PROPISI ZA ASEIZMI^KO

PROEKTIRAE NA
IN@ENERSKI OBJEKTI
prof. Elena Dumova-Jovanoska
Osnovnata filozofija na ovoj pravilnik e:
In`enerskite konstrukcii da se proektiraat taka
da pri najjak o~ekuvan zemjotres tie mo`at da
pretrpuvaat {teti no nesmee da dojde do nivno
ru{ewe.
Vo ramkite na op{tite odredbi definirano e deka ovie
propisi se odnesuvaat na proektirawe vo oblasti so
seizmi~ki hazard od VII, VII i IX stepen spored skalata MKZ
(Merkali-Kankani-Ziberi), dodeka za seizmi~nost od X
stepen se uslovite se opredeluvaat vrz baza na posebni
istra`uvawa kako za lokacii na objekti von kategorija.
MAKEDONSKI PROPISI ZA
IN@ENERSKI OBJEKTI
KATEGORIZACIJA NA
IN@ENERSKITE OBJEKTI
Site tipovi naobjekti od gornata kategorija koi se pomali
od poso~enite granici (mo}nost, visina, raspon i dr.) ;
tuneli vo soobra}ajnici; hidrotehni~ki tuneli; cevovodi;
kanali; pumpni stanici; vodov i kanalizacija; silosi i
bunkeri; industriski pe~ki i ladilnici; PTT I RTV
anteni; dalekuvodni stolbovi kako i krajbre`ni nasipi.
I
kategorija
Energetski objekti so instalirana sila preku 150MW;
visoki brani (od site tipovi i materijali); industriski
oxaci so visina H 120m; razladni kuli so visina H
80m; vodni kuli i drugi rezervoari so kapacitet Q
v
2000
m
3
; mostovi i vijadukti so rasponi L 50m, ili visina na
stolbovi H 30m; nasipi so soobra}ajna visisna H 20m;
potporni yidovi so visina H 20m; objekti od slo`eni
konstruktivni sistemi kako i objekti od koi zavisi
tehni~ko-tehnolo{kata funkcija na drugi sistemi.
Von
kategorija
Tip na objektot Kategorija
Za proektirawe na in`enerski konstrukcii von kategorija
potrebno e prethodno detalno da se prou~at seizmi~kite
karakteristiki na lokacijata so cel da se opredelat dvata
tipa proektni zemjotresi vrz osnova na seizmotektonskite
uslovi i seizmi~kiot rizik.
SEIZMI^NOST I
SEIZMI^KI PARAMETRI
Proekten zemjotres od tipot Z
1
e najjak o~ekuvan zemjotres
koj mo`e da go pogodi objektot vo tekot na periodot na negova
eksploatacija. Toa e zemjotres so 70% verojatnost da se slu~i
edna{ vo 100 godini, za site objekti von kategorija osven za
brani za koi se zema istata verojatnost vo 200 godini.
Proekten zemjotres od tipot Z
2
e onoj zemjotres koj mo`e da
go pogodi objektot koga i da e, so 70% verojatnost da se slu~i
edna{ vo 1000 godini.
Za proektirawe na in`enerski konstrukcii od I kategorija vlijanieto
na lokaciskite uslovi pri opredeluvaweto na seizmi~kite sili se
zema preku dinami~kiot koeficient. Vrednosta na ovoj koeficient
zavisi od kategorijata na tloto koja se definira spored podelbata
dadena vo slednata Tabela:
LOKALNI USLOVI NA TLOTO
Malku zbieni i meki po~vi so debelina pomala od 10m, od
rastresit ~akal, srednozbieni pesoci I te{ko gme~iva glina, so
ili bez sloevi pesok kade V
s
< 200 m/s.
III
Zbieni i polutvrdi po~vi, kako i dobro zbieni itvrdi po~vi so
debelina pogolema od 60m, od stabilni naslagi na ~akal, pesok i
tvrdi glini nad cvrsta geolo{ka formacija so 200 V
s
800 m/s.
II
Karpi i polu-karpi (kristalesti, {krilci, karbonatni, varovni~ki
i dr.) Dobro zbieni i tvrdi po~vi so debelina pomala od 60m, od
stabilni naslagi na ~akal, pesok i tvrdi glini nad cvrsta
geolo{ka formacija so V
s
> 800 m/s.
I
Karakteristiki na geolo{kiot profil na tloto Kategorija
na tloto
Konstrukciite na in`enerskite objekti se analiziraat pod
dejstvo na horizontalni seizmi~ki sili vo dva ortagonalni
pravca.
Konstrukciite na objektite von kategorija se analiziraat pod
dejstvo na vertikalni seizmi~ki sili samo vo slu~aj tie da
vlijaat na dinami~kata stabilnost na objektot.
Analizata na seizmi~ko dejstvo se vr{i so metoda na:
spektralna analiza
dinami~ka analiza.
VIDOVI ANALIZA
So metodata na spektralna analiza se opredeluva odgovorot
na konstrukciite na objektite od I kategorija kako i za objekti
von kategorija pri izrabotka na studija i idejno re{enie.
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
Intenzitetot na proektnite seizmi~ki sili se opredeluvaat so
sledniot obrazec:
k ik i s ik
G K S =
e maksimalno zabrzuvawe na tloto na lokacijata na objektot
za dejstvo na zemjotresite Z
1
i Z
2
izrazeno kako del od zemjinoto
zabrzuvawe,
faktor na duktilnosta na objektot definiran spored ovie
propisi.
Vrednosta na koeficientot na seizmi~nost K
s
se opredeluva
so sledniot obrazec:
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
a) Dokolku za lokacijata na objektot postojat detalni istra`uvawa
na seizmi~kite parametri pri opredeluvaweto na K
s
p
max
s
X
K

