BES eDA

BESeDA
DESETI BRAT

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Josip Juri

Deseti brat

O M N I B U S
1
DESETIeBRAT
BES DA BES eDA

Josip Juri
DESETI BRAT
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-090-1
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

2
DESETI BRAT BES eDA

PRVO POGLAVJE

Mlad junak po polji s tekim srcem hodi.

S. Jenko

P ripovedovalci imajo, kakor trdi e slovei romanopisec

Walter Scott, staro pravico, da svojo povest zan v kr-
mi, to je v tistem shodiu vseh popotnih ljudi, kjer se raz-
novrstni znaaji naravnost in odkrito pokaejo drug druge-
mu poleg pregovora: v vinu je resnica. Da se torej tudi mi te
pravice poprimemo, izvira iz tega, ker menimo, da nae slo-
venske krme in nai krmarji, eravno imajo po deeli veli-
ko preprostejo podobo, niso ni manj originalni ko staro-
angleki Scottovi. To se v samo ob sebi, da ga slovenska mati
do zdaj e ni rodila, ki bi z isto rezno natannostjo obrisal
naa narodna svojstva, kakor je omenjeni nedosegljivi mojs-
ter znaaje svojega ljudstva svetu predoil. Zato ne bode pri-
povedovalec te vseskozi resnine pripovedi poskual vesele-
ga slovenskega vinotoka Peharka naslikati, in to iz treh raz-
logov ne: prvi zato, ker ni mogoe misliti si Peharka tak-
nega, kakor je v resnici bil, drugi, ker ima le-t poznanja
vredni mo le zaasno, hitro minljivo mesto samo v zaetku
nae povesti, in tretji, ker imamo e enega krmarja, Pehar-
ku po duhu sorodnega, pozneje v povest vplesti; to pa men-
da ne gre, da bi se sem ter tja enake rei dvakrat pravile.
Pred tiridesetimi leti torej je Peharek, koenega obraza,
raztrganega slamnika, oguljenih, z zaplatami obloenih hla,
hodnine srajce in kriatih naramnic, poli vina na vegasti

3
DESETI BRAT BES eDA

mizi muham branil. Pri poliu je pa slonel kosmat mo, suk-

nar, ter je krmarju Peharku to in to nepotrebno re pravil.
Prav gladka kaplja se bo uistila iz letonjega vinka, dejal
je suknar in zavzdignil kupo proti majhnemu oknu, da bi pi-
jao proti lui ogledal.
Bogme, gladka! pokima krmar in jezno udari z lesenim
muhalnikom po mizi, kjer je tropa te sitne ivali razlito vino
srebala. Tega mresa je povsod polno!
Le stoj, Peharek, pa mene pomni: tako bo mono to vin-
ce, kadar se cvet do dobrega usede, da si bodo ljudje, kadar
se ga bodo prav po boji volji navlekli, lase in uesa pulili ter
rdee nosove pa otekle vratove, prazne monjice pa krvave
betice nosili, kakor se v pesmi poje.
Bogme! pravi Peharek; pa preden besedo kona, zaslii,
da je voz pred hio priporopotal in da nekdo zunaj klie. Br
vre muhalnik iz rok in leti ven.
Peharkova hia je stala tik velike ceste. Za hio pak je
drala mala cesta, ali bolje kolovozna pot, v stran.
Dva gospoda sta poskakala z majhnega vozika in stareji
je glasno klical pijae. Krmar je enega poznal, kajti pozdravil
ga je, slamnik pod pazduho stisnivi: Bog daj dober dan,
gospod Vencelj! Hitro ste prili iz Ljubljane, kdaj v petek
ste mimo li. No, zdaj vem, da ste zopet avb, ro, kuglic in
vsega mresa nakupili in boste zdravili ljudi, da bo strah.
Govor se je krmar oziral na mlajega gospoda in ugibal
sam pri sebi, kdo je pa to, ki se je z okrajnim zdravnikom
gospodom Vencljem pripeljal. Bil je mlad, jako lep gospodek,
a Peharku isto neznan.
Gospod Vencelj ni pustil, da bi bil krmar konja izpregel;
pila sta na voz naslonjena. Peharek, dejal je zdravnik, iz-

4
DESETI BRAT BES eDA

praznivi doista prvo kupo, naprezi, da bo tega gospoda

peljal na Slemenice! Saj ve, da moram jaz tukaj v stran.
Jaz bi to prav rad, zakaj ne, zasluka se nisem e nikoli
branil vrag naj vzame e kolesce! pa zdaj ne morem,
jutri pa. Kolo se mi je strlo od vozia in ravno otdi ga je
nesel fant moj h kovau. Jutri bi vas pa peljal, naj si bo ta ali
kateri e, jaz ali fant moj. Jaz menim, naj bi mladi gospod pri
meni ez no ostali, saj je e tiri ez poldne. Moja stara zdaj
v bobu korenje pleve bode e vrgla zveer kaj ez ponev,
da se bo dalo ugrizniti. Postelje res nimam take, da bi se lo-
vek v blazino vdrl; pa bom e na otavi tako mehko postlal, e
je boja volja, da se bo lealo za silo.
Jaz sem obljubil, da pridem danes, odgovori mladi tujec,
ali ne morem nikjer drugje tu v obliju voznika dobiti?
Bogme, ne z lepo, odgovori Peharek, tod imajo ljud-
je bolj vole, konja imam samo jaz.
Zdravnik gospod Vencelj je mislil in mislil, nasvetoval zdaj
to, zdaj to, kako bi mladenia na pot spravil. Bode e, ree
ez nekaj asa; ali jezdarite?
e nikoli nisem bil na konju, odgovori potnik.
No, na suhem se ni e nihe plavati nauil. Peharek, ali
ima konja napasenega?
Bogme, konj je dober, sit ko stopa, ravno popred sem mu
povesmo detelje vrgel; vem, da je e vso potrl in pohrustal.
e dobro. Jaz imam tu na vozu ravno prav kupljeno sed-
lo. Pa bova gospodu vsak pol posodila, naj jezdi.
Peharek se popraska za uesi, ustnice pod nos zaviha in
pravi: Nikarte mi ne zamerite; saj veste vi bolje ko jaz, kaj
pregovor govori, ki pravi, da tri rei niso vsakemu loveku ali
pa nikomur napsodo dati: ne ena, ne pipa, ne konj. Pa ker

