[TETI OD ZEMJOTRES Direktni Lom na tloto (ili nestabilnost kako rezultat na lom na tloto) povr{insko nabirawe na tloto ili otvarawe na rased vibrirawe na po~vata (ili efekti predizvikani od seizmi~kite branovi) pukawe na tloto likvifakcija neramnomerni slegavawa popre~no {irewe lizgawe na tloto Oscilacii preneseni od tloto na konstrukcijata Indirektni Cunami Sei{es Klizi{ta Poplavi Po`ari LOM NA TLOTO Povr{inskoto otvarawe na rasedot se protegalo na zona vo dol`ina od najmalku 30 kilometri. Na pove}eto lokacii povr{inskoto rascepuvaweto vdol` rasedot Beni Rached, pretstvuva ednostavno jasno oblikuvan rascep so prose~no vertilano pomestuvawe od eden metar. Zna~itelen broj na dobidok (ovci) bile zarobeni vo nastanatit rased. Otvaraweto na tloto se pojavilo vdol` rasedot Beni Rached, toa e normalen rased koj pretstavuva sekundaren rakav na rasedot Oued Fodda koj se otvori za vreme na zemjotresot El Asnam od 10 oktomvri, 1980 godina. Magnitudata na ovoj zemjotres e proceneta na 7.2 stepeni spored Rihterovata skala. LOM NA TLOTO @elezni~kata pruga istok-zapad pome|u Al`ir i Iran, pominuva pokraj El Asnam i go se~e glavniot kanal na rasedot Oued Fodda okolu 15 Km isto~no od El Asnam nadvor od gradot Oued Fodda. Za vreme na glavniot potres vozot koj soobra}al od El Asnam do Al`ir se na{ol to~no nad rasedot (popre~no). Od slikata se gleda deka vozot bil celosno prevrten. Bile potrebni okolu sedum dena da se ras~istat {tetite i povtorno otvori prugata. LOM NA TLOTO Zemjotres so intenzitet od M=7.9 ja pogodil Gvatemala na 4.02.1976 godina. Ovoj zemjotres predizvikal pove}e od 22 000 mrtvi, 70 000 povredeni i ogromni materijalni {teti koi ostavile bez pokriv nad glava pove}e od 1000 000 lu|e. Pri~ina na ovoj destruktiven zemjotres bilo otvaraweto na dolgiot rased Montaguakoj se nao|a na kontaktot na Karibskata i Severno Amerikanskata plo~i. Nabiraweto na povr{inata na zemjata mo`ela da se vidi od rastojanie od 250Km. Otvaraweto bilo popre~no (na levo) so prose~na dimenzija na pomestuvaweto od 1 metar i najgolema izmerena vrednost od 3.25 metri. Rascepuvawe na povr{inata na zemjata vdol` rasedot Montaguase javilo vo oblik na serija od paralelni puknatini. [irinata na puknatata zona varirala od 1 do 3 metri, no na nekoi mesta iznesuvala duri i 9 metri. Oblikot na aktivirawe na rasedot predizvikal deformacii na `elezni~ki prugi, kanali za irigacija, mostovi i pati{ta. LOM NA TLOTO Edinstveniot avtopat pome|u Guatemala City i Puerto Barrios (vo zalivot na Honduras) odi vdol` rasedot Montagua. Kaj Agua Caliente, lociran 27 Km od Guatemala City, imalo ~eli~en most so pet rasponi. Mostot bil konstruiran od ~eli~ni gredi so ~eli~na plo~a. Nosa~ite od trite centralni rasponi bile potpreni na ~etiri visoki betonski stolba (vo oblik na ramki) kako {to e prika`ano na dolnite sliki. LOM NA TLOTO Poradi lo{oto re{enie na oslonuvaweto na grednite nosa~i na stolbovite (mali nale`ni dol`ini) i relativnite pomestuvawa pome|u stolbovite, trite centralni rasponi do`ivele lom. Na levata slika prika`ani se dva glavni ~eli~ni nosa~a, usukani pod vlijanie na rascepuvawe na podlogata. Na desnata slika prika`an e detal od potpiraweto na nosa~ot od krajniot raspon. LOM NA TLOTO Zemjotresot koj go pogodil