=
) g ( X
max
p

Koeficientot K
s
se opredeluva za dejstvo na dvata zemjotresa, a se
usvojuva pogolemata vrednost.
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
b) Dokolku za lokacijata na objektot nepostojat detalni istra`uvawa
na seizmi~kite parametri toga{ maksimalnoto zabrzuvawe X
max
se
usvojuva vrz osnova na privremenata seizmolo{ka karta i slednata
tabela, a pri opredeluvawe na K
s
se zema pomalata vrednost na
faktorot na duktilnost
p
(od mo`nite propi{ani vo pravilnikot):
0,40 IX
0,20 VIII
0,10 VII
Stepen na proektna seizmi~nost
vo MKZ seizmi~ka skala
) g ( X
max
Vrednosta na na dinami~kiot koeficient
i
se opredeluva so
slednite obrazci ili dijagrami dadeni na slednite slajdovi:
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
Parametrite a, T
0
i T
s
zavisat od karakteristikite na tloto, tabela:
0 i
T T 0 < <
0
i 3
2
s i
T
T
1 ) T ( a 1

+ =


s i 0
T T T
3
2
s i
) T ( a

=
s i
T T >
3
2
i i
) T ( a

=
0,85 0,20 0,30 III
0,55 0,15 0,25 II
0,35 0,10 0,20 I
T
s
(sek.) T
o
(sek.) a Kategorija na tlo
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
Dinami~kiot koeficient
i
za podloga od I kategorija
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
Dinami~kiot koeficient
i
za podloga od II kategorija
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
Dinami~kiot koeficient
i
za podloga od III kategorija
Koeficient zavisi od oblikot na tonovite formi na
konstrucijata taka {to za poedinite tonovi formi (i=1,2,3,) se
opredeluvaat komponentalnite vrednosti na spored
obrazcite dadeni na slednite slajdovi vo koi:
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
ik

ikj

proekcija na vektorot na pomestuvawe U

ik
od i -tata tonova
forma, vo to~ka k na trite koordinatni oski x,y,z (j=1,2,3),
vektor na seizmi~koto dejstvo koj deluva vo proizvolen
pravec,
kosinus na agolot {to go zafa}aat vektorot na
seizmi~ko dejstvo i proekcijata na vektorot na pomestuvawe U
ik
od i -
tata tonova forma, vo to~ka k na trite koordinatni oski x,y,z (j=1,2,3).
ikj
U
o
U
& &
( ) ( )
o ikj ikj
U , U cos cos
& &
=
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
Tro-dimenzionalen problem
( ) 0 ; 0 U ; 0 U ; 0 U ; 3 , 2 , 1 j
ikj ikz iky ikx
=
( )
i ikj
3
1 j
2
ikj
n
1 k
k
ikj
3
1 j
ikj
n
1 k
k
ikj ikj
U
U G
cos U G
U

=


= =
= =
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
Dvo-dimenzionalen problem
i ik
2
ik
n
1 k
k
ik
n
1 k
k
ik ik
U
U G
U G
U =

=
=
( ) 0 ; 0 U ; 0 U ; 0 U ; 2 , 1 j
ikj ikz iky ikx
= =
( )
i ikj
2
1 j
2
ikj
n
1 k
k
ikj
2
1 j
ikj
n
1 k
k
ikj ikj
U
U G
cos U G
U

