBRI 1: SAM
251
stranski koi. Tekali so okrog nje, lano zavijali in cvili-
li, se spenjali po stenah in po njih praskali, skuali iz-
podkopati brunca, s katerimi je bil Nosati pod no trd-
no zagradil vhod, pa jim ni uspelo. Pretegnjeno prestra-
dani so popadali in grizli trd les. Hreanje zob je lo
Sinjeoki pri ognjiu skozi mozeg in kosti. Komaj je e
mogla paziti na ogenj, da je gorel z visokim plamenom.
Obleen v volji kouh je Nosati Los stal za nakopie-
nim lesom in varoval vhod. Ga nikomur drugemu ni za-
upal. Tri sulice z roenimi ostmi je imel pristonjene ob
steno. V okretni roki je stiskal kamnito sekiro, v ne-
okretni pa iroko, na obe strani brueno bodalo. Drugo,
dalje pa bolj ozko, je dral v zobeh, da bi hitro lahko
zgrabil za roaj. S sekirami in sulicami v rokah sta Ris in
Premeteni stala za oetom. akala sta, da priskoita na
pomo, e bi skualo ve zverin hkrati vdreti v koo.
Nosati je iz glasov, ki jih je lovilo njegovo dirvjine va-
jeno uho, spoznal in kar videl, kaj pono volcj zunaj na
koliu. Jej ga je zamikalo, da bi odpahnil lino in pogle-
dal ven v meseino. Pa kaj, ko ni smel niti za trenutek
stopiti od vhoda. Bi nihe drug ne zdral navala volkov,
e bi v tolpi napadli. Pa si je domislil, da sinova prav po
nepotrebnem stojita za njim. Kaj bi ga varovala, e tre-
ba ni. Ne da bi odmaknil oko od vhoda, je ukazal: Alo,
mladca! Loke v roke in k linam. Poskusita se, kdo pre-
vrne ve volkov.
BESeDA BOBRI 1: SAM
252
Premetenemu in Risu so se zabliskale oi. Pograbila
sta vsak svog lok in tul in e narahlo odrivala lino v steni
proti koi, v katero so skuali vdreti volcje.
Drnk! sta skoraj hkrati zabrneli obe tetivi. Zunaj sta
zacvilila dva volkova. Kako sta zadela, ni mogel videti ne
Ris in ne Premeteni. Na mostiu je nastal iv klopek.
Volkovi so planili po ranjenih ivalih, ju trgali in se spo-
padali in ravsali za razvleena reva, za posamezne od-
trgane kose mesa in e celo za okrvavljeno kosmato ko-
o.
Drnk, drnk, drnk, sta peli tetivi skozi ozko odpahnjeni
lini smrtno pesem pobesnelim zverinam zunaj na mo-
stiu. Pa kakor bi rasli iz snega, ali pa se stekali iz vseh
prostranih goav okrog zamrzlega in zasneenega jeze-
ra, volkov ni zmanjkalo. Puice so pa pole.
Preden je Ris zapahnil lino, je e povedal, da razlo-
no vidi novo, dolgo vrsto volkov, ki hite natanno po
krvavem losovem sledu naravnost proti novemu koliu
Ostrorogega Jelena. Nosatega je zaskrbelo: Kaj da Som
in Karp ne prideta z momi in starejimi mladci poma-
gat. Smrduha bojazljiva! Pa Nosati ni utegnil ve ren-
taiti. Zunaj so volcje pritisnili na vhod. K oetu sta urno
priskoila spet oba sinova. Teka in debela jelenova
koa se je globoko upognila in spet odskoila. In spet in
spet, dokler ni zahresala in se pretrgala. Skznjo pa je
zazijal odprt gobec s stranimi zobmi. Los je zamahnil
BESeDA BOBRI 1: SAM
253
s sekiro. Volja glava je zginila. Namesto nje so se pa
prikazale tri. Blisnil je Nosatega no. Iz prerezanega grla
je brizgnila kri. Isti trenutek je vignilo od vzad mimo
Losa dvoje sulic. Volje glave so spet zginile.
Rrrrsk! Volje so odtrgali spodnji konec koe. Glava
pri glavi je tiala v koo. ez prvo vrsto so se spenjali
e vsevprek drugi volkovi. Oe in oba mladca so zama-
hovali na vse strani. Vsi so bili e okrvavljeni. Gorka kri
je volkovom e podigala krvolonost. Pregrada iz vej in
okroglic je bila vsa razmetana. Sinjeoka! Zbei jim vie
pod streho. Pa br! Komaj je Los zakrial, ga je z na
iroko odprtim gobcem popadel star volk naravnost v
prsi. Volku je Ris prerezal trebuh. Nosati pa je padel
vznak in ni mogel ve vstati. Z najvejo teavo se je za-
vlekel do ognjia. Sinjeoka, ki od samega strahu ni
mogla splezati nikamor v viino, se je sklonila k njemu
in glasno zajokala.
Ris in Premeteni sta se vstopila tesno drug poleg dru-
gega med vhod. Oba sta imela v vsaki roki no in sta kar
na slepo zamahovala predse. Saj morajo zdaj zdaj priti
Somovci pomagat. Videti pa nista mogla. Jima je zgornji
konec koe zakrival pogled.
Mladca sta e mislila, da je vsega konec. Pa se je spo-
daj na ledu razlegel silen ruk jelenov. Nekdo pa je iz pol-
nih prsi rjul:
Teci! Bij! Kolji!
BESeDA BOBRI 1: SAM
254
Nastal je divji hrup. Potreslo se je kolie. Zacvilili so
volkovi. Izpred vhoda so pa zginili odprti gobci.
Preden sta se Premeteni in Ris prav zavedela, ju je od-
rinil in planil v koo visok in pleat in ves okrvavljen
mlad moak, z bronasto sekiro v okretni in z noem v
neokretni roki. Sunkoma je zaustavil korak, se nagnil
naprej, upognil roki v komolcih in dvignil lakti in za-
klical: Sinjeoka! Si e iva?
Sem, Udarni Jalan, je zvonko odgovorila Kodrolas-
ka in se dvignila iznad Nosatega Losa.
Vrve zunaj na mostiu se je umiril. Volkovi, kar jih
niso mladci poklali v prvem navalu, so se hitro razbeg-
nili. Pobijali so pa e tiste, ki bi se samo teko ranjeni
utegnili kam zategniti in odnesti kouh.
Nosati Los se je zavedel. Sdel je na rob ognjia. Ko-
drolaska mu je s platneno krpo zavezala rano. Udarni
mu je pa dal iz izvotljene bue moan napoj iz gorskih
ro.
Pegasti Ris je bil tudi mono popaden. V laket ne-
okretne roke. Pa je bil lahko vesel, da ni ve staknil. Volk
je bil hlastnil po njegovem vratu. Ris ni mogel narediti
ni drugega, kakor da se je hitro zaslonil s pridvignje-
nim komolcem. Hkrati je pa z okretno roko e zabodel
zver med rebra.
Pegasti Ris, kakor je bil e mlad, se je kaj drzno ob-
naal. Samo njegove oi so se bile precej zmotile. Tista
BESeDA BOBRI 1: SAM
255
dolga vrsta zverin, ki je bila po njegovem hitela izza
Brda natanno po krvavem sledu losov naravnost pro-
ti novemu koliu Ostrorogega Jelena, niso bili volkovi,
pa pa veji del v volje kouhe obleeni mladci Udar-
nega Jalana iz redu Kozorogovcev. Kdo bi mu zameril.
Saj Ris e zdale ni mogel slutiti, kaj se je bilo vse dogo-
dilo v Dolgi dolini, potem ko so mladci odvlekli iz nje
oba uplenjena losa.
Ostrorogi Jelen je bil e zgodaj za dne prispel do skal-
ne votline v Goli gori. Mladci, najbolj pa Udarni, so se
razveselili. Jalan ni kar ni premiljal. Da e to no od-
pelje Sinjeoko, se je odloil. Hej! so zavrisnili mladci in
se e opremljali za na pot. Kislo sta se drala samo dva.
Tista dva, ki sta morala ostati pri Ostrorogem.
Jelen je bil upehan. Pa e bi bil e tako spoit, bi se ne
vrnil nazaj v kolie. Je bilo bolj prav, da ga ni doma, ko
ugrabijo Kodrolasko. Naj jo branita Som in Karp, e ho-
eta. Ostrorogi se je kodoeljno zasmejal: Ha, ha, ha!
Udarnemu je Ostrorogi natanno popisal, kako in kje
naj hodi. Svoje mostie mu je pa kar pokazal izpred
votline. Sta imela oba, Jelen in Jalan, ostre oi.
Udarnega mladci so pohiteli najprej pod bobrov jez.
Odmetali so sneg in prebili led in dvignili najmanji dre-
vak. Kaj bi Kodrolaska po nepotrebnem hodila, e jo
lahko pripeljejo po nezamrzlem potoku. V drevak sta
sedla Orel in Krivokljun. Jalan pa je vodil skozi goave
BESeDA BOBRI 1: SAM
256
dolgo vrsto mladcev. Hodili so drug za drugim in stopali
prav kakor volkovi vsi v stopinje Udarnega. Govorili
niso skoraj ni. In e tisto epetaje, eprav se jim ni bilo
treba prikrivati. So bili vajeni zalezovanja.
Prej, kakor so priakovali, so prispeli na okrvavljeno
ravnino jezerca. V katero stran naj zavije, ni bilo treba
Jalanu kar ni premiljati. Luna je razlono osvetljeva-
la krvavo sled, ki so jo puali za sabo mladci z obema
losoma. Kljub temu je postal Udarni nemiren. Obla ga
je zla slutnja.
Jalan je zael naglo in skrbno pregledovati sneg. Ne-
kajkrat je celo pokleknil, se oprl na roke in zael vohati
po tleh, Nak. Ni ga varalo oko. Tudi nos mu je povedal.
Volkovi so li po krvavi lesji sledi pred njim. Zaskrbela
ga je Sinjeoka. Udarni se je naglo dvignil. Zamikalo ga
je, da bi stekel, pa se je br spomnil, da ne sme. Bi pre-
ve upehal mladce, ki jih aka, kakor vse kae, na kon-
cu trd boj. Stisnil je roaj bodala, zakripal z zobmi in se
razpotegnjeno in naglo prestopil. Vsa vrsta pa z njim
vred.
In so hodili s prav pravim voljim korakom, ki poi-
ra daljave. Skoraj se je zablestela pred njimi zasneena
jezerna planjava. Razloili so e volkove, ki so se drvili
na mostiu. Jalan ni ve zdral. Stekel je in za njim vsi
mladci. Prav takrat jih je ugledal Ris. Ni bilo ni udne-
BESeDA BOBRI 1: SAM
257
ga, da jih je imel za volkove. Bi se marsikdo drug prav
tako zmotil.
Koraki so se zmedli in vrsta se je razdrla. Kakor po-
besnela tolpa mladih juncev so drveli Kozorogovci proti
od lune osvetljenemu novemu koliu. Med prvimi je
tekel Udarni. Popadla ga je taka jeza na volkove, da bi
jih z zobmi grizel. Ni mogel po volje zatuliti, s kakr-
nim rikom je imel navado napasti rod Kozorogovcev.
Zarukal je. Za njim pa vsi mladci. Udarni je v isti sapi e
zarjul:
Teci! Bij! Kolji!
Zakripalo je kolie. Zamahnile so sekire. Zabliskali
so se noi. Zacvilili so volkovi in beali na vse strani, ka-
kor bi bila sama divja smrt planila mednje. Udarnemu
Jalanu pa je zastal korak, ko je ob svitu ognja zagledal
pred sabo svojo eno, Sinjeoko Kodrolasko. In ko je za-
slial e njen zvenei glas, ga je minila vsa divjost in kar
nerodno mu je bilo, da je bil po kouhu, po obrazu in po
rokah ves krvav.
Udarni je odel nazaj na kolie. Za njim se je zmuz-
nil tudi Preneteni. Mladci so vlaili skupaj pobite in po-
klane volkove. Prav.
Jalan se je razgledal, kje pravzaprav je in e mu ne
preti e kaka druga nevarnost. Na zakajenem koliu
Brkatega Soma je zagledal vse polno mokih in mladcev.
Kar razumeti ni mogel.
BESeDA BOBRI 1: SAM
258
Haj! je dregnil Navihanca. Kdo so pa ti tam?
Somovci, se je razivil Premeteni. Oe Ostroroge-
ga in Kodrolaske. Brkati Som in pa njegov prvorojeni,
Neokretni Karp, jih vodita.
Zakaj vas pa niso prili reevat? je hotel vedeti Ja-
lan.
Bi bilo Somu in Karpu e bolj ve, da so nas vse, z
Ostrorogim vred, raztrgali volkovi. Redkozoba uka,
Somova prva ena, bi najbolj privoila Sinjeoki. Zavo-
ljo Tenkonoge aplje. Navihanec se je dobro spoznal.
Mu je Sinjeoka kar prav vzdela primek Premeteni.
Uivci!