5
DESETI BRAT BES eDA

ima moj serec e stara rebra in je e vsemu vajen, ne reem,

da ga ne bi dal, ko bi nikar ne zamerite ko bi gospo-
da poznal.
O, ni se ne boj za konja; jaz sem porok za to, da ga bo
jutri nazaj dobil, ree zdravnik.
Trenutek potem je stal Peharkov serec, ki je e malo pre-
ve rebra na oiten videz stavil in glavo bolj v tla ko nakviku
molil, osedlan in oejen na cesti.
Peharek je z venim oesom gledal zdaj svetle dvajseti-
ce v roki, katere mu je mladi gospod dal, zdaj usnjato sedlo,
ki tako lepo stoji na koenem hrbtiu njegove kleke. Mla-
deni se je malo nerodno skobalil na svojega rosinanta; kr-
mar pa mu je veliko njegovo usnjato torbo na konja dal in ga
poduil, kako mora ravnati s pohlevnim sercem, da bo raji
stopal.
Torej sreno pot, gospod Kvas, dejal je zdravnik, pred
mrakom boste ravno v gradu.. Sporoite moj pozdrav gospo-
du Benjaminu. Kmalu enkrat pridem tja s svojo herjo, da mu
sreo voim, ker je dobil tako korenito izobraenega in ue-
nega mladega moa svojemu sinu za uenika, kakor ste vi.
Zbogom! Prav vesel sem, da sva se seznanila; upam, da nis-
va bila naprvo in nazadnje vkup. Zahvaljujem se vam za dru-
ino.
Prosim, gospod zdravnik, na meni je zahvaljevati se vam
za dobrotno prijaznost!
No, no, kajpak! Greh bi bilo, ko vas ne bi bil na voz vzel;
al mi je, da ne utegnem z vami v stran do Slemenic. Sreno!
Reki, udari Vencelj po konju in voz zdrdra po stranskem
potu. Gospod Kvas tako je zdravnik svojega zdanjega tova-
ria klical spodbud tudi svojega zaspanega arca in odjez-

6
DESETI BRAT BES eDA

di po veliki cesti, ko si je, kolikor se je dalo po nejasni Pe-

harkovi razlagi, zapomnil, kje mora na stran zaviti, da pri-
de prav.
Dan je bil prijazen; sonce se je bilo e na zahod premak-
nilo; vendar se je e z vso arnostjo upiralo potniku v hrbet,
kar mu je bilo toliko bolj neprileno, ker se je izpod kopit
nemarno klavzajoega konja vedno oblak cestnega prahu
vzdigoval in polnil mladeniu nos in uesa. Zastonj so bile
vse poskunje, da bi ival v hitreje stopinje pripravil in tako
vsaj nekaj prahu za seboj pustil. Peharkov serec je bil tepea
in suvanja tako vajen ko trave; zato ga ni kar tako kdo v dir
pripravil. In ker je Kvas, kakor sedlu nevajen lovek, nekaj
bojee in nerodno sedel, zraven pa e svojo sitno butaro, z
obleko in knjigami natlaeno, moral drati pred seboj, potem
se razume lahko, zakaj se je le poasi nadalje pomikal.
Lovre Kvas je bil dovril vse uenje na ljubljanskem liceju.
Rojen pod slamnato streho, je bil v zibeli namenjen, da bode
ez nekaj let krave pasel, potem pri bogatejem sosedu za
hlapca sluil in naposled po oetovi smrti ubijal se z malim
zemljiem deset mernikov posevka kakor vsi Kvasovi, kar jih
je oe Luka po starem pomnjenju znal na prste nateti. Ali
rojenice, katere imajo pri zibeli vsakega potenega Slovenca
svojo odlono besedo, naklonile so bile naemu Lovretu
kmalu po porodu drug, lepi namen, da bo delal z glavo in
rabil namesto tke gosje pero. Znano je ivljenje ubogega
uenca; torej mi ni treba posebej opisovati Kvasovih stisk in
bojev z revino in nadlogo. Posebno izvrstna glava za uen-
je, ljubezen do dobrega reda in obnaanja in marsikatera
druga lepa lastnost je mladeniu pridobila podpornikov in
prijateljev in je delala starima roditeljema veliko upanja, da

7
DESETI BRAT BES eDA

se jima spolni poslednja, najveja elja. Ali uda, dokonavi

ljubljanske ole, tihi mladeni ni hotel dobro storiti po ma-
terini misli in, ne da bi bil postal manik, kazal je vse bolj
posvetne naklepe. Hotel je iti v daljna veja mesta v vije ole.
S tem pa niso bili samo uboni stari nezadovoljni, ampak
zameril se je tudi veini svojih podpornikov, tako da je bil
skoro popolnoma zapuen. Vedel je pa, da Anglei e niso
iznali tako blagotvornega stroja, da bi se dalo po njem od
zraka ali iste vode iveti. Zato mu je bilo ravno prav, da je po
nekem priporoilu dobil zaasno slubo za uenika sinu pre-
monega graaka Benjamina G* na gradu Slemenicah. Ker
je bil tudi precej slabotnega zdravja, hotel je potemtakem
okrepiti se na deeli in e kaj zasluiti za daljnje uenje.
Tako ga najdemo ravno na poti. Voza iskaje, je bil po srei
naletel na zdravnika Venclja in to mu je naklonilo prvi pri-
jetno druino za potovanje, drugi pa si je prihranil vozni-
no.
Kmetje ob cesti in drugi napotni ljudje so, sreevaje Kva-
sa, zvedavo ogledovali mladega jezdeca. Zlasti mlade dekli-
ce so se rade ozirale za njim, ker po svoji zunanji postavi je
bil Lovre kaj eden mladeni. Ne veliko ez dvajset let star,
oblednega, okroglega obraza z visokim elom in ivimi rni-
mi omi, iz katerih je bil poprej otoen kakor vesel znaaj
brati, bil je Kvas na prvi pogled vsakemu zanimiv lovek. Ob-
leka njegova bi morda v vlikih mestnih sobah ne bila veljala
za lepo, a za na kmetih ji ni bilo kaj rei. Suknja je bila iz r-
nega sukna, cela in e neoguljena, dasiravno bi bil poznava-
lec po natannem pogledu sodil, da je temu e dolgo, kar jo
je kroja iz rok dal. Isto bi se moglo rei o drugem opravku.
Lipa ali drugih nepotrebnosti ni imel ni na sebi, samo ve-