=


= =
= =
( ) 0 ; 0 U ; 0 U ; 0 U ; 1 j
ikj ikz iky ikx
= = = =
Edno-dimenzionalen problem
Koeficientot na pridu{uvawe , koeficientot na redukcija i
faktorot na duktilnosta zavisat od vidot na konstrukcijata i
vgradeniot materijal, tabela:
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
2,50 2,00 0,80 0,20
Podzemni objekti
3,00 2.50 0,75 0,15
Delumno ukopani objekti;
izlo`eni na zemjen pritisok
4,00 3,00 0,70 0,10
Nasipani objekti konstrukcii od
zemja i kamen
5,00 4,00 0,65 0,07
Nadzemni betonski AB
konstrukcii so nosivi yidovi
5,00 4,00 0,60 0,05
Nadzemni ~eli~ni i AB k-cii;
ramkovni, la~ni i gredni sistemi
Z
2
Z
1
nost duktil- redukcija pridu{u
-vawe
Vid na konstrukcija i
vgraden materijal

Otkako }e se opredelat site parametri i koeficienti se opredeluvaat

proktnite seizmi~ki sili S
ikj
, posebno za sekoja tonova forma na
slobodnite oscilacii na konstrukcijata so slediot obrazec:
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA
( ) 3 , 2 , 1 j G K S
k ikj i s ikj
= =
Maksimalnite vrednosti na stati~kite veli~ini so koi se
opredeluvaat napregawata vo konstruktivnite elementi se dobivaat
kako rezultat na zaedni~ko dejstvo na seizmi~kite sili od site
tonovi formi koi se zemaat predvid vo analizata spored sledniot
obrazec:

=
=
n
1 i
2
i

stati~ka veli~ina koja se razgleduva (moment,
transverzalna ili aksijalna sila),
razgleduvanata stati~ka veli~ina za i -tata
tonova forma

Metodata na dinami~ka analiza se koristi pri izgotvuvawe na

idejni i glavni proekti za objekti von kategorija.
METODA NA DINAMI^KA ANALIZA
So metodata na dinami~ka analiza se opredeluva odgovorot na
konstrukcijata i vo elasti~na i vo neelasti~na oblast na
odnesuvawe pod dejstvo na zapis na akceleracii (istorija) od
zemjotresi o~ekuvani na razgleduvanata lokacija.
So primena na ovaa metoda se opredeluvaat grani~ni vrednosti
na napregawata i deformaciite pod dejstvo na proektnite
zemjotresi Z
1
i Z
2
.
METODA NA DINAMI^KA ANALIZA
Seizmi~kite parametri so koi se definiraat dvata proektni
tipa zemjotresi se opredeluvaat so posebni teoriski i
eksperimentalni ispituvawa, a zavisat od eksploatacioniot
period na objektite i seizmi~kiot hazard na razgleduvanata
lokacija.
Intenzitetot na proektniot zemjotres zavisi od magnitudata
na potresot, rastojanieto od `ari{teto kako i od geolo{kiot
profil na podlogata.
METODA NA DINAMI^KA ANALIZA
Intenzitetot na zemjotresot treba da se opredeli vrz baza na
registracija na realen zemjotres na sli~ni geotektonski,
in`enersko-geolo{ki i geomehani~ki uslovi.
Dokolku nepostoi takov zapis toga{ se usvojuvaat pove}e
tipovi zapisi koi odgovaraat na ist intenzitet i za sekoj od
niv se opredluva spektar na odgovor.
So usrednuvawe na ovie spektri se dobiva proekten spektar
za sekoj od proektnite zemjotresi Z
1
i Z
2
posebno. Pri toa mo`e
da se koristat spektri na zabrzuvawe, brzina i spektralen
intenzitet.
Vrz baza na dobienite proektni spektri potrebno e da se
opredeli i sinteti~ki zapisi koi imaa ist (sli~en) spektar.
METODA NA DINAMI^KA ANALIZA
Pri analiza na la~ni brani se opredeluvaat tri
komponenti na zemjotresot koi se zemaat deka
deluvaat simultano na konstrukcijata.
Za ostanatite tipovi na brani i mostovite se
opredeluvaat samo dve komponenti (horizontalna i
vertikalna) koi isto taka se zemaat deka deluvaat
simultano.
METODA NA DINAMI^KA ANALIZA
Pri analiza na konstrukcijata vo elasti~no
podra~je na odnesuvawe mo`e da se koristi bilo
metodata na spektralna analiza, bilo metodata na
dinami~ka analiza.
Pri analiza na konstrukcijata vo neelasti~no
podra~je na odnesuvawe mo`e da se koristi samo
metodata na dinami~ka analiza.