Udarni Jalan je namril obraz in od togote mu je vsa
kri butila v glavo: Da morejo biti tako nivredni. Ti
smrdljivi abarji. Jim e pokaem. Damo jim vetra, da
bodo pomnili. Udarni je zarukal.
Mladci izpod Snenih gora so se zgrnili okrog svoje-
ga vodje. Kar poskakovali so. Zavohali so nov pretep. Bi
ga bili tudi deleni, da nista prila na mostie Sinjeoka
in Los.
Kam? je vpraala Kodrolaska.
Klat smrduhe in razdirat onole uivo abje kolie.
Udarni je to tako povedal, kakor bi vabil na ples.
Mladci so pa poskoili:
Hej, hej, hej!
BESeDA BOBRI 1: SAM
259
Pa je Sinjeoka zaprosila: Ne ubijaj in ne poigaj po
nepotrebnem.
Nosatega pa je zaskrbelo: In moja ena in est ne-
doraslih otrok je tam.
Pa ne, je odnehal Jalan.
Na novem koliu Ostrorogega Jelena tisto no nihe
ni spal. Mladci so pekli in do sita jedli losovo meso.
Vmes pa izzivali Somovce, izmed katerih si nihe ni
upal pribliati se. Mladi rod pa so stareji komaj zadre-
vali, da ni pobegnil h Kozorogovcem, da se z njimi skup-
no poveseli.
Pobitih in poklanih volkov Udarni ni maral dreti. Vse
kouhe je prepustil Nosatemu Losu, ki mu je reil eno
izpod voljih zolb.
Jasno kakor to no luna e dolgo ni sijala.
BESeDA BOBRI 1: SAM
260
SINJEOKINA POT
U
darni Jalan je sprva nameraval kar koj odpeljati
Sinjeoko v Dolgo dolino. No je bila svetla. Do
jutra bi zlagoma prispeli v votlino na poboje Gole gore.
Od tam bi se mu nikamor ni ne mudilo. Je mislil, pa se
je premislil. Poemu bi podvizal, e ni treba. Somovci ga
ne bodo napadli. So dobro videli, kako znajo njegovi
mladci vihteti sulice in zamahovati z noi. e bi pa le
tvegali, jih zlahka uuga. In pa . Somu in Karpu mora
e povedati, kar jima gre. Naj se kar pripravita. Ne bo
jima prizanesel. iste raune pusti za sabo.
Udarni je sedl pri ognjiu in se pogovarjal s Kodro-
lasko in Nosatim Losom. Zunaj na mostiu so pa hru-
meli mladci. Navihanec jih je utrinjal, da se je kolie od
smeha potresalo. Kozorogovci so ga silili, naj gre kar z
njimi pod Snene gore. Se mu bo dobro godilo. Preme-
teni pa ni maral ni sliati. V vsesplosnem truu in vri-
u je Ris celo pozabil, da ga roka boli.
Na jasnem nebu se je nevidno premikala luna proti
veerni strani. Preden je pa zala, je priel iz koe na
mostie tudi Udarni Jalan in bil izmed vseh najbolj raz-
BESeDA BOBRI 1: SAM
261
posajeno vesel. Mu je bila Sinjeoka povedala, da posta-
ne poleti oe.
Hej haj, hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj.
Kako narobe bi bil naredil, je pomislil Udarni, da se je
sinoi prenaglil in udaril na Somovo kolie. Tam bi se-
daj okrog otrplih in oganih mrliev jokale ene in otro-
ci. In marsikateri izmed njegovih mladcev bi bil tudi
padel. Morebiti celo on sam, ki bi se ne bil skrival in bi
bil povsod med prvimi. Prav isto bi lahko doletelo koga
izmed bratov, Orla in Krivokljuna. Kako bi dajal doma
pod Snenimi gorami odgovor za mlada ivljenja. Kdo
bi mogel biti sedaj vesel ob smrti in joku samo za nekaj
streljajev puice dale pro. Tako pa
Hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj!
Vzlo je sonce. Udarni je zarukal. Pa ne divje, kakor bi
podigal na boj. Ne. Umirjeno se je oglasil. Samo sklical
je mladce, da ga sprmijo na razgovor pod Somovo ko-
lie.
Somovci so bili ponoi kaj kmalu uganili, da tujci, ki
so kdo ve od kod prili, Ostrorogemu niso sovrani. e
po tem so vedeli, ko so tako naglo pritekli in se tako div-
je vrgli na volkove. Sovranik bi privoil, ne pa reeval.
Zato se zjutraj niso kar ni zaudili, da gredo med mlad-
ci, ki bo se bliali njihovemu koliu, tudi Sinjeoka in
Los in Navihanec in Ris in se veselo pomenkujejo z nji-
BESeDA BOBRI 1: SAM
262
mi. Le Nosati je bil videti zaskrbljen. Skrbeli so ga ena
in otroci.
Brkati Som se ni bal napada. Bi ne akali do dne in bi
ne prihajali tako mirno. Prijeti za oroje pa je vseeno
ukazal. Zavoljo lepega in navsezadnje tudi za vse pri-
mere.
Kozorogovce je Udarni ustavil za luaj sulice dale od
kolia. Nato je zaklical, da bi rad govoril z Brkatim So-
mom in Neokretnim Karpom. Nista se obotavljala. Pri-
la sta pod pristajni most, Jalan tudi ni maral vzeti s
sabo ve spremljevalcev kakor enega samega. Samo z
bratom Krivokljunom sta stopila iz grue.
Udarnega je Brkati zvika pogledal. Za malo se mu je
zdelo, da bo moral razpravljati z mladcem. Dokaj bolj
prav bi mu bilo, da je stal pred njim mo zrelih let. Mi-
mogrede ga je obla nejevolja na Karpa, ki si kar ni ne
upa tvegati. Sta pa ta mladec in Ostrorogi vsa drugana.
Kaj bi vse lahko dosegel, da jima je Neokretni vsaj po-
doben. In kakor bi hotel Karpa poviati, je namril
obraz in spregovoril: Kdo si, ki ti brada komaj poganja,
pa si drzne klicati na razgovor mogonega kolia gla-
varja?
Karp, ki je stal tesno poleg oeta, kakor otrok, kadar
se iz strahu tii matere, se je privoljivo nasmehnil.
Udarni je e stisnil pest, da ga udari v obraz, pa se je
spomnil Sinjeoke in se premagal. Ponosno je odgovoril:
BESeDA BOBRI 1: SAM
263
Udarni Jalan sem, prvorojeni sin Bistrega Jezernika iz
rodu Kozorogovcev, ki jih kar gotovo e nisi pozabil.
Brkati je sprevidel, da se je bil z besedo nerodno za-
letel in da ne kae gorjancev draiti. Pozrl je pikro izzi-
vanje in mirno vpraal: In kaj ie okrog naih koli?
Dobro sem vaju pripel, Som in Karp, si je mislil Ja-
lan. Odgovoril je pa e bolj prisekljivo: Ljudi sem priel
reevat s svojimi mladci izpod voljih zob, ko si jih sami
ne upate ali pa noete.
Mrrrhmm!
Ni ne renita, je zrasel Udarni. Kar je res, je res.
Za svoje kolie naj se Ostrorogi sam briga, se je
branil oitka Som.
e ga pa ni doma.
Takooo sta ne zaudila Brkati in Neokretni. Som
je e pristavil: Da sem to vedel, bi bil drugae ravnal.
Udarni se je nagnil naprej in pooital: Si se izdal,
mrki Som, da Ostrorogemu Jelenu eli smrti. Hkrati pa
tudi, da ti za Sinjeoko Kodrolasko ni ni. Tudi njo bi str-
gali volkovi. Prav, da vem.
Tebi ni mar, je revsnil Som, da so mu zanihali dol-
gi, poveeni brki.
Ho! Pa e kako mi je mar, se je zravnal Jalan, prav
ponjo sem bil priel.
Brkati se je zaudil, da je zazijal. Karpu je pa kar sapo
zaprlo. ele ez as je goltnil: Ngakh!
BESeDA BOBRI 1: SAM
264
Udarni Jalan pa je udaril s toporiem sulice ob zmr-
zel sneg. Zabliskale so se mu oi in zobje. Neodjenljivo
je pribil: Ne bom nikogar ve vpraeval. Je ne jemljem
vaemu rodu. Ugrabil sem jo volkovom. Za vedno je
moja.
Neokretni je pihal kakor v past ujeti jazbec. Krivo-
kljun se je pa obrnil nazaj. eprav ni verjel v spopad, je
namignil mladcem, naj bodo pripravljeni. Kozorogovci
so br sneli loke in segli v tule. Zavralo je tudi na ko-
liu. Pa e preden je utegnila sikniti prva puica, je pri-
tekla pod pristajni most Sinjeoka Kodrolaska in zaklica-
la: Nikar krvi zavoljo mene!
Kodrolaska sama ni vedela, koga prosi. Ali oeta
Brkatega Soma, ki se doslej nikoli ni oziral na njeno
besedo, ali moa, Udarnega Jalana, ki ga je e kaj malo
poznala. Ustregla je obema. Dokaj bolj pa Somu. Prej ni
vedel odgovoriti Udarnemu. Sedaj mu je pa kar sama
ula beseda iz ust, s katero se je ognil boja in se in po-
nial. Rekel je:
Nisem jaz zael izzivati.
Jalan je ukazal svojim mladcem, naj se umaknejo.
Brkati se je pa zael pogajati: Kam odpelje mojo her,
Sinjeoko Kodrolasko?
Pod Snene gore. Skoraj bo prva ena v rodu Kozo-
rogovcev.
Prav. In kaj bo dal znjo?
BESeDA BOBRI 1: SAM
265
Sem e rekel, da ni. Udarni je spet zatrmoglavil.
Som je glasno pogoltnil slino: e bi moji smeli odreti
volkove, ki ste jih pobili?
Jalan bi bil Somu prav gotovo rad prepustil kouhe,
pa jih je dal Nosatemu Losu za plailo, ker mu je reil
eno Sinjeoko. Nazadnje so se tako pogodili, da je Los
odstopil Brkatemu za vsakega otroka po enega volka, za
eno pa dva. Nosati pa se sme preseliti z vso druino na
kolie Ostrorogega Jelena.
Pred kratkim je komaj za las manjkalo, da se niso spo-
padli. Sedaj so si pa voili sreo in se mirno razli.
Vsem je bilo nekako prav, samo Karpu ne. Spoetka ni
mogel drugega, kakor da je grdo gledal. Ko sta pa z oe-
tom ostala sama, je priel godrnjati, dokler ni bruhnil:
Kako naj pa sedaj jaz dobim Jezerno, ko ni ve Sinje-
oke, da bi menjali?
Jezen na Neokretnega in njegovo mater Redkozobo
uko, ki sta mu ponoi ubranila, da ni el preganjat
volkov, in ga spravila v zagato, iz katere se je pravkar kar
ni astno izmotal, je Som revsnil na Karpa: e vpra-
uje. Mar ti ni Udarni Jalan dovolj jasno pokazal, kako
si drzen mladec vzane eno.
Prav. Ugrabim Jezerno. Neokretni je zacepetal po
zamrznjenem snegu.
Hm. Tiii ?
BESeDA BOBRI 1: SAM
266
Brkati se je obrnil in zamiljeno stopal po poevnem
pristajnem mostu nazaj na mostie. Karp pa je e malo
postal, kakor bi ne vedel, ne kod ne kam. Potem je pa
brez cilja odel v prostrano zasneeno jezerno ravan.
kripal je z zobmi in s pestmi togotno zamahoval pred-
se. Raz mostie so ga opazovali mladci in se mu sme-
jali. So pa e teko akali, kdaj odidejo Kozorogovci s
Sinjeoko, da pohite pogledat pobite in poklane volkove.
Udarni Jalan se je na koliu Ostrorogega Jelena samo
e toliko pomudil, da so si mladci oprtali e pripravlje-
na in zvita Sinjeokina oblaila. Da bi hodil s svojo eno
nad vse varno, je razdelil Kozorogovce v dve vrsti. Eno
je vodil Krivokljun, drugo pa Orel. Korakali sta vzpored-
no. Sredi med njima je pa el Jalan s Sinjeoko.
Kolia in zasneeno jezerno planjavo je obsevalo jas-
no sonce. Kodrolaska se je ozirala nazaj. Kakor je rada
la z Udarnnim pod Snene gore, se ji je vseeno milo
storilo, e je pomislila, da bo komaj e kdaj videla mo-
stia in kar gotovo nikoli ve veslala po prostranem
jezeru, na katerem je preivela svojo mladost. Dokaj ve-
selih dni je uila, precej pa tudi grenkih bridkosti. Naj-
ve jih ji je prizadejala Redkozoba uka. Neokretni
Karp pa ni manj. Naj e bo kakor koli, teh dveh ni ma-
rala nikoli ve videti. Sinjeoka je postala spet vesele vo-
lje. Hodila pa je imdalje tee. Neprespana no in pre-
stani smrtni strah sta jo bila hudo zdelala, obraz ji je
BESeDA BOBRI 1: SAM
267
zael postajati lesen. Pod oi so se ji pa zajedali temni
kolobarji. Kar ni ve ni mogla dohajati utrjenih mlad-
cev, ki so komaj vedeli, da so veraj urno prehodili dol-
go pot, zadnji njen konec celo v naglem diru pretekli, se
nato spopadli na ivljenje in smrt z volkovi in vso no
prebedeli. Udarni jih je moral opozoriti, naj poasneje
hodijo. Sinjeoko je pa prielo skrbeti, e vzdri skozi vso
Dolgo dolino in nazadnje e navkreber v Golo goro. Rei
pa ni marala ni.