8
DESETI BRAT BES eDA

liko srebrno uro je nosil na pozlaeni veriici, katero je na

mladi prijatelj zdaj pa zdaj iz epa potegnil, pogledovaje, ka-
ko dolgo e hodi.
Vedno nie se je sonce pomikalo. Po vroem jesenskem
dnevu je nastajal prijeten veerni hlad. Zamiljen je sedel
mladeni na konju; niti zeleni travniki in zapuena rjava str-
nia niti otono, vedno zeleno smreje okrog starih, domi-
ljijo budeih razvalin na obcestnih hribih niso mogli potni-
kovih oi nase obrniti, kajti imel je veliko premiljevati. Skoro
najlepi del svojih let je imel za seboj; ali vsa ta leta so mu
prinesla malo malo uitka. Veden trud, delo, nadloga in
nekatero bridko uro je prestal; in e je pogledal v najblinjo
prihodnost, tudi tu ni imel veselega upanja. Zdaj pridem v
tujo hio, k tujim ljudem, Bog v, kako bom tam zadovoljen.
Morda dobom puste sitnee za svoje zapovedovalce, ki mi
bodo dali utiti, da sem plaan lovek, hlapec! Ah, Bog moj,
kako malo tvojih nazemskih darov bi bilo meni potreba, da
bi zlahka priel do samostojnega in srenega ivljenja! Koli-
ko je ljudi, ki v obilnosti iv in ne poznajo in ne ved, kako
loveka tei ut, da je na druge navezan, da se za tujo mizo
useda! Vi niste poskusili, kaj je siromatvo, vi domiljavi po-
etje, ki trobite in pojete svetu, da je ve sree v ubotvu ko v
premonosti. Res je morda, da si vsak lovek sam ustvari sre-
o, ali prvi pogoj v tem je, da mu usoda pota ne zapira.
Prilo mu je tudi na mar, kako neokretno se mu bode pa
vasi v svojem novem stanu zdeio. Vedel je, da je velika po-
kora poduevati trpoglavega paglavca, zlasti e so stari v
svoji preveliki ljubezni prepriani, da ima fant bister um in
dobro glavo. Dalje ni bil Lovre Kvas veliko vajen, vesti se po
navadni etiketi; prosti kmeki sin je bil bolj utrjen v Horaci-

9
DESETI BRAT BES eDA

ju in Homerju ko v abotnih poklonih in neslanih govoricah

tako imenovane omikane drube. Vendar, kar se poslednje-
ga tie, tolail se je s tem, kar mu je gospod Vencelj pravil o
slemeniki druini; z druge plati pa se zopet ni tako okorne-
ga util, da bi se mu bilo ravno bati, in zaupal je na svoj na-
ravni, vednostno dovolj izobraeni razum in ut.
V tej razmiljenosti je bil Lovre Kvas pozabil paziti, kje je
stranska cesta, katera po Peharkovem popisu dri do Sleme-
nic. ele ko je sonce zalo in ko so ga jeli ljudje bolj pogosto
sreevati, domislil se je, da je morda e zgreil pravega pota.
Ali je tod prav do grada Slemenic? vpraa starega, zgu-
banega moa, ki je nesel butaro rogovilastih, neobrezanih
brezovih vej na hrbtu.
Ka-j? zatuli dedec z visokim glasom, iz katerega se je
dalo soditi, da je gluh.
Kvas e enkrat vpraa.
Metlija sem narezal, metlija, odgovori mo.
Vi me ne razumete, oe. Jaz bi rad vedel, koliko je e do
Slemenic in kod moram iti do tja.
Stari dedec ga s svojimi malimi omi debelo pogleda pa
pravi: Nu aha, res! in odide poasi svojo pot.
e ni hotel Lovre s svojo kleko na sredi ceste ostati, moral
je dalje jezditi, dasiravno se mu je skoro zdelo, da bi bilo bo-
lje, ko bi se vrnil; kajti, po uri sod, je mislil, da bi moral po
Peharkovih besedah biti e na Slemenicah, ko ne bi bil zgre-
il stranskega pota. Pa kakor bi mu sovraen duh kljuboval,
ravno zdaj ni bilo nobenega loveka na cesti. V vzhodu je
mesec pokazal svoje polno lice.
ez nekaj asa zagleda majhnega deka s cajnico na rokah,
ki mu je ravno naproti tekel. Kraj je bil malo samoten in fante

10
DESETI BRAT BES eDA

je morda menil, da je ta lovek v suknji eden tistih hudih go-

spodov, ki pridejo oeta za davek rubljevat, zato se je ognil s
ceste na travnik.
Hej, fanti, stoj! vpije jezdec, kod se hodi do Sleme-
nic? Ali bosonogi deek stisne namesto odgovora svojo ka-
po pod pazduho in jo udere po travniku, kakor bi mu bili vsi
vragi za petami.
Nejevoljen je zael Kvas rentaiti in jeziti se sam nase in na
stare, ki otroke tako izrejajo. Zdajci zagleda tretjega love-
ka in misli: v tretje gre rado; e e zdaj ni ne zvem, pa se
vrnem in prenoim v prvi hii. Mlada deklica s koarnico na
glavi ga srea.
Dober veer, Micka! ogovori jo Lovre ter ji zastavi e
tolikokrat ponovljeno vpraanje.
Oh, moj Bog in mati boja, odgovori deklica, saj ste e
zali za poldrugo uro predale. Ali niste videli velike smreke
na samem in s peskom nasute male ceste? Tam bi bili morali
v stran zaviti. e boste poasi jezdili, greva vkup, pa vam
bom pokazala. Ravno prav bode; tako me vsaj ne bo strah.
Lovre obrne konja in poasi sta potovala z deklico nazaj.
Marsikaj jo je vpraal in marsikaj mu je povedala medpoto-
ma, esar pa ne bomo tu sem postavljali, ker bi za katerega
resnobnejega izmed prijaznih bralcev bilo morda premalo
vano. Ko sta prila do imenovane smreke, razloila mu je,
katerih potov naj se ogiblje, da bo prav priel..
Oblano je malo; da bi le Bog dal, da bi se mesec ne skril
za oblake, pa boste lahko nali.
Aha! zarohn tu tretji glas in Kvas zagleda udovitega
moa na cesti, aha, dekle, jaz bom e tvojemu povedal, da

11
DESETI BRAT BES eDA

se ti z drugimi razgovarja ponoi pri mseini; slabo te bom

pohvalil, ha, ha, ha!
Kaj si ti, Martinek? dejala je deklica. Glej, ta gospod
gred na Slemenice. Ti gre ravno to pot in lahko njimi ho-
di.
Lovretu pak je poepnila natihoma: Ni se ga ne bojte;
eravno je raztrgan in bos in grd in nima prave pameti, pa je
poten. On je deseti brat, pot dobro v. Lahko no!

12
DESETI BRAT BES eDA

DRUGO POGLAVJE

Povsod poznan, nikjer dom,

kjer ulee uro se poslednjo,
tam smrt mu domovanje d.
Fr. Levstik

K dor pozna ivljenje, dejanje in nehanje, misli in pre-

prianja, kakrna so bila nekdaj po pripovedih naih sta-
rih slovenskih oakov, ki, gluhi in slepi za spaeni novi svet,
vedno le ase svojih in svojih prednikov dni hvalijo: ta mi bo
pritrdil, da je bilo pred tirideset in ve leti med naim naro-
dom veliko ve poezije ko v dananji suhoti. Kje se zdaj e
kaj udovitega zgodi? Kdo dandanes e kaj v? Le kakov sle-
parek e pride, da loveka opehari. Tako pravijo dedje. Ko-
liko asa e ni bilo sliati o desetem bratu! V poprejnjih a-
sih se je pa e vendar vasi naletel, ki je, rojen deseti sin. iz
matere, s udovitimi lastnostmi in zmonostmi obdarovan,
po boji namembi preganjan, od hie do hie po irokem sve-
tu hodil, za sreo povedoval, zaklade pokazoval, pesmi pel in
pravljice pravil kakor nihe drug. Ljudje so ga astili, radi vi-
deli in mu dali iveti in spati. Pa pride v kako hribsko doli-
no e zdaj sem ter tja kak raztrgan in umazan peripatetikar,
ki mu robato po domae pravimo bera, ki se izdaja za dese-
tega brata; toda svet je postal neveren, manj gostoljuben ko
nekdaj in tudi dananji deseti bratje niso tisto ko nekdaj, ma-
lo ved in, kakor oetje trdijo, niso drugega ko goljufje. Ta
udna prikazen, namre pomanjkanje pravih desetih bratov,
d se menda samo tako razlagati, da slovenske ene niso ve
take, da bi zavrstj po letih deset sinov rodile.