San Fernando na 9.02.1971 godina, bil so intenzitet od M=6.5 stepeni spored Rihterovata skala i bil predizvikan od lom na tloto vdol` rasedite Santa Susana i San Fernando. Vo ovoj zemjotres imalo samo 65 mrtvi, no bila predizvikana materijalna {teta proceneta na pove}e od 550 milioni $. Oblikot na lomot na rasedot (do 1 metar vertikalno i 1 metar popre~no) predizvikal {teta na cevkovodite vo San Fernando Valley. Na slikata prika`an e lom na cevkovodite za vodosnabduvawe i kanalizacija koi go presekuvale rasedot. Nekoi od ~eli~nite gasovodi bile zgme~eni i prekinati, {to dovelo do istekuvawe na gasot i pojava na po`ari. LOM NA TLOTO Likvifakcija Dokolku po~vata se sostoi od depoziti (nanosi) od rastresit materijal toj mo`e da se zbie pod dejstvo na vibraciite na podlogata predizvikani od zemjotresot, rezultiraj}i vo golemi slegawa ili relativni slegawa na povr{inata na zemjata. Zbivaweto na po~vata mo`e da predizvika pojava na zgolemuvawe na porniot pritisok na podzemnata voda do nivo kriti~no za pojava na likvifakcija na tloto. Likvifakcijata na tloto predizvikuva spu{tawe, naklonuvawe i lom na konstrukciite, kako {to e prika`ano na slednite slajdovi. LOM NA TLOTO Likvifakcija Zemjotres vo Aqaska, M=8.6 (27 mart, 1964) Ovoj zemjotres dovel do 130 zaginati i materijalna {teta proceneta na 300 milioni $. Od 130 zaginati samo 9 nastradale od efektite na treseweto na tloto, okolu 120 liza se udavile od ogromniot cunami bran. Najspektakularno lizgawe koe zafatilo 9.6 milioni m3 po~va se slu~ilo vo oblasta Turnagain Height, Anchorage, Aqaska. Klizi{teto se protegalo na pribli`no 1600 metri i go pro{irilo kopnoto vo proek za 280m. Klizi{teto se {irelo popre~no, bilo predizvikano od kombinacija na seizmi~ki napregawa i visok poren pritisok na podzemnata voda vo sloevite od meka glina i pesoci koi se nao|ale pod masata {to lizgala. Na povr{inata na klizi{teto dotoga{nata povr{ina na tloto bila kompletno uni{tena od pomestuvawa koi ja rascepija povr{inata na kompleksen sistem od izdignuvawa i spu{tawa {to e prika`ano na slikata. Podlogata bila spu{tena vo prosek po 11 metri. Ku}ite vo taa oblast, nekoi se pomestile popre~no duri do 150-180 metri, bile kompletno uni{teni. LOM NA TLOTO Likvifakcija Zemjotres vo Nigata, Japonija (16 juni, 1964) Za vreme na zemjotresot vo Niigata City imalo pribli`no 1500 AB zgradi. Okolu 310 od ovie zgradi bile o{teteni, 200 od niv slegnati ili prevrteni kako kruto telo bez zna~itelni {teti na samata konstrukcija. Zaslu`uva da se poso~i deka o{tetenite betonski konstrukcii bile mnogu plitko fundirani ili fundirani na kolovi vo rastresiti po~vi. Sli~ni betonski zgradi fundirani na kolovi vo cvrsta po~va na dlabo~ina od 20 metri nemale nikakvi {teti. Ovoj zemjotres predizvikal dramati~ni {teti kako rezultat na likvifakcijata na peso~nite depozite vo niskite podra~jata na Niigata City. Vo i okolu gradot, po~vata se sostoi od sve`o formirano tlo i mladi sedimentni depoziti koi imaat niska gustina i nisko nivo na podzemna voda. LOM NA TLOTO Likvifakcija Zemjotres vo Nigata, Japonija (16 juni, 1964) Objekti koi pretrpele golemi o{tetuvawa za vreme na ovoj zemjotresot bile objektite od pristan{teto, sistemot za vodosnabduvawe, `eleznici, pati{ta, mostovi, aerodromot