Rsk, rsk, rsk, je hreal pod nogami sneg, ki ga je po
vrhu e talilo sonce, da je bil skoraj vsak korak teji. Ko-
drolaska se je komaj e prestopala, ko so dospeli v konec
plitvine pod Dolgo dolino k izlivu potoka. e je hotela
zaprositi Udarnega, da bi malo poili, preden se spuste
v goo. Jalan je pa kakor uganil njeno misel. Prijel jo je
za roko in rekel:
Upehala si se e. Ni ne maraj! Udarni je stegnil
roko in s prstom pokazal na nezamrznjen potok: Sko-
raj poije. Glej tam drevak. Naprej te popeljem.
Kodrolaska je vdano pogledala z velikimi sinjimi omi
svojega mladega moa: Dober si, Udarni Jalan.
Tebi, Sinjeoka. Pa je stisnil in dvignil gorjan pest:
Drugim pa znam biti trd in nepopustljiv, kar je moral
danes zjutraj vsaj malo okusiti tvoj oe. Da ni bilo tebe,
bi mu e pokazal. Karp bi skoraj gotovo ne ivel ve. Se
ne smem spomniti, da je samo za pasjo dlako e manj-
BESeDA BOBRI 1: SAM
268
kalo, pa bi te bili raztrgali volkovi in s tabo vred e ne-
rojenega otroka. Uivci, smrdljivi, abarski!
No, saj sedaj je vse dobro, je mirila Kodrolaska
moa in se zavedala, da ga bo morala e vekrat v iv-
ljenju.
Zavoje Kodrolaskine obleke, ki so jih bili doslej me-
njaje se nosili, so mladci vrgli v drevak. Udarni je pa svo-
ji lepi eni rekel, naj si s kouhi postelje v drevaku, da bo
mogla med potjo, utrujena kakor je, leati. Sinjeoki je
bila Jalanova skrbljiva domisel kaj ve. Na podloene
smrekove veje je br razgrnila manje kouhe. Vejega,
medvedovega, je pa prihranila, da se z njim odene.
Mladci so se oddahnili. Spet so se razporedili v dve
volji vrsti. Na vsaki strani potoka pojde ena, da bo Ko-
drolaska povsem varna.
Udarni je obrnil svoj mali drevak. Sinjeoka je sedela
na kouhih. Kmalu jo je zmoglo. Legla je in zaspala. Ko
je bilo treba ob razcepu doline spraviti drevak ez za-
mrzlo jezerce, Udarni ni pustil buditi ene. epetaje so
jo mladci z drevakom vred prenesli iz spodnjega v zgor-
nji konec Dolgega potoka. Res se ni zbudila.
Tiho je drsel drevak proti toku navzgor. Kar ni ni
mudil mladcev, ki so ga razvreni spremljali na obeh
bregovih, tako z mojo ga je gnal Jezernikov sin. Vmes
se je pa venomer oziral na svojo speo eno. e bi jo bili
BESeDA BOBRI 1: SAM
269
strgali volkovi, je sedaj prav dobro vedel, bi bil ugono-
bil in razdejal Somovo kolie.
Sonce se je e nagnilo ez vrh, ko je Udarni pristal pri
skali pod bobrovim jezom. Sinjeoka se je prebudila. Od-
prla je svoje velike oi in zmedeno gledala okrog sebe.
Ni se koj zavedela, kje je. ele ko se ji je Jalan zasmejal
v obraz, ga je spet prepoznala in stegnila proti njemu
roke. Udarni jo je hitro dvignil. Drevak se je zazibal. Da
nista Sinjeoka in Jalan br poenila, bi se bil prevrnil.
Navkreber v Golo goro je Kodrolaska, ki se je bila
med vonjo po Dolgem potoku navzgor, zavita v kou-
he, odpoila in naspala, spet lahko hodila. Sneg je bil
prav toliko odjenjal, da ni ve drselo. Opirala se je pa
tudi na toporie sulice Udarnega kakor na mono pa-
lico. Jalan jo je spremljal. Pred njima in za njima in na
obeh straneh so pa hodili mladci. Sonce se je e dokaj
mono upiralo v poboje gore. Vsem je postalo gorko.
Sinjeoka je potisnila bobrovo oglavnico na hrbet. Popra-
vila si je plamenee kodre in na novo pretaknila roevi-
naste lasnice.
Cok, cok, cok. Sinjeoka se je ozrla za glasom. V vrhu
visokega borovca nad njo se je obealo vse polno ognje-
nordeih ptiev. Kodrolaska se jim je udila. e nikoli ni
bila videla takih ptic. Udarni ji je pa povedal, da so kri-
vokljuni, ki napovedujejo sreo in se ljudi kar ni ne
boje. Sinjeoka Kodrolaska ni odgovorila. Nasmehnila se
BESeDA BOBRI 1: SAM
270
je in znova svetlo pogledala z velikimi sinjimi omi svo-
jega postavnega moa.
Ostrorogi in oba mladca, ki sta bila z njim vred osta-
la v skalni votlini, niso lenarili. Zjutraj so bili li na lov.
Posreilo se jim je bilo upleniti mlado koutico. Br ko
so s poboja Gole gore opazili, da so se mladci vrnili na-
zaj do skale v koncu Dolge doline in je Jelen med njimi
tudi razlono spoznal Sinjeoko, so zakurili velik ogenj.
Sedaj sta oba mladca e vrtela na monem ranju kou-
tico nad erjavico. Ostrorogi pa je sedel na kopni skali
in akal. Slial je prihajati glasno tropo mladcev, videl
jih pa e ni. Jih je zakrivala goava. Postajal je edalje
bolj nestrpen. Rad bi bil e vedel, kako je Udarni odpe-
ljal Sinjeoko. Mudil se je dolgo. e se niso morebiti spo-
padli s Somovci ?
Prvi mladci so se e prikazali iz goave. Veselo so za-
vrisnili. Mladca pri ognju sta se jim odzvala. Ostrorogi
je pa samo vstal. ele ko je zagledal Sinjeoko in Udarne-
ga, je kriknil v pozdrav in stekel po bregu navzdol na-
proti. e preden so dospeli pred votlino, je Jelen e ve-
del, kaj se je bilo zgodilo ponoi na njegovem koliu in
njega okolici. Najbolj je bil vesel sporoila, da mu pripa-
da odslej vsa druina Nosatega Losa. Bi res teko shajal
brez enske. Tudi Jezerni bi bilo kasneje nerodno biti
sami. e se mu jo posrei kdaj pripeljati izpod Pleivce
na svoje kolie ?
BESeDA BOBRI 1: SAM
271
Utrujeni mladci so e za dne polegli in koj trdo zaspa-
li. Prav tako tudi Sinjeoka. Udarni in Ostrorogi sta se pa
e dolgo potem, ko je vzla luna, pogovarjala pri ognju
pred votlino. Sta si imela dokaj povedati. Pogovor se je
sukal skoro ves as okrog Jezerne Roe.
Jelen bi bil e ul, pa so se Udarnemu same zaele za-
pirati oi. Moral je lei. Ni ve ni mogel zdrati. Tudi
Ostrorogi je odel v votlino. Strao pa sta prevzela
mladca, ki se nista bila udeleila ugrabitve Sinjeoke Ko-
drolaske. V peevju pod vrhom Gole gore je zauhala
sova. Nie doli v goavi je pa zamijavil ris.
ez nebo se je razlila jutranja zarja. Straarja sta znova
naloila na ogenj. Obema se je e zdehalo. Rada bi vsaj
proti jutru malo legla. Pa se znotraj v votlini nihe ni
ganil. ele ko je vzlo sonce, so prili prvi mladci ven na
sneg.
Izmed vseh se je Udarni Jalan zadnji prebudil. Pogle-
dal je po Sinjeoki, ki si je e ovijala noge s kouhovino.
Vpraal jo je:
No, Sinjeoka Kodrolaska! Kako si prespala prvo no
na trdini?
Dobro, Udarni Jalan, se je nasmehnila Sinjeoka.
Na trdni zemlji se lovek vse bolje pouti kakor pa
na majavem koliu, je menil Udarni.
BESeDA BOBRI 1: SAM
272
Kodrolaska pa ni bila voljna kar na prvi hip za vedno
pozabiti na jezero in mostia. Podvomila je: Bom vi-
dela, ko skusim.
Hm! je veselo skomizginil z rameni Jalan in zael
ukazovati mladcem. Bi bil imprej rad s Sinjeoko na oto-
ku sredi jezera pod sivo skalo.
Pohodu vajeni Kozorogovci so bili kaj hitro nared.
Vsak si je vzel svoje oroje in si oprtal nekaj tovora. Pre-
den so se Sinjeoka in Udarni in Ostrorogi najedli, so se
e razporedili v vrsto.
Kodrolaska od brata ni jemala slovesa. Samo da naj
pride kaj pogledat pod Snene gore, mu je naroala. Ko
ona sama kar gotovo ne bo mogla nikoli obiskati njega.
Vrsta se je prestopila. Vodil jo je Orel, zakljueval pa
Krivokljun. V sredi sta pa hodila Sinjeoka Kodrolaska in
Udarni Jalan mladi par.
Temna vrsta Kozorogovcev se je poasi vzpenjala na-
vkreber po belem snegu. Ostrorogi je stal poleg ugaa-
joega ognja in gledal za njimi. Vekrat si je moral za-
sloniti oi. Blealo se mu je od sonca in snega.
Na slemenu so mladci obstali, se razstopili in se obr-
nili. Vsi hkrati so zarukali. Sinjeoka pa je na iroko za-
mahovala z obema rokama. Jelen je mladcem odrukal.
Kodrolaski je pa odmahnil s sulico.
Volji kouhi so drug za drugim utonili za sleme.
Ostrorogi Jelen se je pa podrsal po poboju navzdol do
BESeDA BOBRI 1: SAM
273
Dolgega potoka. Poskoil je v mali drevak in se odpeljal
s tokom vode proti zamrzlemu jezercu ob razcepu do-
line. V svoje kolie je prispel dokaj pred nojo. Kozoro-
govci so pa pod no zakurili ogenj in postavili otore
nad irokim prodom Save.
Drugo jutro so se e za svita dvignili in odli naprej.
Hodili so veinoma ob Savi. Sinjeoka se je udila isti
vodi. V plitvinah se je videla vsaka riba in vsak kamen
na dnu. Ronordeih vrhov zasneenih gora se pa kar
nagledati ni mogla. Zazdelo se ji je tudi, da dokaj lae
diha kakor pa na jezeru, nad katerim lei sedaj skoraj
gotovo gosta megla.
Prek potokov so prili po brveh, narejenih iz dveh,
treh tanjih debel. ez Savo samo je bila pa visoko nad
vodo podrta ogromna smreka. Kodrolaska se je obotav-
ljala stopiti nnjo. Udarni jo je moral prepeljati za roko.
Ni si upala sama ez.
Sonce se je pravkar vzpelo na svoj vrh, ko so zagledali
pred sabo na oblem griu sredi gladke zasneene rav-
nine naselje Bistrega Jezernika. Po odsekani sivi skali, ki
se je v ozadju visoko pela iznad ravnine, je Kodrolaska
po pripovedovanju Udarnega koj uganila, da gleda na
spee jezero pod ledom in na otok sredi njega.
Bistri Jezernik in vsi njegovi so bili Sinjeoke veseli.
Stareji so koj prepoznali v njej herko lepe Skalne
BESeDA BOBRI 1: SAM
274
Zvezde. Kodrolaskini izrki posameznih besed so se pa
nekateri naskrivaj posmehovali. Pa se bo e privadila.
Zveste mladce je Udarni obilno nasitil. Kar jih ni bilo
doma na otoku, so se ele pod no razli v svoja selia.
Dokaj so vedeli povedati. Eni ve, drugi manj. Vsi pa so
peli hvalo mladi eni Udarnega Jalana, Sinjeoki Kodro-
laski.
Rod Kozorogovcev, staro in mlado, je pripovedovanja
mladcev napeto poslual; z uesi in omi in nekateri e
z usti. Vso no bi se ne naveliali. Le Sivemu Volku ni
bilo nekaj prav. Zagodrnjal je tu pa tam izpod brk v bra-
do. e bolj pa je grizlo njegovo najmlajo her, Koato
Jelko. Dokaj si je morala prizadejati, da je prikrila jezo,
ki se je kuhala v njej.
Koata Jelka je sama pri sebi delala hude naklepe.