13
DESETI BRAT BES eDA

A pustimo taka premiljevanja bolj izurjenim mislecem in

vrnimo se raji k svojima popotnikoma.
Tiho je korakal lovek, katerega je Lovretu deklica imeno-
vala desetega brata, konju pred gobcem in mladeni je imel
asa dovolj, v meseini opazovati to udno podobo. Bil je lo-
vek kakih tirideset let star, toda e mu je hrbet hotel lesti v
dve gubi. Na sebi ni imel drugega ko srajco iz najdebelejega
platna, kakor ga sprede slovenska mati, dolge hlae iz iste
tvarine, nekdaj na rno pobarvane, zdaj e zarjavele in pod
koleni jako blatne in razcefrane, na glavi pak mu je epel rjav
klobuk s irokimi krajevci in ez oglavje z belo nitjo prevezan.
Da mu hlae niso uhajale, branila je usnjata oprtavnica, na
kri ez ramo razpeljana. Veerni zrak je bil precej hladen,
Lovretu se je celo mrzlo zdelo, vendar je stopal deseti brat
bosonog. Da bi pa kdo ne mislil, da evljev nima, nosil jih je
z bekovo trto prevezane ez ramo. Kaka dva pota se je nazaj
na Lovreta ozrl ter ga ostro ogledoval. Pri tej priliki je Kvas
videl obleki popolnoma primeren obraz. Lice je kazalo kosti,
katere so imele voljo in nagon, vsemu obliju tirivoglato po-
dobo ustvariti. Strani ste bili upadeni in rok nos je oabno
nosnice v zrak molil. Vrh malih sivih oi so se v sredi zrae-
ne obrvi predrzno visoko vihale gor v elo, katero se ni veli-
ko videlo iz zmrenih ls.
Dasiravno ga je bila deklica potolaila, da se ni treba bati
desetega brata, vendar je Lovreta nekaj udno spreletelo, ko
je na irokem polju ponoi sam bil s takim nemalo neznan-
skim lovekom. Ko je pa ez nekaj asa v dalji zapazil lu,
ohrabrilo ga je to nekoliko in mislil si je, kaj mi more storiti,
enega se ne bom bal. Da bi poprej as minil, zane pogovor
z njim.

14
DESETI BRAT BES eDA

Koliko je e do grada?
Popred bo tam, kakor pojdejo spat, odgovori deseti
brat z glasom, ki je bil vse drugo pred ko prijazen.
Ali ste vi znani z gospodo? vpraa dalje Lovre.
Njegov drug se grozovito zasmeje, potem pa ree:
Ti si ema! Zakaj me pa vika? Jaz sem Martinek Spak,
deseti brat, kakor vsi otroci ved. e noe, da bi se ti kdo
smejal, ki je bolj neumen ko ti, tako me poteno tikaj, pa
utegneva e prijatelja biti v teh letih, kar bo olmotraril na
Slemenicah!
Kako pa ve, kdo sem? vpraa Lovre ud se.
Saj si me vpraal, e sem kaj znan na Slemenicah, od-
govori Martinek in se zopet smeje na vsa usta.
udni graaki morajo to biti, h katerim pridem, da vsako
spremembo v svojem druinskem in domaem ivljenju za-
upajo takim ljudem, mislil je Kvas sam pri sebi.
Ker je videti, da so ti povedali, da bo tak in tak lovek pri-
el, ree Lovre, moram misliti, da si star znanec v gradu.
Zato mi lahko pove, kakova je gospodina, gospa, gospod?
O, prav lahko ti to povem, odgovori Martinek.
Pa noe? Zakaj ne?
Ti nekaj rad poprauje, odgovori Spak. Zato mi mora
dovoliti, da te e jaz neko re vpraam. Kako sem ti kaj jaz
ve?
Reki, je udoviti lovek Kvasa tako ostro pogledal s svo-
jimi malimi, svetlimi omi, da je bilo mladenia skoro strah.
Vendar na misel mu je prilo njegovo smeno vpraanje, po-
besil je oi in s posiljenim smehom je odgovoril: Prav dobro
si mi ve, prijatelj, zakaj pa ne?
No, jaz ti bom povedal, da mi tudi ti dopade. Mislil bo

15
DESETI BRAT BES eDA

morda, da je to pa vseeno, pa ni taka. Martinek Spak, deseti

brat, in kakor bi se e lahko imenoval, bode ti e prav priel
v sili, zato ga le dobro poznaj. Zdaj ti bom pa povedal najprvo
to, kar si vpraal. Kakova je gospica? Da mlad lovek, poseb-
no e e ni grd, da bi ga pes oblajal, kakor pravijo, da sem jaz,
rad pozv za deklico pred ko za baburo, to je e stara re. Z
grajsko Manico se midva prav dobro pomeniva. Morda si e
v mestih lepo videl ali pa ne. Gospod in gospa tudi nista na-
pana, pa to bo e e vse videl in skusil.
Ali si e ti dolgo tu v okolici? vpraa Kvas.
Kar mi je mati umrla, ree Spak nekako zamolkleje pri
tem vpraanju.
Kje si pa doma? Kako je to, da po svetu ne hodi, ker pra-
vi, da si deseti brat?
Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku
govor. Nimam svojega zapeka, pa se ne pritoim zato. e
ne verjame, da sem deseti, pa pusti. Misli, kolikor hoe, pa
malo govori, e noe, da se ti kaj ne zgodi. Zdaj pa moli o
tem in kaj veselega govori. Jaz imam poskone in vesele lju-
di rad. Juheja, hopsasa!
In kakor bi bil naenkrat ves drug, poskoi od tal, zaene
evlje z rame dale od sebe pro in leti zopet ponje. Kvas ni
mogel razumeti vsega tega. lovek mora biti malo prismo-
jen, mislil si je.
Ali zna peti, prijatelj kric? vpraa ga Spak.
Malo, pa zdaj ne pojem. Ti zapoj!
Spak vzdigne glavo proti mesecu, odpre iroka usta in hre-
aje zane robato pesem:

16
DESETI BRAT BES eDA

Stara baba Iskrca

jedla sok iz piskrca,
migala s suho brad,
her zmerjla je tak:
e bo v cerkvi ti na moko stran,
kjer Martin stoji mi razcapn,
tak obraala oi,
e bo hodil na na prag
tebe gledat Martin Spak,

ha, ha! kaj ni lepa, pesem o meni, kaj?
To si sam zloil? No, poj do konca! Takih sem e malo
slial.
Le akaj, prijatelj suknja, to in nekatero ti bom e zapel,
e se bova lepo gledala na Slemenicah. e sreo ti bom pove-
dal, e hoe, precej nocoj. Samo to si izgovorim, da se mo-
jih sovranikov ogiblje.
Kdo pa je tvoj sovranik?
To bo zvedel, preden bo dva, tri dni. Na Slemenicah ga
bo videl vsak dan.
Prideta na travnik. Pri poti je stalo na samem koato lipovo
drevo, ki je fantastino molilo svoje goste veje v tiho, krasno
meseno no. Na zapadu se je videla s hribca prijazna luca
izmed sadnega drevja, grajske strehe so se v meseini sveti-
le. Mladenia so zopet oble prijetne in otone misli vred, ko
je zagledal svoje novo stanovanje pri tujih ljudeh.
Tu pod lipo grajska Manica sedva; tu sem ji sreo pove-
dal, pravi deseti brat.

17
DESETI BRAT BES eDA

Saj ni ne ve, odgovori mladeni. Kako prihodnost

bom imel jaz?
Ti bo nekaj doivel tam gori, esar se ti e ni sanjalo nik-
dar. Le dobro ogledaj grad, mesec sveti lepo, pomnil ga bo
do smrti, pomnil bo tudi desetega brata, eravno mu ne ve-
ruje, do groba ga bo pomnil.
Glas Spakov je bil pri teh besedah popolnoma razlien od
prejnje govorice, nekako temen in stran, tako da je mlade-
nia malo osupnil. In ker se je ravno ta trenutek luna skrila
zaasno za oblak, preinila ga je tembolj neka udna ut; raji
bi bil e v gradu ko tu s tem pol norim lovekom na samot-
nem polju. Dasiravno kakor izobraen lovek ni trohice ver-
jel v vrae, obla ga je vendar misel, da Martin Spak res kaj
ve v ko navadni ljudje.
Lahko je misliti, da je kraj, kjer sedeva in sanjari lepa de-
klica, najsi bode tudi nam neznana, mikaven za mladenia,
igar srce je prazno in samo hrepeni po neem, esar um
ne v vselej razloiti. Zatorej je Lovre, ko se je luna medtem
zopet izza oblaka prikazala, pazljivo ogledal mesto okoli
grajske lipe. Ozek pa dolg travnik se je raztezal po dolini.
Razen lipe je raslo samo e gosto vrbovo grmije ob majh-
nem umeem potoku, ki se je zvijal ravno mimo krasnega
drevesa. Pod lipo, katere deblo bi bila komaj dva moka ob-
segla, bila je okoli in okoli napravljena klopca in tla so bila
razhojena, oiten dokaz, da je Spak resnico govoril, reki, da
hodijo dostiktat le-sem grajska gospoda, posebno pa Mani-
ca. Prijazna sprehajalia imam e, da bi le e vse drugo do-
bro bilo, mislil si je Lovre.
Sitno je ponoi priti; ali ne bi mogel tod v kaki krmi pre-
noiti? vpraa Lovre.

18
DESETI BRAT BES eDA

Ko odgovora ne dobi, obrne se nazaj in pogleda za Marti-

nom. Nikjer ga ni bilo. Lovre si ni mogel razloiti, ni kam ni
zakaj ni kdaj mu je izginil. Ostalo mu ni drugega na izbiranje,
kakor po belo potresenem potu v grad jezditi, katerega je
imel pred omi.
Na Slemenice ga je peljala pot proti zadnjemu majhno
navkreber. Grajsko poslopje je bilo precej prostorno, tiri-
voglato in v dva gorna (stropja). Dasiravno je bilo zidano,
kakor se je iz stavbe dalo soditi, e v novejem, to je, ne v
srednjem veku, poznalo se je vendar, da so stavitelji malo v
mislih imeli take ase, v katerih je dobro, e se dom da brani-
ti. Zato je okrog in okrog spodnji del zida imel obliko majh-
ne trdnjave in majhna, jako zamreena okna. Gosto sadno
drevje je raslo okrog in okrog gradu po hribcu; samo proti
severu je bil svet nekaj bolj kamenit in gol.
Zato so tam stali hlevi in druga gospodarska poslopja. Za-
daj se je svet naglo vzdigoval do strmega holma, na katerem
je Kvas na hiter pogled zapazil rogovilasto zidovje, razsip sta-
novanja nekdanjih gospodov na Slemenicah.
Lu, ki je gorela v gradu od zdolaj in v prvem nadstropju,
prepriala je Kvasa, da e druina in gospoda ne sp.

19
DESETI BRAT BES eDA

TRETJE POGLAVJE

Priel je pobi lep in mlad,

pa kaj mi je prinesel,
vpraala ga nisem, povedal mi ni.
Narodna pesem

V zgornji sobi slemenikega grada je bila majhna druina

okrog omizja zbrana, katero hoemo bralcu bolj natan-
ko predoiti, kar se tem laglje zgodi, ker je ni bilo ve ko pet
glav; gospodar z eno, herjo in malim sinom pa Marijan Pi-
kv, sin sosednega lastnika na pristavi Polesku, komaj etrt
ure od Slemenic.
Benjamin G* je bil meanske rodovine; ni mogel torej
oabno teti plemenitih prednikov, ki bi si bili v boju tako ali
tako ast pridobili, tudi niso bili njegovi pradedje e tako dol-
go naseljeni na Slemenicah, da bi bil mogel gospod Benjamin
svoj pridevek v starem kronistu Valvasorju brati. Pa imel je
devet oralov zemlje, lepe bukove gozde, precej velik vino-
grad, osem parov konj in celo redo rogate ivine in to je
bilo, s imer se je graak ve ponaal, kakor bi se bil mogel
sklicevati na estnajst kolen sloveih pradedov kakor ple-
menitniki znane severne deele. Ko se naa povest zaenja,
bil je Benjamin e ez petdeset let star, kar so sem ter tja osi-
veli lasj priali; vendar isti zrak, v katerem je ivel od svo-
jega dvajsetega leta, kar je ole popustil, ohranil mu je bil e
neko mladeniko krepost, zaradi katere je svojo nenavadno
visoko postavo e vedno pokonci nosil. Obraz njegov je bil
veidel vesel in to je veliko pripomoglo do tega, da lica in ela
niso razorale tiste rte, katere nam loveka starejega delajo,