kako i energetskite postrojki. Osnovna pri~ina za nastanatite {teti bil lom na tloto i osobeno likvifakcijata na po~vata vo Niigata City. Na slikata prika`an e kolaps na most predizvikan od popu{tawe na temelite na stolbovite. LOM NA TLOTO Likvifakcija Zemjotres vo Caucete, Argentina M = 7.4 (23.11.1977) Najdramati~ni efekti od likvifakcija bile zabele`ani vo gradot Caucete, lociran 70 kilometri od epicentarot. Vo ovaa oblast imalo ne samo golemi koli~ini na vrutoci od pesok tuku i pojava na golemi pravilni linearni puknatini. Na slikata prika`ana e puknatina koja se pojavila na fudbalsko pole vo gradot Caucete, otkako po~vata bila nabiena i pokriena so voden stolb od od 0.25 metri. Na nekoi mesta ovaa puknatina bila {iroka 1 metar i dalboka pove}e od 2 metra. Ku}ite koi se nao|ale na ovie puknatini bile o{teteni, vo nekoi od niv plo~ite od prizemjeto bile pokrieni so sloj od 10 sm pesokliva kal. Na nekoi mesta sle|avaweto na tloto predizvikano od nabivawe na po~vata pri likvifakcijata dostignuvalo vrednost od 1 metra. OSCILACII NA PODLOGATA vrska nadkonstrukcija-temeli Zemjotres vo Coalinga, Kalifornija, M = 6.7, (2 maj, 1983) Analizata na semejnite ku}i sprovedena vo gradot Coalinga poka`ala deka skoro 300 ku}i, 15% od vkupno analiziranite, bile otkinati od nivnite temeli kako {to e ilustrirano na slikite. Pove}eto od ovie ku}i bile postari od 20 godini i bile potpreni na truli daski bez soodvetni popre~ni spregovi, nekoi od niv bile preneseni vo gradot od nafteni poliwa i bile smesteni direktno na ramni betonski temeli bez soodvetno povrzuvawe (ankeruvawe). Ovie primeri uka`uvaat na potrebata od revizizija na na~inot na koj postarite objekti se povrzani so temelite. OSCILACII NA PODLOGATA vrska nadkonstrukcija-temeli Zemjotres vo San Fernando, Kalifornija, M = 6.5 (1971) Za vreme na ovoj zemjotres konstruktivnoto prolizguvawe na temelite se javilo ne samo kaj ku}ite tuku se zabele`ani i vo delovi od nekoi moderni in`enerski konstrukcii. Takob bil slu~ajot so AB yidovi koi go ograduvaat jadroto na petokatnata zgrada od bolnicata Olive View. Kako {to e prika`ano na slikata ovie yidovi se prolizgale na nivnite podlogi vo nivo na prviot kat bidej}i tie bile namerno oddeleni so ~eli~na plo~a od AB plo~a od prviot kat. OSCILACII NA PODLOGATA drveni ku}i Dvokatna ku}a koja do`iveala zna~itelni {teti za vreme na zemjotresot San Fernando od 1971 godina, poradi nesoodvetni popre~ni vkrutuvawa na yidovite od dolniot kat. Za vreme na zemjotresot od 9 februari, San Fernando, Kalifornija, M=6.5, golem broj na dvokatni drveni ku}i bile seriozno o{teteni bidej]i vo nivniot prv kat yidovite na gara`ite nemale soodvetni popre~ni spregovi. Golemite otvori na gara`ite zna~itelno ja namaluvaat povr{inata na yidovite so koja se sprotivstavuvaat na popre~nite i gravitacionite tovari i doveduvaat do golem ekcentricitet {to vodi do zna~itelna torzija. OSCILACII NA PODLOGATA drveni ku}i Kolaps na drveniot trem (poradi lo{ata vrska so drvenata ramka od ku}ata i slabiot sistem za prifa}awe na popre~ni tovari) kako rezultat na potresite za vreme na zemjotresot Coalingaod 1983 godina. Efektot od nedovolno popre~no vkrutuvawe i neadekvatno povrzuvawe na elementite od konstrukcijata e