Sinjeoka Kodrolaska je pa ta as stala na vrhu otoka. Kar
ni mogla odmakniti oi od vrhov visokih gora, ki so se
zlijali z veerno ozarjenim nebom, da ni vedela, kje se
neha zemlja in kje se zane nebo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
275
BUEA ODJUGA
I
zpod sonca je potegnil gorak veter. Spoetka tiho in
zagatno. Ni ga bilo utiti. Le sren ni ve dral in sneg
se je priel usedati.
ez dan je veter naraal in zganjal oblake. Ponoi so
se pa e potresala kolia, tako silno je bual podson-
nik prek zaledenelega in zasneenega jezera. Na ledu se
je pod snegom priela nabirati voda. Nihe ni ve ma-
ral broditi naokrog.
Mostia, raz katera se je snenica hitro odtekala, so
bila do teme e vsa kopna. Topel veter je pa bual veno-
mer e kar naprej.
Drugo jutro se je po strminah in bregovih pokazala
kopnjava. Iz vetra je zavral ob kolia de. Na jezeru se
je priel lomiti in gromovito pokati led. Mostia so bila
odrezana od otokov in trdine in drugo od drugega.
Pri tleh se je veter nekako umiril. Megla je legla niz-
ko nad jezero. Nad njo je e vedno bualo. V razmoen
sneg je pa lil gorak de.
V jezero je od vseh strani drla voda. Pritoki so naras-
li kakor e davno ne. Ob iztoku v reko so se grmadile
ledene ploe. Pa so se hitro tajale in kalna voda jih je
BESeDA BOBRI 1: SAM
276
sproti odnaala. Koliarji se kar ni niso bali, da nastopi
jezero na mostia. Razlilo se je pa ez vsa obrena mo-
virja.
Dnevi so bili pusti in merni. Kar za nobeno delo ne.
e ognjem na ognjiih se je komaj ljubilo goreti.
V koi Brkatega Soma se je jezil na vreme in na same-
ga sebe in na vse Neokretni Karp. Odkar je Udarni Jalan
odpeljal Sinjeoko Kodrolasko, je bil kakor popadljiv pes.
Samo renal in revskal je. Kar ni mogel pozabiti, da je
pravzaprav vsega sam kriv, ko je ubranil, da niso li re-
evat Sinjeoke. Kdo pa je vedel, da Ostrorogega ni do-
ma. Je mislil on in uka in Som tudi, da Jelen e poskrbi
za Kodrolasko in jo spravi tako visoko pod podstreje,
da je volkovi ne doseejo. Potem bi jo reili. Samo vol-
kovi naj bi prej raztrgali Ostrorogega in oba mladca,
Navihanca in Risa.
e manj se je pa kdo nadejal tistih smrdljivih gorjan-
skih kozlov, je zmerjal po tihem Karp Kozorogovce.
Da bi se jim rvi zaredili v revah, jim je prielel.
Potem si je priel domiljati, da bi si Udarni ne bil
upal napasti Somovega mostia, e bi bila Kodrolaska
e v njem. In e bi si bil tudi drznil, bi odnesel samo
krvavo buo, ne pa Kodrolaske, je junail Karp sedaj,
ko je bil Jalan s svojimi mladci e davno dale pod Sne-
nimi gorami.
BESeDA BOBRI 1: SAM
277
Neokretni je bil el prejnje dni, ko je dral e sren,
pod Pleivco v kolie Tratega Tura. Urni Sulec je e
vedel zavoljo Kodrolaske. Noreval se je, da se Somov-
ci niso upali spoprijeti z volkovi, da so si pustili lepe
zimske volje kouhe vzeti izpred nosa in da so se dali
ugnati pravzaprav gorjanskim smrkavcem. Ima e prav
Jezerna, da zte ne mara. Kakno uivo deklo si vzemi.
e predobra ti bo. Sulec se ni mogel ve premagati. Ga
je hudo greblo zavoljo Sinjeoke, ki mu jo je Jalan tudi
vzel pravzaprav izpred nosa.
Neokretni Karp se je hotel zagovarjati, pa mu Urni ni
pustil.
V besedo je posegel Trati Tur. Da sedaj pa je, kakor
je, in da se bo treba zavoljo Jezerne kako drugae pome-
niti. e jo hoe dobiti, naj ree oetu, Brkatemu Somu,
naj pripravi dokaj odkupnine.
Turovca sta Neokretnega trdo prijemala. Jezerna se
pa niti pokazati ni hotela.
Brkati Som je svojega prvorojenega kaj mrko pogle-
dal, ko mu je omenil visoko odkupnino za Jezerno. Se-
veda. Vse kolie naj dam za eno punaro. Poaka! Saj
si se nekaj ustil, da jo ugrabi. Pripelji jo. Potem se e
kako pomenimo. e nas napadejo, se bomo pa branili.
Oe je to tako povedal, da mu Karp Jezerne ni upal
ve omeniti.
BESeDA BOBRI 1: SAM
278
Redkozoba uka je pa tkala spet svoje platno. Nape-
ljevala je, naj bi Sulec vzel njeno Tenkonogo apljo. Ma-
ra Urni znjo. e podobna ni Kodrolaski. Pa e jo tudi
vzame, bo Tur vkljub temu zahteval e vseeno dokaj od-
kupnine.
Somu je kaj lahko rei, naj ugrabi Jezerno, je bil ne-
jevoljen Karp. e pelje vse moke iz rodu proti Turov-
cem, e tvega, da bodo nemarno tepeni. Kdo ga pa
mara. Mladci bi mu celo nagajali in ga br izdali Ostro-
rogemu. Na druge se tudi ne more zanesti. Samo nekaj
hlapcev dri z njim. Pa ti niso najbolji. Kolie bi pa res
vsi branili.
Pa si je domislil Karp, da izvoha, kdaj bodo Turovci
zdoma. Takrat pa kar podnevi ugrabi Jezerno Roo. Sa-
mo pohiteti bo moral, da ga Ostrorogi ne prehiti. Da
ga niso strgali volkovi, Jelena! Pa saj nima ljudi. Odkup-
nine pa tudi ne.
Neokretnemu je za hip odleglo. Pa se je spomnil, da
bi ulegnili Jelenu priti pomagat Kozorogovci, in je spet
skremil obraz, kakor bi zveil meriko.
Neokretni Karp je hodil okrog ognjia in razmiljeval
in si ubijal glavo in se zapletal v svoje lastne misli, kakor
muha v pajevino.
Zunaj pa je v odtajano jezero tropotal de.
Prav tako gost de je drobil tudi na streho koe Sive-
gi Volka pod Snenimi gorami. Znotraj pri ognjiu je
BESeDA BOBRI 1: SAM
279
pa visokorasla Koata Jelka pridueno pripovedovala
svojemu oetu, Sivemu Volku, kaj se ji je vse posreilo
izvlei iz Sinjeoke Kodrolaske. Da Ostrorogi Jelen nikoli
ne vzame nje, vsaj za prvo eno ne, ko kar nori za Jezer-
no Roo in mu e zdale ne hodi na misel, da bi se pu-
lil z Udarnim Jalanom za poglavarstvo pri Kozorogov-
cih. Poaka! Ona da bi bila kdaj kateri drugi enski pod-
lona. Nikoli! ivi pa v obsenem koliu pod Pleivco
Jezerne brat, Urni Sulec, prvorojeni Tratega Tura, ki je
glavar tevilnega rodu. Ta je gledal za Sinjeoko Kodro-
lasko. Sedaj, ko mu jo je Udarni odpeljal, bo moral pa
drugo iskati. Lep posebno ni. Pa kaj tisto. Poglavar bo.
Kaj, e bi vzel njo, Koato Jelko.
Volk se je prijel za sivo brado in se zamislil. ez as pa
je povedal, da popelje koj, ko se vode odteejo in vreme
ustali, svoje lovce za nekaj dni v votlino na poboje Gole
gore. Pa bo skual poizvedeti, kako in kaj.
Koata se je br odloila, da pojde tudi sama z njim.
Ne sme zamuditi. Ni dale naokrog nikjer ve nobene-
ga uglednega prvorojenca, ki bi e ne imel ene. Zakaj
bi se ne pobrigala, ko je kakor rojena za gospodovanje.
Ostrorogi in pa tista njegova Jezerna aba, ali kako jo e
kliejo, naj se pa potem kar pripravita. Kaj bo on z eno
samo druino. Slabi. Bo pomnil Jelen, kdaj je z njo vred
zavrgel poglavarstvo v mogonem rodu Kozorogovcev.
BESeDA BOBRI 1: SAM
280
Koata Jelka je razivila ogenj in priela oetu, ki je bil
ustregel njeni elji, pripravljati obilen obed. Zunaj se je
pa zael meati med de sneg. Gore so bile pa e pobe-
ljene.
Na strehe koli v prostranem jezeru je pa e vedno
mrlel samo de. Hlad z gora e ni dosegel niine. Na ko-
liu Ostrorogega Jelena sta se v mali koi prerekala Na-
vihanec in Ris, kdo zna bolje pritrditi na konec puice
kresilnikovo ost. Bo e Jelen odloil, kdo napravi bolj
prav. V drugi manji koi je jokal otrok. Bil je nekaj bo-
lan. Nosatega Losa ena, Pikasta Postrv, je ujkala ma-
lega in ga skuala pomiriti.
Ostrorogi sam je pa v svoji veliki koi leal. Je bil zad-
nje dni, ko ni mogel izpod strehe, e vse postoril, kar je
bilo treba popraviti pri oroju in orodju. Z na pol pri-
prtimi omi je gledal v streho nad sabo, poslual de in
sanjaril.
Jezerna Roa hm. Zaenkrat je e nikakor ne more
pripeljati v svoje kolie, ki e ni povsem dograjeno. No,
pa to ga kar ni ve ne skrbi. Sedaj, ko mu sluijo porab-
ni in izkueni Nosati Los in oba njegova sinova. Pa tudi
veji otroci e kaj poprimejo. Pikasta Postrv zna kaj
okusno pripravljati jedi. Zaloge res e pohajajo. Ni rau-
nal na toliko glav druine. Pa saj je odjuga pregnala z
jezera led. Ne bo jim manjkalo rib, eprav e nima pra-
vih mre. In pa skoraj bo spet pomlad. Takrat se pa ne
BESeDA BOBRI 1: SAM
281
bo smel kar ni ve obotavljati, e noe, da ga Karp ne
prehiti.
Nak! Spodnjega lova pa za Jezerno ne da. Kaken ko-
uh, no, celo bronasto sekiro, ki bi jo kaj teko pogreal,
je pripravljen e primakniti k tistim bobrom, s katerimi
se je Sulec ogrdil. Ve pa ni. Raji poklie Udarnega na
pomo in Jezerno ugrabi.
V streho se je zaletel veter. Ostrorogi je vstal in el
pogledat na vreme. De je res malo ponehal. Zvedrilo se
pa e ne bo, dokler ne pobeli sneg, je sodil Jelen in po-
gledal prek narahlo vznemirjenega jezera proti Pleivci.
Br ko se drevaki zamoijo, zavesla v ono stran, da spet
vidi Jezerno Roo.
Jelen je stopil nazaj v koo. Priloil je na ogenj. Je po-
stalo kar hladno. Se morebiti le kmalu zvedri.
Nad koliem Tratega Tura se je pa megla e pre-
trgala. Pokazal se je neporasli vrh Pleivce. rna gora je
bila e vedno pokrita z oblaki. eprav e ni nehalo po-
vsem deevati, sta sedla Tur in Sulec v drevak, da obves-
lata Pleivco, najveji otok v jezeru.
Urni Sulec je zadnje ase e kaj teko akal odjuge.
Rad bi se bil po dolgem asu spet enkrat naveslal. Ga ni
malo greblo, eprav ni tega kazal, da so mu gorjani sredi
najtre zime odvedli Sinjeoko Kodrolasko. Kozli, smrd-
ljivi. Sredi vode, se mu je zdelo, bi pozabil na Sinjeoko
in pa na ponianje, katero mu je bil prizadejal Udarni
BESeDA BOBRI 1: SAM
282
Jalan. Bi se mu ne bilo obneslo, da je Karp drugaen. Pa
je za ni. Drago bo plaal svoj pogreek, e hoe dobiti
Jezerno. Potem ga pa e e privije. Tiste Tenkonoge ap-
lje pa on ne mara. Naj jo uka kar ukam vre, e
hoe. ez poletje se on e ozre za kakim drugim, ed-
nim in veljavnim dekletom.
Sulec je z vso mojo gnal drevak. Tur ga je izpod ela
pogledoval. Se mu je kar zdelo, kaj jezi sina. Trati je
zahrkal in spregovoril:
Sem mislil, da si na spomlad pripelje eno.
Jaz tudi. Pa mi je nerodni Karp vse skazil. Sulec je
divje zarnahnil z veslom.
Bei, bei! Se mar e nisi spreumel. Tisto s Sinjeoko
ti je nasnoval Ostrorogi. Tur je kimal z glavo, kakor bi
hotel svoje besede e bolj zatrditi.
Ostrorooogi ? Urni je potegnil veslo iz vode: Saj
ga e doma ni bilo.