20
DESETI BRAT BES eDA

kakor je v resnici. Noemo segati v njegovo ivljenje nazaj, tu

povemo le dve rei, namre da je bil precej po zgodnji smrti
svojega oeta vzel svojo zdanjo eno, e bolj miroljubnega
znaaja ko on, dalje pa, da je dolgove, katere mu je bil oe
zapustil, s tem poravnal, da je staro opueno pristavo Pole-
sek z nekaj zemljiem vred nekemu priseljencu, do taas
neznanemu gospodu Pikvu, prodal.
Roditeljema nasproti je sedela deklica, stara kakih tri in
dvajset let. Manica je bila prvorojenka in edina sestra mlaj-
ega brata, komaj devetletnega Balka. Postave je bila bolj
oetove, kajti prej bi jo bil lovek imel za veliko kakor za
majhno. Iz modrih oi je sijala neka mila, neskrbna in malo-
marna melanholija, katera je bledo lice e veliko lepe delala
in skoro morala vsakega nekako udno ganiti. Njena rdea
usta so se le malokdaj nasmehnila. Pa ne morda zavoljo tega,
da bi bila kaka skrivnost morila deklici mlado srce, to ne; sa-
ma ni vedela, zakaj se ji vasi smejati ne ljubi, ko se drugi
smej; sama ni vedela, zakaj ni vesela, dasiravno si je mora-
la izpovedati, da ji ne manjka niesar. Oe je mislil, da izvi-
ra ta lastnost od tod, ker preve bere; pa ker je ljubil svojo
edino izmed tirih rojenih pri ivljenju ostalo her neizree-
no, zato ji ni hotel veselja kratiti s kako prepovedjo. Gosti
lasje kostanjeve barve nad visokim, istim elom, pravilno
ustvarjen obraz in cela zrast ji je dajala neno, eravno ne
posebno lepoto. Bila je nekaj asa v mestu, veji del svoje
omikanosti in vednosti pak si je pridobila z lastno pridnostjo.
Razen domaega, e nedoraslega sina je sedel na koncu
mize kakih devetnajst let star mladeni, Marijan Pikv. Imel
je eno tistih obliij, ki po eni strani lahko veljajo za lepa, po
drugi pa se lahko o njih ree, da jim e nekaj manjka, esar se

21
DESETI BRAT BES eDA

ne moremo domisliti. Zdravega, ivotnega mladenia je vsak

na prvi pogled uganil iz tega obraza; nasproti pak bi bil mo-
ral tisti, ki trdi, da se loveku z obraza bere, kako ivi in misli,
soditi, da je ivljenje in miljenje Marijanovo kaj enolino. In
res bi se tu posebej ne bil zmotil. Kakor sosed je bil skoro
veden in veen gost na Slemenicah.
Sredi mize je gorela voena svea in okrog svenika so
leale raztroene kvarte.
Ali jih vremo e enkrat? vpraa mladeni in zbira po-
samezne podobe.
Jaz sem se e naigrala, ree Manica in potegne knjigo
blie. Videlo se je, da bi bila raja brala.
Kako more ven in ven v bukve gledati? Ves dan si vanje
zamaknjena in e na veer se jih ne navelia, pravi Marijan.
Ker je bil v prvi mladosti njen tovari v igri, torej star znanec
in skoro bolj na Slemenicah doma ko na domu svojega oe-
ta, zato jo je tikal.
Jaz sem e tudi dejala, da bi bila Manica doktor postala,
ko bi bila Balek, pravi mati nato.
Ali jaz ne bom doktor postal, mama? vpraa deek.
Ti si premalo priden, vse drugo ti je bolj mar ko bukve,
pravi mati. Le poakaj, kadar uenik pride, ta te bo e nag-
nal, da se bo pridneje uil, ko si se do zdaj.
Uenik te bo ostro dral, ree Marijan, da bi deka po-
drail. Balek je verjel, naslikal si je v domiljiji uenika sta-
rega, grdega, ki ga bode uhljal in lasal, kakor je v vaki oli
videl, da olmoter las kmeke fantine, in na jok so se mu
ustnice napravile.
Ni ne verjemi, Baldvine! e bo priden, ne bo ti ni a-
lega storil novi uenik. Midva se bova vkup uila, poepnila

22
DESETI BRAT BES eDA

je sestra bratcu na uho in mu z lepo roico pogladila rumene

kodraste lase z lica.
Kdaj pa pride? vpraa Marijan.
Danes bi bil imel e tu biti, kakor mi je pisal moj prijatelj
profesor v Ljubljani, ki mi je to re oskrbel. Baj da je izvrsten
mladeni in bil eden najpridnejih uencev, odgovori go-
spodar.
Dobro bo to! pravi Marijan. Da bi le kaka meva ne bil,
imel bom potlej vsaj tovaria na lov. Lisic je letos dosti, v vasi
doli je ena e precej kur odnesla. Predsinonjim sem jo bil el
akat, dve uri sem na prelazu sedel, nazadnje pak mi je bilo
dolgas ponoi samemu preati, zebsti me je zaelo, obesil
sem puko ez plea in sem el spat. Ko bi bil e enega imel,
pa bi bila lepega lisjaka dobila. Tudi zajcev je letos dosti, Bog
v, kako je to, da je letos tako sreno in rodovito za ival.
Lovec ste, morali bi vedeti, da zato, ker je bila lanska zima
prav gorka in je torej spomladi bilo veliko zaroda, razlaga
gospod Benjamin.
Ali bode letos velik sneg.
Bog v, morda pa ne, odgovori gospodar ter se nasloni
na stol.
Gotovo, jaz vem, da bo, trdi mladeni, gob je bilo letos
vse polno, liaj po hrastju je dolg zrastel, deja je bilo malo
poleti, erjavi so e leteli
Beite, iz tega vsega se ne d ni posneti. Vi morate bolj
pametno misliti. Pustite vrae Martinu Spaku in kmetom doli
v vasi.
Manica ni posluala tega prikanja, odprla je bila knjigo in
jela brati, mati pak je imela z nekim ivanjem opravek.
To niso vrae, ugovarjal je Marijan in bil ravno name-