jasno demonstriran pri zemjotresot Coalinga, Kalifornija od 1983 godina. Golem broj na tremovi bile sru{eni bidej}i ne bile soodvetno vrzani za glanata konstrukcija ili nemale soodvetno sopstveno popre~no vkrutuvawe. OSCILACII NA PODLOGATA yidani konstrukcii Nermiranata yidarija e osobeno podlo`na na {teti pri zemjotres. Yidarija od polna tula e mnogu te{ka i nejzinata nosivost na zategawe a od tuka i jakosta na svitkuvawe na edinica te`ina za seizmi~ki sili vo i nadvor od ramnina e mnogu mala. Stari objekti od nermirana yidarija, ~ii {to yidovi ne se soodvetno povrzani so me|ukatnite konstrukcii, pokrivite i popre~nite yidovi (vnatre{ni i nadvore{ni), pretstavuvaat opasnost za `itelite kako i za lu|eto koi mo`e da minuvaat pokraj niv, bidej}i yidovite po~nuvaat da pa|aat vedna{ {tom }e po~nat oscilaciite duri i pri umereni zemjotresi. OSCILACII NA PODLOGATA yidani konstrukcii Pogled na centarot na Managua City, Nicaraguaposle zemjotresot od 1972 godina. Kr{ot e od kompleten kolaps na yidani k-cii. Uni{tuva~kiot efekt duri i na umeren zemjotres ilustriran e na slikata koja gi prika`uva ostatocite od centralnoto gradsko podra~ena gradot Managua, Nicaragua, posle zemjotresot od 23 dekemvri, 1972, so intenzitet od M=6.2. Golem broj od 5000 zaginati od ovoj zemjotres zaginale od pa|aweto na yidani yidovi i pokrivi potpirani od ovie yidovi. OSCILACII NA PODLOGATA yidani konstrukcii Lom na yidovi od nearmirana yidarija na petspratna betonska zgrada za vreme Managua zemjotresot od 1972 godina. Lom na fasada na crkva od nermirana yidarija od tuli, za vreme Nicaragua zemjotresot od 1972 godina. OSCILACII NA PODLOGATA yidani konstrukcii Dvospratniot yid od nearmirana yidarija od polna tula so debelina od 8 in~i, na ovaa komercijalna zgrada vo Coalinga do`iveal kolaps za vreme zemjotresot od 1983 godina. Lomot nastanal poradi nesoodvetno povrzuvawe na me|ukatnata k-cija, pokrivot i popre~nite yidovi. Kolaps na yidovi od ispolna od neramirana yidarija vo dvokatna armiranobetonska zgrada, za vreme El Asnamzemjotresot od 1980 godina. OSCILACII NA PODLOGATA yidani konstrukcii Koga golemi paneli od nearmirana yidarija se koristat kako obloga ili ispolna vo drveni, armiran betonski ili ~eli~ni ramkovni ku}i, tie isto taka pretstavuvaat golem rizik bidej}i golemi delovi od ovie paneli mo`at lesno da se odvojat od ramkite na konstrukcijata kako {to e prika`ano na slikite. Kolaps na yidovi od ispolna od neramirana yidarija vo dvokatna armiranobetonska zgrada, za vreme El Asnam zemjotresot od 1980 godina. Ovoj visok yidan parapet na komercijalna zgrada vo Coalingabil blisku do kolaps pri oscilaciite predizvikani za vreme na zemjotresot Coalinga od 1983 godina. OSCILACII NA PODLOGATA betonski konstrukcii Betonot e relativno te`ok materijal koj sli~no na yidarijata ima mnogu mala (prakti~no zanemarliva) nosivost na zategawe i svitkuvawe. Ottuka, obi~no e armiran so ~elik koga se koristi za izgradba na konstrukcii. Koga betonot e pravilno armiran so ~elik toj mo`e efikasno da se koristi za izgradba na seizmi~ki otporni konstrukcii, no sepak ima relativno niska nosivost na edinica te`ina, koga se koristat agregati so normalana te`ina. Primenata na lesni betoni mo`e da pretstavuva zna~itelna