Seveda ga ni bilo, ko je el klicat Kozorogovce, naj
pridejo in naj ugrabijo Kodrolasko. Dobro si je zmislil.
Njemu bi nihe ne mogel oitati, da ni branil sestre.
Somovci bi pa niti ne vedeli ne, kdaj je Sinjeoka zgini-
la, da niso Jelenovega kolia napadli volkovi in vse iz-
dali. Tur je na eno oko zameal in pokazal izpod brk
samo eno stran zob.
Urnemu se je zasvitalo: Utegne imeti prav.
BESeDA BOBRI 1: SAM
283
Imam tudi. Trati je dvignil roko: In previdna
morava biti, da Ostrorogi e naju ne prevari za Jezerno.
Samo poskusi naj. Razderem mu kolie. Sulec je
jezno udaril z veslom po motni vodi, da je obema briz-
gnila v obraz.
Kozorogovci pa nama. Kaj ne vidi, da so z Ostroro-
gim zmenjeni. Je na pol njihovega rodu. Sinjeoka jih je
pa e bolj povezala.
Ima res prav, je pritrdil oetu Urni.
Imam, imam. Zato si pa imprej vzemi eno.
Tenkonogo apljo?
Vsako drugo prej. Potem ko Karp ne bo mogel ve
raunati na zamenjavo s apljo, privijeva Soma in nje-
ga za odkupnino, da ju bo kar zabolelo.
Sulec in Tur sta veslala okrog Pleivce. Grede sta se
pomenkovala, v katerem koliu bi utegnilo rasti pri-
pravno dekle za Urnega Sulca prvo eno. Pri blinjih
rodovih nista mogla ni pravega dobiti. Treba bo po-
gledati malo dlje. In imprej.
V zalivu na drugi strani otoka sta Urni in Trati pre-
podila jato rac. Sodila sta, da bo pomlad zgodnja. V je-
zero so se e zaeli vraati ptii.
Sulec in Trati Tur sta veslala okrog otoka. V koi
doma na koliu sta pa sami sedeli mati Bela Ovca in
brhka hi Jezerna Roa. Predli sta. Deja nista sliali ve.
Je res samo tu pa tam padla e kaka drobna kaplja. Ovca
BESeDA BOBRI 1: SAM
284
je vedela, da se bo skoraj prevedrilo. Je ni ve trgalo po
nogah. In sta predli in molali. Zunaj po koliu so se pa
podili otroci. Pa je spregovorila Bela Ovca:
Roa! K letu osorej ne bova ve sedeli pri istem
ognjiu.
Kar gotovo ne ve, mati, je pritrdila Jezerna.
Da niso gorjani odvedli Kodrolaske, bi vaju skuali
e to pomlad premenjati. Tebe in Sinjeoko. Bele Ovce
glas je bil alosten.
Obljubila si mi napoj, po katerem navidezno zbolim.
Daj mi ga, je zaprosila Jezerna.
Ne, je odkimala Ovca, ne veva ni gotovega. Bi ti
utegnilo koditi, e bi le predolgo morala hliniti bole-
zen.
Kakor ve. Jezerna je priloila na ogenj: Karpova
pa ne bom. Raji zabodem njega in sebe.
Ne prenagli se, je zaprosila Bela, dam ti koren.
Nosi ga pri sebi. e bo sila najveja, ga zauij. Ni neva-
ren. Samo . Ve kakor pol lune se bo lahko ubranila
vsakega mokega. Kako, se e sama spreumes. Preden
pa mine pol lune, e dvakrat Ostrorogi lahko poklie
Kozorogovce na pomo. Bela Ovca je vstala. Poiskala je
med posuenimi zelii tenak, dolg rn koren, Jezerna
ga je prerezala na tri konce. Vsakega posebej je prebodla
s koeno iglo. Obesila si jih je med koljke na ogrlico.
Vsi bodo mislili, da jih nosi zoper uroke.
BESeDA BOBRI 1: SAM
285
Jezerna in Bela Ovca sta spet utihnili. Obmolknili so
tudi otroci zunaj na koliu. Vrnila sta se Tur in Sulec.
Urni je oddivjal e naprej na odprto jezero. Trati je pa
priel v koo. Mrko je pogledal Jezerno. Mati in hi sta
koj uganili, da sta se oe in brat pogovarjala o Jezerni
Roi. Tratega Tura pogled ni obetal ni dobrega.
De je ponehal. Veter je zael trgati meglo. Pokazal se
je temni vrh rne gore Na jezero so pogledali na novo
zasneeni Grintovci. V daljavi so v soncu zablestele
Snene gore. Nebo nad njimi je bilo e povsem jasno.
Na otoku sredi jezera pod sivo skalo je stala Sinjeoka
Kodrolaska. Razgledovala se je in se kar nagledati ni
mogla. Sneg se v niini ni prijel tal. e poboja gora so
bila do srede lesa kopna. Vrhove je pa gladko zapadlo.
Redko katera skala se je videla. Gore so bleale v son-
cu, da je kar vid jemalo. V jezero so raz blinje grie od
vseh strani silile temne goave. In pa . Sinjeoka je
okrog in okrog sebe, kakor je bila od mladih nog vajena,
videla spet vodo. Res ni segala skoraj v nedogled. Je bila
pa zato globoka in vse bolj jasna. In zasneene gore so
se od blizu ogledovale v jezerni gladini. Kodrolaski je
bilo dobro kakor e noben dan ne, odkar je prispela pod
Snene gore.
Prve dni je bilo Sinjeoki kar precej nerodno. Poznala
ni nikogar. e svojega moa, Udarnega Jalana, kaj malo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
286
In Jezernikova druina je jedla precej drugae, kakor pa
je bila vajena jesti doma na koliu. Rib niso imeli kar
ni nasuenih. Zato pa dokaj ve osoljenega mesa. In
svee divjaine so imeli doslej vedno na pretek. Mleko
so pili kakor vodo. Kodrolaski je bilo to kaj po volji. Na
koliu Brkatega Soma se je morala vasih za nekaj po-
irkov mleka do grda spreti z debelo Redkozobo uko.
Spoetka se je Sinjeoka tudi malo tee sporazumela z
Jezernikovimi. Sedaj je pa e kar skoraj tako govorila
kakor oni sami. Malo se je pa druina nje privadila. Naj-
ve je bilo pa vredno, da je nihe ni gledal po strani,
kakor sta jo doma uka in Karp. Vsi so jo imeli radi. e
preradi. Le to jim ni bilo ve, da se je edalje bolj nave-
zovala na najmlajo her Sivega Volka, na Koato Jelko.
Kodrolaska kar ni mogla razumeti, kako da Jezernikovi
Jelke ne marajo, ko je vendar prikupna in prijazna in se
ona z njo tako lepo pomeni.
Sinjeoki Kodrolaski je bilo najbolj ve to, da je Ko-
ata Jelka vedno in vedno hotela govoriti o Velikem je-
zeru in o mostiih in drevakih. Za vsako malo stvar se
je zanimala. Prav posebno je pa rada posluala, kadar ji
je Kodrolaska pripovedovala o bratu, Ostrorogem Jele-
nu, ali pa o Urnem Sulcu, kateremu je bila ona name-
njena za prvo eno. O, Koata Jelka je dobro razumela
njo, ki je e vedno rada mislila na svoj rodni kraj. Dru-
gi so ji pa vasih celo malo nagajali, e je pripovedova-
BESeDA BOBRI 1: SAM
287
la o mostiih. Koliarjem so kaj radi rekli abarji. Naj
bi e Karpu in Sulcu in Somu in Turu dajali tak pritikljaj.
Ostrorogi ga pa prav gotovo ne zaslui. In Navihanec in
Ris in Los in e marsikdo tudi ne.
Kodrolaska je stala pred koami na otoku in mislila na
Ostrorogega brata in na njegove. Kdo ve, e se posrei
Jelenu sedaj, ko je jezero spet kopno, pripeljati Jezerno
Roo v svoje svetlo novo kolie. Kdo ve ?
Vkljub lepoti, ki jo je zrla okrog sebe, si je Sinjeoka
zaelela druine Koate Jelke. Govorili bi o Velikem je-
zeru in o tevilnih mostiih. Da bi skoraj spet prila .
e bi Kodrolaski ta hip kdo rekel, da Koate Jelke ni-
koli ve ne bo k njej, bi bila huda nanj. Seveda. Saj Sinje-
oka ni mogla vedeti, da se Jelka prav ta as pripravlja e
na pot, da gre z oetom, Sivim Volkom, in njegovimi
lovci v votlino na poboje Gole gore. Da pa se z Gole
gore popelje v drevaku po Dolgem potoku e naprej v
Veliko jezero, prav na mostie Tratega Tura in se nik-
dar ve ne vrne pod Snene gore, tega pa Koata Jelka
niti sama ni vedela.
Sonce se je nagnilo k zatonu. Sinjeoka Kodrolaska je
e vedno stala na otoku sredi jezera med gorami. Nad
njo se je pelo jasno nebo. Niti oblaka ni bilo ve na
njem. Zasneeni vrhovi so pa prieli rdeti v veerni zarji.
Od Save sem je priletela jata rac. Spustila se je na je-
zerno gladino. Sinjeoki se je zazdelo, kakor bi ji bili po-
BESeDA BOBRI 1: SAM
288
znani ptii prinesli pozdrave s kolia v daljnem Veli-
kem jezeru in od Ostrorogega in od njegovih in e od Je-
zerne Roe.
Prielo se je mraiti. Poasi je odla Sinjeoka Kodro-
laska nazaj v koo. Tiho je sedla k ognjiu.
BESeDA BOBRI 1: SAM
289
POMLADNO ZELENJE
J
ezero je spet oivelo. Jate ptiev so se prepeljavale po
vodi, brodile po movirjih in se preletavale v spo-
mladanskem soncu. Bregovi voda in mokrotne planjave
so se pozlatile; vzcvetela je kalunica. Vrba je odgnala
maice in leska je razsipala rumenkastorjavi cvetni prah.
Ob robu goav so ozelenele trave. Posulo jih je drobno
cvetje. Razpustila sta se mecesen in bukev in za njima e
drugo drevje. Od bregov jezera se je zelena pomlad vsak
dan vie povzpenjala v hribe, dokler ni pregrnila vrhov.
V Grintovcih in v daljnih Snenih gorah so se pa e ved-
no bleali sneni plazovi.
Ob ograji na koliu Tratega Tura je stala Koata Jel-
ka. Veter se je poigraval z njeno sivkasto haljico in rde-
kastimi lasmi. Drala se je za vrhnjo okroglico in gledala
prek jezera proti skalnim Grintovcem dale v ozadju.
Zatoilo se ji je po domaih gorah, ki se pno koj za se-
lii visoko proti nebu. Vse ivljenje bi bila lahko osta-
la pod njimi, da se ni Ostrorogi Jelen zagledal v Jezerno
Roo. Ali pa, e bi si ne bil Udarni Jalan vzel za eno
otroje zaupljivo sestro Ostrorogega, Sinjeoko Kodrola-
BESeDA BOBRI 1: SAM
290
sko. Udarnemu in Kodrolaski ne more prizadejati ni
hudega ve, zato se pa znosi nad Jezerno in Jelenom.
rni vodni krokar kormoran je poreno priribaril
prav pod kolie. Koata Jelka je zamahnila z obema ro-
kama. Kormoran se je nemarno zadrl, se dvignil iz vode
in odletel proti goavam onkraj preliva. Jelka se je
spomnila zgodnjega pomladanskega dne, ko se je prvi
pribliala koliu Tratega Tura.
Pot izpod Snenih gora do skalne votline na prison-
nem poboju Gole gore je Koato Jelko zelo utrudila. Ni
bila vajena napornih in dolgih pohodov. Zavidala je
Sinjeoki, ki je isto daljavo prehodila pozimi ob visokem
in zamrzlem snegu, ko so bili vsi prehodi zravnani. Ona
pa se je morala prerivati skozi goave in broditi po
movirjih. In vrhu vsega je Kodrolaska vedela, da gre
svojemu cilju naproti. Njo samo pa je ob vsakem kora-
ku skrbelo, e se ji posrei postati prva ena na razse-
nem koliu v zavetju Pleivce.
Ve dni je potem poivala v skalni votlini na poboju
Gole gore, preden so jo nehale boleti noge. Sivi Volk in
njegovi lovci so pa iskali v potoku pod bobrovim jezom
drevake Udarnega Jalana, za katere je bila Jelka zvito
pozvedela od Sinjeoke Kodrolaske. Kar niso jih mogli
dobiti. So bili potopljeni v blato. Staknili so jih ele tretji
dan, jih potegnili na suho in oedili. Delo jim ni lo kaj
prida od rok. Ga niso bili vajeni.
BESeDA BOBRI 1: SAM
291
Kakor premoen menjalec se je Sivi Volk s svojimi
lovci spustil drugi dan ob prvem soncu z vsemi tremi
drevaki po Dolgem potoku navzdol proti Velikemu je-
zeru. Odpremo je vodila pravzaprav Koata Jelka. Ni se
bala, da bi zala. Je bila za pravo smer natanno izpra-
ala Sinjeoko Kodrolasko. In z Gole gore se je bila te dni
dobro razgledala. Skrbelo jo je samo, da bi se ne srea-
li z Ostrorogim Jelenom. Bi Sivega Volka takoj spoznal
in z njim vred tudi njo. Utegnil bi skaziti njeno namero.