23
DESETI BRAT BES eDA

njen svoje preprianje dalje razpeljevati, ko pogleda hina,

stara Ura, v sobo in pri pol odprtih durih naznani, da je neki
gospod priel, ki bode najbr hotel ez no ostati.
Kdo bi pa ponoi priel? dejala je gospa, hitro sveo
prigavi.
Nima biti kdo drug kakor uenik, saj ima danes priti, naj-
br se je na poti kako zamudil. Daj napraviti sobo, veerjo in
kar je treba, grem jaz dol.
Reki, vzame gospod Benjamin lu svoji eni iz roke in
odide.
Kaken je ta gospod? klical je streajki Marijan.
Ah, gospod, mlad je in lep, prav lep, dejala je Ura in e
enkrat pomolila glavo v izbo. Prijezdil je in deseti brat je
njim priel; to pomeni, da je sreo v grad prinesel.
To ti je lepa druina, kajne, Manica, gospod uenik in
capin deseti brat! In kakor bi se bil bog v kako bistroum-
no odrezal, smejal se je mladi gospodi na vse grlo.
Kaj ni Martinek takov lovek kakor mi? Kaj si more, e
ima malo manj pameti vasi. Tudi revea ne smemo zanie-
vati. Morda je on bolji vodnik ko kdo drug.
Po stopnicah so se zdaj uli koraki in Lovre Kvas je stopil
z graakom v sobo.
Le otresite se teh premislekov, govoril je gospodar, tu-
kaj smo na kmetih in sami domai. Ne gledamo vnanjosti in
formalnosti, sploh boste nas nali kmeko preproste in malo
meanske navade v hii. To vsak v, da se lovek po poti
upra in utrudi, usedite se!
Po tej prijazni, domai sprejemi je bilo Lovretu nekako do-
bro pri srcu in, ko se je hotel izgovarjati, da je tako pozno na
veer priel in morda zarad tega neprijetnosti napravil, ni mu

24
DESETI BRAT BES eDA

dal gospod Benjamin e besede izgovoriti in ga je precej se-

znanil s priujoimi in svojo eno, ki je, preskrbevi potreb-
ne rei, zopet v sobo prila. Malega Balka je naglo minil
strah, ko je videl, da uenik ni nikakor tak kakor oni stari doli
pri fari. Ko ga je celo tako prijazno pogledal in mu obljubil,
da bosta gotovo prijatelja, ker v, da bode priden uenec, raz-
bistrilo se je popolnoma dekovo oblije in ogledal je svoje-
ga prihodnjega uenika od nog do glave.
No, gospod Kvas, spregovori graak, ko je prebral Lov-
rova sprievala in priporoilno pismo svojega nekdanjega
prijatelja in Kvasovega profesorja, Iz vsega vidim, da je res-
nino, kar sem e prej o vas slial, preden sem vas poznal.
Preverjen sem, da, e je komu mogoe naemu Balku glavi-
co zdramiti, bodete jo vi. Gledite in prizadenite si, da vam
bode vsaj malo podoben nekdaj, in prepriali se boste, da
bova s seboj zadovoljna.
Glavo ima dobro, pristavi mati in ljubeznivo pogleda na
svojega ljubljenca, lahk se bode uil, samo hotela je
rei: malo razposajen je vasi; ali ko je videla, kako jo je sin-
ek za obleko cukal in prosee ozrl se vanjo, naj ga ne zatoi,
nasmejala se je in ni konala stavka.
Jaz si bom gotovo prizadeval na vso mo, da storim svo-
jo dolnost, in, ker ima moj gojenec, kakor milostljiva gospa
pravijo, dobro glavo in vem, da bode priden, imam najbolje
upanje, da bodeva v dveh letih precej dale prila, ree Kvas.
Samo dve leti ste namenjeni pri nas ostati? vpraa gos-
pa.
Da, dve leti, potem bi rad el na vije ole, kar bi bil e
zdaj storil, ko ne bi bil imel nekih ovir ali, da naravnost po-

25
DESETI BRAT BES eDA

vem, materialnega pomanjkanja in malo slabotnega teles-

nega zdravja.
To je zato, ker ste bili vedno v ozidju in ste se morda pre-
ve trudili z ukom in podukom, kar seveda ne tekne zmerom
tako telesu kakor duhu, dejal je gospodar. Ali tu pri nas na
deeli imamo ves drug zrak kakor v mestu, zato boste pri nas
zdravi ko riba in, ker ste mladi, ne odide vam univerza, tudi
e se pogodimo s asom e za dalje.
Boste videli, gospod uenik, spregovori Manica, da pri
nas ni tako dolgoasno ivljenje, kakor si morda mislite in
kakor se vam je na prvi pogled zdelo. Posebno ker ste ponoi
prili, niste videli, kako lepo okolico imamo. Tukaj pri nas se
boste uili lahko naravo in ljudi poznavati; zakaj po mojih
mislih je malokje toliko originalnih, nevsakdanjih znaajev
ko v naem okroju. e Bog d, privadili se boste tako naega
ivljenja, da ostanete tudi ve ko dve leti.
Bei no, Manica, dejal je Marijan, ki je bil medtem ka-
kor doma veliko pipo izvlekel in tobak napravil, ne vpraaje
za nikako dovoljenje, in vstal, misli, da je gospod Kvas
tako se menda piete, e sem prav razumel ravno tak ko ti,
da se mu bo ljubilo cele ure posluati neumnega bernjavsa
desetega brata ali pa Krjavlja tiste prazne kvasiti ali tiste nore
pesmi peti ali kamnoseka Matijca ogledovati, kako v leevju
sedi in ni ne govori, bei! Midva bova raja hodila rakov lo-
vit, zajcev gonit, lisjaka akat. Pa se bomo e e zmenili, de-
set je ura. Lahko no!
Reki, odide Marijan. Lovre je iz vsega predomaega obna-
anja mladenievega sodil, da je najbr Maniin enin, da-
siravno se je udil, kako nasprotno miljenje se vidi med nji-
ma. Ni si mogel rei, da bi mu bil mladeni povei, zato tudi

26
DESETI BRAT BES eDA

precej za prvega ni imel pravega soutja do njega. Bil je malo

v zadregi, ko ga je gospa vpraala, kako mu kaj sosed dopa-
de.
Govorica se je pletla e nekaj asa o raznih reh. Po veer-
ji pak, katero je bila nova njegova gospodinja hitro zanj pri-
pravila, razla se je druina spat in Lovre je dobil prijazno
sobo z razgledom na vrt. Svoje rei je nael e tam. Dasirav-
no truden, vendar ni el popred spat, preden ni uredil in raz-
loil knjig in obleke, katerega vsega blaga alibog ni imel ve-
liko. Izbica in pohitvo je bilo preprosto, ali Lovre e v svojem
ivljenju ni imel tako prijaznega in prijetnega stanovanja.
Premiljevaje razne skunje in dogodke dananjega dneva,
ulee se v mehko posteljo s sladkim obutkom trudnega lo-
veka, ki je dan preivel popolnoma zadovoljen z njegovim
koncem. Komaj nekaj ur popred so ga e obhajale bridke mi-
sli, toil je nad svojo usodo, ki mu ni dala veliko ve ko rev-
ino, ki ga je drvila e blizu od praga njegovih elj k tujim
ljudem in zdaj je bil sreen, kajti vedel je, da so ti tuji ljudje
dobri. e davno je bil odpravil svojo kratko veerno molitev,
pa zaspati ni mogel, teko ga je stalo misliti nocoj na milo
svojo staro mamico in na Boga; razne podobe, katere je pod-
nevi imel pred omi, vrstile so se mu v spominu. Zdravnik
Vencelj, posamezni udje grajske druine, miloglasne besede
Maniine, prelepa njena podoba ah, kako sreen mora biti
ta Marijan, ki je menda enin njen udna prikazen deseti
brat, njegove prerone besede vse se je mladeniu udno
vrtelo po glavi in, ko je naposled zadremal, vezale so se te
misli v udne, sladke sanje.
Ko se je Lovre drugo jutro zbudil, bil je velik dan. Sonce je
prijazno sijalo skozi njegovo okno. udil se je, kako da je tako