prednost vo seizmi~ki aktivni regioni. OSCILACII NA PODLOGATA betonski konstrukcii Psihijatriskiot oddel na Olive Viewbolnicata. Stolbovite od prviot kat od ovaa dvokatna AB zgrada do`iveaja lom od smolknuvawe, dodeka stolbovite od vtoriot kat padnaa na zemja od skoro 2 metra. Zemjotresot San Fernando od 1971 godina. Del od Olive Viewbolnicata; armiranobetonski stolbovi od prviot kat. Dodeka centralnite stolbovi koi imale spiralni uzengii ostanale kon-struktivno celi, neutegnatiot beton od krajnite stolbovi se raspadnal. Zemjotresot San Fernando, 1971. OSCILACII NA PODLOGATA betonski konstrukcii Perespektiva na del od zgradata na Olive View bolnicata. Obratete vnimanie na lomot na AB konzolna nastre{nica po obemot na zgradata. Zemjotresot San Fernando od 1971 godina. Pogled na lomot na konzolna plo~a i vrskata greda-stolb na nastre{nicata po obemot na zgradata. Lomot nastana poradinesoodvetnoto ankeruvawe na armaturata vo vrskite. Zemjotresot San Fernando od 1971. OSCILACII NA PODLOGATA betonski konstrukcii Za regioni so umeren kon visok seizmi~ki rizik neophodno e vnimatelno da se re{avaat armaturnite detali, soodvetnata koli~ina i pravilniot raspored na ~eli~nata armatura igra izvonredno va`na uloga vo seizmi~kiot odgovor na armiranobetonskite konstrukcii Lom na AB potporna kula na podignatiot AB rezervoar za voda za vreme na zemjotresot El Asnamod 1980 godina. Lomot nastanal poradi lo{o re{enite armaturni detali vo vrskite greda-stolb. OSCILACII NA PODLOGATA ~eli~ni konstrukcii ^elikot e industriskiproizveden materijal, obi~no so odli~ni uslovi za kontrola na kvalitetot i e fabrikuvan vo soodvetni konstruktivni oblici. Dodeka negovata krutost na edine~na te`ina e prakti~no ista so bilo koj trug tradicionalen materijal, negovata nosivost i osobeno dugtilnost i cvrstina na edinica te`ina e zna~itelno pogolema od betonot i yidarijata. Poradi visoka jakost na edinica te`ina, vitkosta na ~eli~nite konstruktivni elementi obi~no zna~itelno ja nadminuva vitkosta na sli~nite konstruktivni elementi napraveni od tradicionalni materijali. Na toj na~in izvivaweto stanuva seriozen problem, i toa kolku e povisoka jakosta na te~ewe tolku e pogolema opasnosta od izvivawe. OSCILACII NA PODLOGATA ~eli~ni konstrukcii Imperial Valley County, California. Tipi~na moderena ~eli~na vodna kula potprena na ~etiri cev~esti nogari, popre~no povrzani so horizontalni gredi na dve nivoa i mnogu tenki dijagonali. Obratete vnimanie na izvonrednata vitkost na nogarite i gredite. Kolaps na ~eli~na vodna kula sli~na na onaa od prethodniot slajd za vreme na zemjotresot od 1979 godina. OSCILACII NA PODLOGATA ~eli~ni konstrukcii Perspektiva na {tetata na ju`nata fasada na Cordova Buildingza vreme na zemjotresot na Aqaska 1964 godina. Golemo lokalno izbo~avawe na stolbot najju`niot agol vedna{ pod vtoroto nivo. Flan{ata na ovi 14 in~en stolb so {iroka flan{a so te`ina od 30 lb/ft (w14x30) e istrgnata od rebroto i rebrot se izvitkalo. Isto taka treba da se poso~i deka AB fasaden yid (d=10 cm) ne bil pricvrsten na stolbot. Golemo lokalno izbo~avawe na flan{ata i rebroto na stolbot od prviot kat (w14x30), na najju`niot agol. Isto taka treba da se poso~i deka AB fasaden yid (d=10 cm) ne bil pricvrsten na stolbot