Sonce se je e nagnilo ez svoj vrh, ko so Volkovi Ko-
zorogovci priveslali pod kolie Tratega Tura. Oblaja-
la jih je tropa psov. Za njimi so iz ko in od vseh strani
pritekli otroci in prodajali zijala. Prihitele so enske past
radovednost. Moki pa so gledali tujce zdale in zvika.
Sivemu Volku je bilo nerodno. Skoraj bi se raji sreal
s svojimi lovci s redo pobesnelih turov, kakor da so zi-
jali vanj Turovci. Ni bil vajen takih potov. Kar ni si mo-
gel domisliti prave besede. Koata ga je morala opom-
niti, naj povpraa po glavarju.
Trati Tur je pristopil k ograji. Zapodil je otroke in pse
in ukazal enskam oditi nazaj na delo. Sam pa se je zael
razgovarjati z mostia s Sivim Volkom, ki je stal spodaj
v drevaku.
Volkovim Kozorogovcem Trati Tur in Sulec in vsi
Turovci kar ni niso zaupali. Njih obrazi in od oroja in
zob in krempljev zverjadi brazgotinasta prsa so jih izda-
BESeDA BOBRI 1: SAM
292
jala za vse kaj drugega kakor pa za mirne in pohlevne
menjalce. e se morebiti z ukano ne mislijo polastiti ko-
lia? Pa komaj. Jih ni kdo ve kaj. Bi jih Turovci, ki so bili
domalega vsi doma, kaj lahko uugali, Ko so pa tujci pri-
eli povpraevati po bobrovih kouhih in bobrovini, za
kar da so pripeljali s sabo bronaste zapestnice, noe in
sekire in sol, je Turovce zamenjava hudo zamikala. Tra-
ti je povabil Sivega Volka, naj pristane in pokae svoje
blago.
Izmed vseh, kar jih je prilo po poevnem pristajnem
mostu navzgor na mostie, so se Turovci najbolj udi-
li Koati Jelki. enska med samimi trdih bojev vajenimi
mokimi. In e mlada in brhka navrh. Nak! Kar v glavo
jim ni lo. Dekleta in mlaje ene so zavidale Jelko za
prelepo pisano ogrlico. e nikoli niso videle take. Mo-
ki so pa obudovali lahtno kouhovino skalne kune, s
katero je bila tujka bogato ogrnjena. Vsi pa so sodili, da
mora biti dekle imenitnega rodu.
Urnega Sulca je Jelka koj prepoznala. e prej, preden
so si povedali svoja imena. Natanno tak je bil, kakor ga
je bila opisala Sinjeoka. In je samo po sebi tako nanes-
lo, da sta se Sulec in Koata najve pogovarjala. Jelka je
bila Urnemu edalje bolj ve. Ga je tudi znala privezo-
vati nse.
Turovci in Kozorogovci so prieli zamenjavati. Pa se
obojim ni ni mudilo. Kar mimogrede se je zmrailo.
BESeDA BOBRI 1: SAM
293
Trati je povabil Volka, naj s svojimi ljudmi prenoi v
koliu. Sulcu je bilo to kaj ve. Jelka je pa e z vsega
poetka nameravala ostati ez no pri Turovcih.
Konec je bil tak, da so se Volkovi Kozorogovci mudi-
li tri dni na koliu pod Pleivco. Koata Jelka je pa po-
stala prva ena Urnega Sulca, bodoega glavarja obse-
nega najstarejega kolia v Velikem jezeru. Kobaljast je
bil res precej. Bil pa je moan in najbolj slovit vesla.
Koata Jelka je priela koj prve dni plesti mreo, v ka-
tero naj bi se ujel Ostrorogi Jelen. Pa ji ni lo tako po
islih, kakor si je bila zamislila. Jezerna Roa ji kar ni ni
hotela zaupati. e sreavati se ni marala z njo. e je le
mogla, se je izognila bratovi eni. O, Jezerno smo bi se
morebiti le posreilo Jelki preslepiti. Pa jo je svarila nje-
na mati, Bela Ovca, jasnovidna vrainja. In pa ko bi
Neokretni Karp res kako neokreten ne bil.
Koata Jelka je stala na mostiu Tratega Tura in se
drala za ograjo. Po jezeru pa so se prepeljavali dreva-
ki; eden sem, drugi tja. Nejevoljna sama nase in da se
malo razgleda okrog novega bivalia, je Koata odla
po pristajnem mostu navzdol in odveslala na jezero.
Morda ji tam zunaj pride na misel, kako naj prizadene
Ostrorogemu kar najve bridkosti.
Koata Jelka jo zavozila proti prelivu med obema
prvima otokoma. Dopoldansko sonce je sijalo na jeze-
ro. Mlado zelenje se je ogledovalo v njem in beli oblaki,
BESeDA BOBRI 1: SAM
294
ki so hiteli prek neba. Voda sama se je Koati zdela mot-
na, eprav ni bila prav ni skaljena. Je bila pa vajena
gledati na isto jezero pod sivo skalo in pa na Savo in
uboree potoke, ki izvirajo izpod Snenih gora. Jata
belih labodov je plavala v prelivu. Prek nje pa so letele
z jezera proti trdini sive gosi.
Jelka bi bila rada opazovala labode od blizu. Na jezero
pod Snenimi gorami so prileteli le redkokrat; pa e ta-
krat se niso dolgo pomudili. Gnezdili niso ob njem nik-
dar. Na Velikem jezeru so pa kar stalni ptii.
Koata je priela obraati drevak proti bregu, da bi
skrita za vejami imdlje mogla gledati ponosne ptie.
Bela jata so za hip obstala. Prek jezerne gladine se je raz-
legel svare krik. Labodi so se dvignili, zapeli v zboru in
se preleteli na odprto vodo. Izza otoka se je pa prikazal
ozek in dolg drevak. Moki je sedel v njem. Jelka je imela
ostre oi. Koj je prepoznala Neokretnega Karpa, eprav
je samo enkrat v ivljenju govorila z njim.
akaj, Neokretni. Ravno prav mi prihaja. Nahuj-
skam te, da se imprej zgane. Koata je poasi vesla-
la blizu brega in se kmalu sreala s Karpom.
No, prvorojeni slavnega Brkatega Soma sin, je ogo-
vorila Koata Neokretnega in ga izpodbodla. Kaj spet
ie, kje bi mogel vsaj videti Jezerno Roo, ko si je ne
zna osvojiti?
BESeDA BOBRI 1: SAM
295
Mrhm! je zarenal Karp in koj prijel za vren mu
trnek: Prav ti si mi vse zmedla.
Jaz ? se je zaudila Koata.
Ti, ti, je revsnil Neokretni. Treba ti je bilo priti iz
vaih odljudnih hribov na nae lepo jezero. Kaj te noben
kozar ni maral? Hrhm!
Jelka je porla alitev in se naredila nevedna: Ne ra-
zumem, zakaj se huduje nme.
Karp je poloil veslo prek drevaka in se z obema ro-
kama oprl obenj. Jezno je oponesel Koati: Zvodila si
Urnega Sulca.
Jelka je hinavsko priliznjeno pogledala Neokretnega:
Je res koda, da se ni moj oe, Sivi Volk, najprej zgla-
sil na koliu slovitega Brkatega Soma, kakor sem bila
nasvetovala jaz. Da sem prej poznala tebe kakor pa Ur-
nega Sulca, kdo ve, e . Koata je obmolknila in se
delala, kakor da si ne upa svoje misli izrei do konca.
Neokretni se je nemirno presedel. Zaprlo mu je bese-
do. Nerodno je uravnoveal drevak, ki se je bil mono
zazibal. Z izbuljenimi omi je bolal v Koato Jelko. ele
ko se je drevak umiril, je Karp goltnil: Sedaj je, kakor je.
Vidi, Karp. Ni hudega ti nisem naredila, se je hli-
nila Koata.
Ni, je pritrdil Neokretni.
Zato se nikar ne jezi nme! Jelka je nagnila glavo po
strani.
BESeDA BOBRI 1: SAM
296
Se ne, je postal krotek Karp. Le to mi hodi narobe,
da ni Urni Sulec vzel moje sestre, Tenkonoge aplje. Po-
tem bi z Jezerno kar nekako menjali. Sedaj pa Tur in
Urni zahtevata za Roo toliko odkupnine, da je moj oe,
Brkati Som, ni voljan dati. Jezerno mi pa vsak as uteg-
ne prevzeti Ostrorogi Jelen.
Neokretni se je izdal do konca. Jelki sicer ni povedal
ni novega, ker je e vse vedela od Sinjeoke Kodrolaske.
Bila je pa njegovega priznanja zelo vesela. Zavedala se
je, da je Karpa ujela v mreo in da ga potegne, kamor
hoe,
Res ga je koj zaela izpodbadati.
Ostrorogi Jeeelen! je zasmehljivo izrekla Jelka ime
slovitega mladca. Prehiti ga in ugrabi Jezerno.
Mrhm! Neokretni je pogledal izpod ela: Bi. Pa
imam premalo ljudi, da bi zmogel Turovce.
Pridi, kadar jih ne bo doma.
Kaj jaz vem, kdaj so zdoma.
akaj!
Koata Jelka je zaveslala blie Neokretnemu. Pridu-
eno mu je povedala, da bo odslej naprej, kadar bodo na
koliu pod Pleivco doma samo starci, enske in otro-
ci, vselej obesila na vogal ograje eno izmed svojih siv-
kastih halj, ki jo bo prej oprala, e bo umazana ali ne.
Vsi bodo mislili, da jo sui, in nihe ne bo slutil izdaj-
stva.
BESeDA BOBRI 1: SAM
297
Karpu so se do ues raztegnila iroka usta. Kar ni ve
ni dvomil, da bo v najkrajem asu Jezerna Roa njego-
va ena. Uhaja!
Neokretni in Koata sta se razla. Odveslala sta vsak
na svojo stran. V prelivu med prvima otokoma je posta-
lo spet vse mirno. Pridrstil se je vlak rib. Ponirki so po-
gledali iz vode. Od nekod je pa priletela velika jata ro-
nobarvnih tekih pelikanov. Spustili so se na plitvino in
zaeli ribariti proti trdini otoka. Maili so si ribe v vre-
aste kljune in se poutili popolnoma varni. Ne loveka
ne nevarne ivali ni bilo zaznati nikjer v bliini. Pa .
Drnk! Zabrnela je tetiva. Nizko nad vodo je siknila
puica. Star samec je iroko zakrilil s perutnicami in se
prevrnil vznak na hrbet. Pelikani so se hrupno dvignili
in odleteli. Izpod previsnih zelenih vej se je prikazal la-
hek drevak. V njem je sedel Premeteni Navihanec.
Ostrorogemu Jelenu zvesti mladec se sprva za ustre-
ljenega velikega ptia niti zmenil ni. Najprej se je pre-
vidno ozrl na vse strani. ele ko je dognal, da Neokret-
nega in Koate nikjer ve ni, je priveslal iz skrivalia.
Potegnil je iz vode mrtvega pelikana, mu skual razpe-
ti perutnice do kraja, pa njegove roke niso segle tako na
iroko. Vesel je bil Navihanec lepega ptia. e nikdar
doslej ni uplenil pelikana. e bolj vesel je pa bil, da je
skrbno prikrit slial ves razgovor med Koato Jelko in
Neokretnim Karpom. To je bil plen, vreden vseh jat peli-
BESeDA BOBRI 1: SAM
298
kanov, kar se jih preletava po jezeru in njegovih brego-
vih. Le kaj poree Ostrorogi, ko mu pove. Sicer bi po
gospodarjevem ukazu ne bil smel priveslati tako dale
in bi moral biti e davno spet na koliu. Pa Jelen je ra-
zumeven in bo uvidel, kako prav je naredil, da je ravnal
po svoje.
Premeteni je bil e vse jutro na jezeru. Ostrorogi ga je
bil poslal v plitvino pod Dolgo dolino lovit ribe. In da
naj se imprej vrne, mu je naroil. Navihancu se je kaj
kmalu posreilo nabosti dve veliki uki. Ju ni bilo teko.
uke so se drstile in so mirno leale v plitvinah na je-
zernem dnu. Premetenemu je ostajalo e dokaj asa. Kar
ni se mu ni mudilo vraati se nazaj na kolie. Preve
lepo so peli ptii v loju in trstju in v grmovju in goa-
vah na bregovih. Mimogrede si je pa e domislil, da bi
kaj lahko pogledal za rajimi in gosjimi gnezdi. Nabral
bi e nekaj nenaleenih jajc za mlaje bratce in sestrice,
ko jim trdo primanjkuje mleka. Ostrorogi nima e last-
ne ivine.
Navihanec je priel stikovati ob obreju. Gnezda je
znal poiskati kakor nihe drugi. Se je e od otrokih let
najraji ukvarjal s tem poslom. Tako se je bil zaveroval
v svoj opravek, da sam ni vedel, kdaj je zaveslal k oto-
kom. Oplenil je e ve gnezd in nabral dokaj jajc, eprav
se je moral skrbno prikrivati. Je bil zael v okoli Turov-
cev.
BESeDA BOBRI 1: SAM
299
Premeteni je pogledal na sonce in doloil as. Kar br
mora domov. Pa je ta hip ugledal jato belih labodov, ki
so ribarili v prelivu in plavali naravnost proti njemu. Ni
se mogel premagati, da bi ne poskusil sree. Pripravil je
lok in puice in akal. Labodi so se mu lepo priblievali.
e je poloil puico na lok. Takrat pa . Kriknil je la-
bod. Jata se je dvignila in prepevaje odletela. Le kaj je
preplailo bele ptie? Mladec je previdno pogledal skozi
zelenje vej. Opazil je Karpa, ki je veslal naravnost proti
njemu. Premeteni se je e bolj prikril. Od Neokretnega
ni niti trenutek odmaknil oi. Tako se je bil zagledal
vanj, da se je ves zdrznil, ko je zaslial na drugi stram za
sabo udarec vesla. V drevaku je sedela mlada enska. Ni
je poznal. Ustavila se je in nagovorila Karpa. Za slab
streljaj dale od njega sta bila. Premeteni je razlono sli-
al vsako besedo. Iz pogovora je kmalu ujel, da Neokret-
ni govori s Koato Jelko, z eno Urnega Sulca.
Proti koncu sta se Neokretni in Koata pogovarjala
pridueno. Navihanec je nagnil glavo naprej in prislonil
dlan k uesu. Nobene besede ni preslial.
Ha-ha-ha.
Premeteni se je glasno zasmejal. Karp mu je preplail
labode. Pa ima sedaj namesto laboda pelikana. Navrh
ima pa e njega zajetega v mreo. Na suho ga pa e
Ostrorogi sam izvlee.
BESeDA BOBRI 1: SAM
300
Navihanec je zamahnil z veslom. Njegov lahki drevak
je brzel naravnost proti koliu Ostrorogega Jelena.
Mladec se je v pomladanskem soncu kaj kmalu oznojil.
Pa zato ni veslal ni manj hitro. Se mu je mudilo pravit
gospodarju, kar je videl in slial.
Sonce se je blialo svojemu vrhu. Na novem Jeleno-
vem mostiu so imeli Ostrorogi, Los in Ris polne roke
dela. Dovrevali so, esar pozimi ni bilo mogoe naredi-
ti. Jezili so se na Navihanca, ki ga od nikoder ni hotelo
biti. Le poaka naj. Oe mu je obljuboval, da ga prete-
pe. Ostrorogi je tudi podvomil nad mladcem. Morebiti
pa le ni tak, kakrnega se je delal doslej, in se spet spre-
vre v nagajivca in lenuha, kakren je bil zadnje ase
pod Somom. Ga bo moral trdo prijeti. Risu se je pa brat
e naprej smilil. Zagovarjati ga pa ni upal. Le skrbno se
je oziral po jezeru. Kar priakati ni mogel, kdaj ugleda
Premetenega.
Pripravi naj se smrkavec. Navijem mu uesa, da bo
pomnil, se je spet pojezil Nosati.
e gre, je vzkliknil Ris in pokazal s prstom na urno
se bliajoi drevak. Pegavec je priprl oi in natanneje
pogledal: Nekaj pelje. e se ne motim, pelikana.
Mu e pokaem pelikana. Mi garamo, on se pa z lo-
vom zabava. Marsikdo bi se. Nosati Los je bil zares to-
goten. Pri Jelenu je bila njegova druina vse drugae
oskrbljena kakor prej pri Brkatem Somu. Zato je pa Los
BESeDA BOBRI 1: SAM
301
vse od kraja priganjal k delu. Celo otroke. Pa gre in se
spozabi najstareji mladec, ki zalee e za marsikaterega
odraslega, kadar hoe, in se v najhujem delu potepa
naokrog. Mu e izbije lenobo.
Premeteni je pristal. eprav so vsi vedeli, da nese po
mostu navzgor pelikana, mu nihe ni priel naproti. e
otroci si niso upali. So se preve bali raztogotenega oe-
ta. Navihanec je vedel, da bo Los planil vanj. Pa ga e
zagovori. Ga ima s im. Nak. Ni. Ne bo izdajal, kar se
tie samo Ostrorogega. Bi utegnil vse skaziti. Samo Je-
lenu samemu sme povedati in nikomur drugemu. Oe-
tovo jezo bo pa moral kar prenesti.
Premeteni se je naredil, kakor bi ne bil niesar za-
greil. el je naravnost proti Ostrorogemu, oetu in bra-
tu. Tekega pelikana je dral za vrat in ga vlekel za sabo.
Ustavil se je tik pred Losom in povedal: Pelikana sem
ustrelil.
Lop!
Navihanec se je opotekel in padel ez mrtvega ptia,
tko zaunico mu je bil pripeljal oe. Mladec se je hitro
pobral. Niti na misel mu ni prilo, da bi zbeal. Mirno je
obstal in akal. Los, ki je imel pripravljen e drugi uda-
rec, je osupnil. Zareal je v sina: Kje si se potepal?
Nikjer.
Lop!
BESeDA BOBRI 1: SAM
302
Tokrat mladec ni padel. Je bil pripravljen in je naj-
manj pol zamaha prestregel z dvignjeno laktjo.
Govori! je zarjul Los in spet nameril.
In e me ubije, ne zinem, dokler mi gospodar ne
dovoli. Premeteni je stisnil zobe in pesti. Ostrorogi in
Los sta se pa spogledala. Oba sta brala Navihancu z
obraza, da je nekaj izvohal, esar pa nikomur drugemu
ne sme zaupati kakor samo Ostrorogemu.
Jelen ni kar ni pomiljal. Ukazal je Premetenemu, naj
se kar koj odpelje z njim nazaj na jezero. Zaveslala sta
na odprto vodo. Nihe ni mogel sliati, kaj sta se pogo-
varjala.
Nosati Los je pravkar privezal zadnjo trto, ko sta se
vrnila. Ostrorogega kolie je bilo do kraja dograjeno.
Jelen je dal vsakemu po eno gosje jajce. Ubili so jih na
obeh konceh in jih izpili. Losu je pa Ostrorogi rekel:
Nosati! Odslej naprej ni ne rei Premetenemu, e bo
hodil svoja pota. In ga tudi ni nikar ne izprauj. e
zve, ko pride as.
Nosati Los je samo prikimal. Bil je ponosen na svoje-
ga prvorojenca. Sklenil je, da ga nikoli ve ne udari. Na
ast do konca dograjenemu koliu Ostrorogi Jelen in
njegovi ta dan niso ve delali. Lenuharili so in obilno
jedli. Otroci so se kar za trebuhe prijemali. Jelen in Pre-
meteni sta se pa pogledovala in se tu in tam naskrivoma
pogovarjala.
BESeDA BOBRI 1: SAM
303
CVETOl LOKVANJI
D
an je narasel. Belosivkasto govedo, pisane male
koze in rogate ovce, ivina, ki je v trdi zimi do ko-
sti zmedlela, se je ob obilni pai spet odebelila. V go-
avah je sprevajala divjad e nov zarod. V globelih so
bevskali mladi volii. Ptii so se izpeljavali iz gnezd.
Jate rac in gosi, labodov in pelikanov in e druge so se
namnoile. V plitvinah in ob obreju je pa voda kar
mrgolela, toliko se je bilo izleglo rib in ab.
Jezero je pa vzcvetelo. Prav tako pa tudi razlivi voda
nad bobrovimi jezovi, eprav ne tako bohotno, ko so si
od asa do asa bobri, naveliani venega lubja, privo-
ili za priboljek tudi lokvanjeve korenine.
Pozno pomladi, ko se je jezero dovolj ogrelo, so pri-
bodli na plitvejih krajih iz vode poganjki lokvanja. Raz-
rasli so se v iroke, sraste liste. Na vodni gladini so oze-
lenele veje in manje planje, podobne ploskim otokom
in otokom. abe so se povzpenjale nnje, se preskako-
vale z lista na list, se zbirale v velike grue in v zboru
regljale.
Rega, rega, rega, rega, rega, rega
BESeDA BOBRI 1: SAM
304
Iz globokih zarez na gosto po jezeru razpoloenih
srastih listov so odgnali na mesnatih steblih debelo na-
brekli popki, se dvignili nad vodo in se razpustili v ve-
like in diee bele, in v nevonjive, za spoznanje manje
rumene cvete. Zeleni otoki in otoki so bili videti, kakor
bi jih bil zapadel sneg. Rumeni so pa blesteli kakor smo
sonce.
Vonj cvetoega belega lokvanja je prinaal veter prav
na kolia. Jezerna Roa ni mogla ve strpeti, eprav jo
je Ostrorogi posvaril, naj se pazi, in ji povedal, da jo na-
merava Karp ugrabiti. Stopila je v drevak in odveslala
onstran Pleivce, v zatino plitvino, kjer se je prvi sre-
ala z Ostrorogim Jelenom. Saj ta dan so bili vsi moki
doma in Neokretni si ne bo drznil izpeljati svojega na-
klepa.
Lokvanji, lokvanji, lokvanji. Cvet pri cvetu. Vseh vrst
ebele so umele po njih. Muhe in zlati hroi so bren-
ali vmes. Kaji pastirji so vigali sem in tja. V trstju se
je oglasila vodna kokoka. Nekje je skrbno prikrita po-
gagovala raca svojim rakam. V vejah je krmila sinica iz
gnezda izpeljane mladie. V goavi je zateglo zaviga-
la kanja. Sonce se je skrilo za oblak. Vzduh v zalivu je bil
soparen. Beli cveti lokvanja so kar omamljali s svojim
vonjem.
Da bi se ne smela vsaj enkrat do sita nauiti lepote
cvetoega lokvanja, po katerem nosi ime Jezerna Roa.
BESeDA BOBRI 1: SAM
305
Seveda. Naj kar pride Karp. Z veslom mu razbije raz-
kutrano buo.
Jezerna se je sklonila nad vodo. eprav je vedela, da
lokvanjev cvet br oveni, jih je vseeno priela trgati.
Najvejega si je zataknila za lase. Okrasila je pa tudi
drevak. Vsaka luknjica pri vrhu drevaka je navzven in
navznotraj nosila lokvanjev cvet.
Lokvanji, lokvanji, lokvanji sprelepa jezerna roa.
Ha. Je mislil Karp. Pa se mu zaenkrat e ni posreilo.
e trikrat je obesila Koata svojo haljo suit na vogal
ograje, pa jo je vselej Bela Ovca preobesila na drugo
stran. Jelka je samo strupeno gledala, rei pa ni upala
ni. Je e vedno Bela Ovca prva ena na koliu. Vse jo
spotuje in gorje, e bi se Koata drznila ji oporekati.
Gorjanka sedaj nekaj sluti in se je najbr e kako dru-
gae dogovorila z Neokretnim. Naj se je. Saj morajo
Ostrorogi in Los in Udarnega Jalana mladci vsak as v
koncu Dolge doline izgati in iztesati dovolj drevakov,
da pridejo ponjo in jo odpeljejo na novo kolie Ostro-
rogega. Karpa pa zviti mladec, Premeteni Navihanec, ne
izpusti kar ni iz oi. No in dan pazi nanj. Neokretni se
nikamor ne more ganiti, da bi mu Premeteni ne bil pri-
krito za petami.
Jezerna se ni bala. e bi ostala med lokvanji, pa ni ma-
rala delati prevelikih skrbi materi, dobri Beli Ovci. Roa
je odveslala nazaj v kolie.
BESeDA BOBRI 1: SAM
306
Prav takrat sta pri skali v koncu Dolge doline Ostro-
rogi in Jalan preizkuala zadnji novi drevak. Dobro se je
uravnoveal. Na bregu so mladci tesali vesla zanj. Do
noi bodo vsa narejena. Jutri pa juhaaaja!
V koliu Ostrorogega Jelena so ostali doma samo Pika-
sta Postrv z otroki in oba mladca. Da bi ju ni ne moglo
presenetiti, nista Navihanec in Ris hodila spat v koo.
Zavila sta se v kouhe in leala kar zunaj na mostiu.
No je bila svetla. V goavah so se oglaale sove, na
jezeru pa pononi vodni ptii. Okrog kolia je tu pa
tam pljusnilo. Riba se je pognala iz vode. Pes se za to e
zmenil ni. Mirno je leal ob nogah obeh mladcev.
Bevsk je vstal. Potihoma je el na rob mostia in paz-
no gledal na jezero v smeri proti Somovemu koliu.
Nekaj se mu ni zdelo prav. Pljusk, pljusk, pljusk, je pliv-
kala voda za luaj kamna dale. Pes je zarenal in zael
vohljati. Veter mu je prinesel v nos vonj loveka. Bevsk
je glasno zalajal. Premeteni in Ris sta se po trebuhih
splazila na kraj mostia. Le kaj ima pes?
Pssst. Bevsk tiho! Navihanec je pridueno umiril
psa in prisluhnil. Pljusk, pljusk, pljusk, je slial.
Mladec je napeto gledal skozi somrak navzdol na je-
zerno gladino. Aha. e razloi. Nekaj plava naravnost
proti njemu. Riba ni. Vidra tudi ne. Bober e manj. Kak
pti bo, ali kali. Premeteni je vstal.
BESeDA BOBRI 1: SAM
307
Pssst! se je pridueno oglasilo spodaj od jezera.
Kdo je? je zaklical Navihanec.
Jaz. Pssst!
Kdo?
Jazbec.
A, ti. Kaj pa je?
Poakaj, da priplavam blie.
Premeteni je spet pomiril psa. Spodaj na pristajnem
mostu je pa e mladec Jazbec otresal raz sebe vodo. V
nekaj skokih je bil pri Navihancu in Risu.
Mladci so poenili na mostie. Jazbec se je ogrnil s
kouhom. Mu je bilo hladno, ko je priel pravkar iz
vode.
Kaj je?
Karp.
Mladci so govorili epetaje. In je povedal Jazbec, da se
je snoi Neokretni zael pripravljati s svojimi hlapci na
pohod. Njemu se je pa posreilo prestrei pogovor, da
danes na koliu pod Pleivco ne bo mokih doma in da
Karp namerava ugrabiti Jezerno Roo. Prej ni mogel pri-
ti, da bi sporoil. ele sredi noi se je iztihotapil in ne-
opaeno zginil v temo. Iz previdnosti pa ni priveslal
v drevaku. Je raji kar priplaval.
Premeteni se je zganil. Vedel je, da ne sme zgubljati
asa. No se je nagibala e proti jutru. Kar koj mora dati
BESeDA BOBRI 1: SAM
308
Ostrorogemu znamenje, kakor sta se bila domenila. Da
se imprej vrne.
Mladec je najprej stekel povedat materi, Pikasti Postr-
vi, naj sama uva nad koliem in naj ne bo v skrbeh
zanj in za Risa. Morata nekaj storiti, kakor je bil naroil
Ostrorogi Jelen.
Le kar, je odvrnila Postrv. Vstala pa ni.
Oboroena s kresilnikovim noem in sekiro in vsak s
svojo sulico, sta stopila Navihanec in Ris v lahek drevak.
Ris je nosil s sabo v loneni posodi tudi erjavico. Kakor
se jima je mudilo, sta mladca e najprej zapeljala Jazbe-
ca dale proti Somovemu koliu. Kaj bi se e bolj muil
s plavanjem, e treba ni. Ko se je pa Brkatega mladec
spet spustil v vodi, sta Premeteni in Ris urno obrnila
drevak in na vso mo naglo odveslala na Roni hrib. Na
koncu malega zaliva sta planila na trdino. Pohitela sta
precej visoko po poboju navzgor in se ustavila na jasi.
Tri grmade draja so akale tam pripravljene.
Na nebu je zaarela prva jutranja zarja. Na Ronem
hribu pa so zaplapolali trije visoki plameni. Sporoali so
Ostrorogernu Jelenu pod Golo goro, da Jezerni Roi
grozi nevarnost.
Zaivkali so ptii, ki jih je prebudil svit. Navihanec je
pa stal naslonjen ob mogono deblo hrasta. Nestrpno se
je oziral proti koncu Dolge doline. Kar priakati ni mo-
gel. Skrbelo ga je, e sta oe in Jelen opazila njegove tri
BESeDA BOBRI 1: SAM
309
kresove. Morda nihe ne uje. Morda so straarji zaspa-
li. Kaj naj zane, e se Ostrorogi ne vrne ?
Glej, glej! Premeteni je glasno zaklical, stegnil roko
predse in kazal bratu s prstom. Na poboju Gole gore je
zaarel velik ogenj. Ostrorogi je sporoal, da je dano
znamenje opazil in da pride.
Mladca sta odveslala nazaj na mostie. Legla pa ni-
sta.
Sonce e ni vzlo, ko je Premeteni Navihanec e spet
odveslal izpod kolia Ostrorogega Jelena. Tokrat je bil
sam, Ris je kaj nerad ostal doma. Prav prisiliti ga je mo-
ral. Premeteni se je oboroil za boj, ne za lov. Prvi v
ivljenju. Ne. Saj drugih bi ne ubijal rad. eprav niso ni
prida. Rasel je le med njimi na istem koliu. Karpa bi
pa. e bi ga le dosegel. Ko bi le prilika nanesla. Preme-
teni ni mogel pozabiti, da je Neokretni hotel njega in
brata zaklati in bi ju tudi bil, da se ni zanju potegnil
Ostrorogi.
Urno je drsel mali drevak proti plitvini pod Dolgo
dolino. Kakor bi mu nekaj reklo, naj pogleda nazaj, se je
Navihanec ozrl. Kako prav je naredil. Videl je zdale tri
teke drevake, ki so pluli od Somovega mostia narav-
nost proti Pleivci. Aha! e gredo. Karp in njegovi hlap-
ci.
e hitreje je inil drevak po jezerni gladini. Za ptie, ki
so prileteli s trdine na jutranjo pao, se Premeteni ni
BESeDA BOBRI 1: SAM
310
utegnil menili. Se mu je preve mudilo. Kmalu po son-
nem vzhodu je priveslal in pririnil drevak e v jezerce na
razcepu doline. Naprej ne pojde ve.
Mladec si e ni dobro oddahnil, ko je zaul vie gori
v strugi Dolgega potoka nerazlone loveke glasove. Iz
ustja se je pa e pognal na jezerce lahek nov drevak. V
njem sta veslala Ostrorogi in Udarni. Kaj je? je hlast-
nil Jelen v mladca.
Preden je Premeteni Ostrorogemu razloil, kako in
kaj, so priplavali po potoku navzdol e trije stari in tirje
novi, dolgi in ozki drevaki. Vse polno mladcev je sedelo
v njih. Vsem so podjetno areli obrazi.
Udarni Jalan je iz pogovora med Ostrorogim in Navi-
hancem hitro spoznal, da se na vse kriplje mudi. Vstal je
v drevaku, visoko dvignil veslo in glasno zaklical:
Br, br! Kar sapa da.
Br, br! so ponovili za svojim vodnikom mladci.
Drevaki so se spustili po Dolgem potoku navzdol,
planili prek brzice in kar padli v jezero. V plitvini so jih
precej zamudili lokvanji, skozi katere je drala najkraja
smer proti otoku Pleivci. Nejevoljni so tolkli mladci po
belih in rumenih cvetih in delali drevakom gaz skozi ze-
lene planjave. Na odprti vodi so pa spet zabrzeli v vrsti
drug za drugim. Premeteni Navihanec je zael zaostaja-
ti. Ni mogel dohajati, pa naj se je e tako trudil. Je pa
gnal svoj drevak z enim samim veslom.
BESeDA BOBRI 1: SAM
311
Ostrorogi in Udarni in mladci so zavili okrog Ostre-
ga rta in zagledali kolie Tratega Tura. Hkrati so pa
zasliali krik in vik na njem. enske in otroci so tekali
sem in tja. Starci so se pa obupno branili. Jalan je br
razdelil svoje drevake in ukazal mladcem, naj napade-
jo od vseh strani. Po zatiju pod Pleivco se je razlegel
divji ruk. Drevaki so butili ob pristajni most. Z dvignje-
no sekiro in noem v ustih je prvi planil na mostie
Ostrorogi Jelen. Zagledal je, kako zgoraj pred koo Karp
vlee za lase Jezerno Roo, ki se mu je z vso silo upira-
la. Preskoil je truplo mrtvega starca in stekel po mo-
stiu navzgor. Za njim so drveli Udarni in njegovi
mladci.
Pes smrdljivi!
Ostrorogi je pobesnel. Preden se je Neokretni dobro
zavedel, ga je Jelen e zgrabil za goltanec in segel v usta
po bodalo, da ga zabode. Zabliskal se je bron, Jezerna je
pa prodirno kriknila:
Ne ubijaj brata!
Jelenovo bodalo je omahnilo. Neokretni Karp se je pa
sesedel. Zmanjkalo mu je sape.
Kakor bi bil krik Jezerne Roe uroil tudi oroje Kozo-
rogovskih mladcev, je boj na mostiu ponehal. Karpo-
vih hlapcev, ki so skakali v vodo in plavali proti svojim,
od pristajnega mosta odrinjenim drevakom, ni nihe
ve zasledoval. Pa je eden izmed njih vseeno utonil. Ga
BESeDA BOBRI 1: SAM
312
je bil stari mrtvi Turov hlapec teko ranil. Dva druga so
pobili Udarnega mladci. Ve je bilo pa ranjenih. Eni
manj, drugi bolj. Tudi Kozorogovcem je tekla kri. Mrtev
pa nihe ni bil izmed njih.
Ko je bilo e boja konec, je ele prihitel na kolie za-
ostali Navihanec. Zagledal je nezavestnega Karpa in
mislil, da je mrtev. Razveselil se je in poskoil: Prav ti
je, prav ti je. Da se pa vsaj e nad mrtvim malo znosi,
ga je krepko brcnil.
Haarooom.
Neokretni je zagral, iroko zazijal in globoko zajel
sapo. Vsi so odstopili od njega in se nihe ve ni brigal
zanj. Skobacal se je najprej na vse tiri. Potresal je z gla-
vo kakor motoglav mrka. Iz ust so se mu cedile sline.
Poasi je vstal in motovilil do ograje. Motno je videl svo-
je hlapce, kako bee v drevakih. Slabotno je klical za
njimi, pa ga niso sliali. Opazili so ga, pa si niso upali
vrniti se ponj.
Na mostiu Tratega Tura nihe ni imel Ostroroge-
ga in Kozorogovcev za sovranike. Starci so se celo za-
hvaljevali Jelenu, da je priel in jih reil nasilnega Kar-
pa. Kdo naj bi potem branil Ostrorogemu, naj ne odpe-
lje Jezerne Roe.
Osamljen in zapuen je slonel Neokretni Karp ob
mostini ograji Turovega kolia. Moral je gledati, kako
je mimo njega Jezerna Roa odla z Ostrorogim Jele-
BESeDA BOBRI 1: SAM
313
nom. Vanj se pa niti ozrla ni. In sta sedla Ostrorogi in
Jezerna v drevak, ki je bil e od prejnjega dne okraen
s cvetoimi in dieimi lokvanji. enske so za Roo pri-
nesle vso njeno obleko. Vsi pa so ji mahali v slovo in ji
voili sreo. Le Koate Jelke ni bilo nikjer videti.
Visoko vzravnana in vsa bela je stala zgoraj na mo-
stiu Bela Ovca. Zrla je v viavo, kakor bi se pogovar-
jala z Nevidnim.
Karp je zameal. Ta trenutek mu je bilo al, da ga ni
prej Ostrorogi zabodel.
Neokretni je zautil, da gre nekdo po mostiu na-
ravnost proti njemu. Dvignil je glavo in pogledal. Pred
njim se je ustavil visokorasel borec. Udarni je Karpa
strmo pogledal in spregovoril:
Ti, uivi abar! Jezerni Roi se zahvali, da e ivi.
Zapomni si pa in povej tudi Somu in Turu in Sulcu in
vsem, da razderemo vsa kolia, e se kdo le pritakne e
Jezerne Roe in Ostrorogega Jelena in njegovih.
Karp ni mogel ni odgovoriti. Zaelo ga je spet duiti.
Izbuljeno je gledal za Udarnim Jalanom, ki je el po pri-
stajnem mostu navzdol in skoil zadnji v drevak.
Udarnega mladci so zaveslali izpod Pleivce proti ko-
liu Ostrorogega Jelena. Nikamor se jim ni mudilo. V
sredi med njimi sta plula v drevaku, z belim in dieim
lokvanjevim cvetjem okraenem, Ostrorogi in Jezerna
Roa, njegova prva ena.
BESeDA BOBRI 1: SAM
314
Na mostiu Ostrorogega je pod no zahrumelo bu-
no veselje. Som je ta as do krvi pretepal hlapce, ki so
njegovega prvorojenca zapustili samega.
Drugo jutro so se Kozorogovci odpeljali nazaj pod
Golo goro. Brkati Som je pa sam odel pod Pleivco iskat
svojega sina, Neokretnega Karpa. Tur in Sulec in Som in
Karp in e Koata Jelka, vsi so se togotili na Ostroroge-
ga Jelena. Pa je segla v besedo Bela Ovca in modro po-
vedala:
Ni ne boste opravili proti Ostrorogemu Jelenu. Ima
v loviu belega bobra.
Pri ognjiu v veliki koi Ostrorogega Jelena je takrat
mirno sedela Jezerna Roa. Zunaj je sijalo sonce. Po plit-
vinah in razlivih pa so cveteli in duhteli lokvanji.
BESeDA BOBRI 1: SAM
315
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-288-2