27
DESETI BRAT BES eDA

trdno in dolgo spal, kar ni bila sicer njegova navada. Ljud-

je si bodo mislili, da sem bog v kak zaspanec in nemarne,
dejal je in naglo na noge skoil. Ura je bila e osem. Obleko
je nael oejeno in pripravljeno. Hitro se opravi in odpre ok-
no.
Zdaj ele je mogel natanneje ogledati kraj in lego gradu,
svojega novega stanovanja.
Slemenice so stale na nizki viini. Vrt, z gostim sadjem pre-
raen, katerega je sinoi le na pol videl, razprostiral se je po
rebri posebno lepo na juno stran. Precej za vrtom pa se je
zael travnik ob obeh plath malega potoka, ki se je dale po
vedno oji dolini med vrbovimi grmi vil in bleal v jutran-
jem soncu. Tudi velika samotna lipa, ki je ponosno na samem
raztezala iroko razraene veje, dala se je s strani zapaziti.
Konec dolgega leba se je potok nalival v irok ribnjak, ki je
bil majhnemu jezeru podoben. Na obe plat ribnjaka pa se je
vzdigovala strmina, na desni strani gosto preraena, na levi
pa gola, kamenita tja do vasice, ki se je, na vzvienini stoj,
okolici kaj lepo podajala. Med gradom in vasj je bila majh-
na podruna cerkvica z ograjenim pokopaliem, katero so
bili nekdanji slemeniki gospodje postavili. Proti vzhodu ez
vrt in ez travnik pak je Kvas videl posamno veje domovje;
vendar, ker je stalo tik hoste in se ni veliko videlo iz drevja,
zato ni mogel razsoditi, ali je hia premonega kmekega
moa ali pa gradi. Visoki macesni in redno nasajene lipe so
kazale na gradi. To je bil Polesek. Ko je tako skozi okno gle-
dal, zapazil je desetega brata, bosega in opravljenega ko ve-
raj, ki je izza konjskih hlevov prignal konja, katerega je on
veraj jezdil. Imel je veliko batino v roki in, ker je konj po-
asno stopal, usipaval ga je neusmiljeno prek reber po dol-

28
DESETI BRAT BES eDA

gem. Priedi mimo okna, je zagledal Kvasa, nameikal z

omi, na uden smeh iroka usta raztegnil in zavpil: Dali so
mi gospod, da bom zver tiral Peharku nazaj, hi! Pa ta boja
stvar tako hodi ko pol na vlaku. Krjavlju jo bom dal na po-
pravo, takole! Pri zadnji besedi zopet loputne z gorjao po
konju. Kvas ni vedel, ali bi se smejal ali jezil nad neusmilje-
nim lovekom, katerega je e nekaj asa z om lovil.
Stara hina je pokukala v izbico in, vid, da je vstal, pokli-
cala ga je k zajtrku, ki mu ga je na mizo postavila. Obenem
mu je pravila, da so drugi e zunaj, gospod pri ljudeh, ki
eplje tresejo na gornjem vrtu, gospa na suilni jami in go-
spica doli po vrtu hodijo.
etrt ure potem je bil tudi Kvas na vrtu. Naproti mu pri-
de Manica. Danes se mu je e veliko lepa zdela. Voil ji je
dobro jutro in ona ga je vpraala, kako mu kaj dopada na Sle-
menicah, kako je kaj spal in druge isto navadne rei, na ka-
tere je Lovre raji odgovarjal ko dostikrat na e tako vane.
Precej pri tem razgovoru pak je util, da ima gospodina ne-
kaj v sebi, kar jo veliko vie postavlja, in ravno zat je bilo vse
njegovo obnaanje skoro nekako bojee. Gospodina je to
menda sprevidela, kajti govorila je njim kakor s starim
znancem prosto in domae.
Ob to prijetno druino pripravi Kvasa lovek, ki mu je bil
do zdaj e neznan, ki je pa naravnost iz grada priel in je mo-
ral biti torej doma.
Glejte, tu prihaja na stric Dolef, ree Manica in, ko se
je mo priblial, dejala je: Stric, to so gospod Kvas, na ue-
nik.
Novi prilec je bil precej prileten in suh ko sama kost. Po
vsem svojem zunanjem opravku ni bil nikakor podoben, da

29
DESETI BRAT BES eDA

bi bil ud grajske druine. Po piastem koenem obradku so

rasle zapuene in zastarane etine, katere so zmrene in
nerazesane priale, da je lastnik imel jih samo zato, ker je bil
prezanemarjen, da bi jih bil obril. elo vrh globoko leeih,
mroih oi bilo je visoko pa nagrbaneno, kolikor se je dalo
razvideti izpod nekdaj belega, zdaj pa orumenelega raztlae-
nega slamnika in ravno tako razkutranih, sem ter tja e osi-
velih, dolgih las. Obleka ni doloila, ali je gospod Dolef star
kroja ali rokodelski popotnik, kakrnega na veliki cesti sre-
a z upraeno culo na pleih, ali drugi deseti brat. Oguljena
suknja, na komolcih e skoraj votla, zapeta do brade, segala
je komaj do tistega neimenljivega telesnega dela, kateri pri
sedeu in tepeu najve trp. Hlae so bile dolge, ozke in na
drobnih, koenih nogah vendar e preohlapne, zlasti od
spodaj, kjer so se rjavih evljev dotikale, blatne in s peto po-
hojene.
Salve, prijatelj, ste prili? No, dobro, da ste prili. Midva
se bova ele kaj zmenila, dva tudioza, eden mlad, eden star.
Deklina, le pojdi, ti ne razume ni tega, kar se midva lahko
meniva.
Reki, izvlee iz epa malo kmeko pipico in zamazan me-
hur tobaka in si jo natlai. Manica odide po vrtu, popred pa
nekako smej se pogleda Lovreta, ki je strm gledal tega mo-
a in ni vedel, kako bi odgovoril; ni vedel, ali je prav razumel
ali ne, ko je dejala: Tu prihaja na stric.
No, vidim se vam kakor kak ,vacuus viator, kakor Latinec
pravi, ne vem e kateri, ali Ovid ali Vergil ali Horacij. Pa to ni
ne d, e lovek dolgo ivi, vse mu pride v ko. Vasi smo bili
e drugi ljudje, ,fuimus Troes, veselo smo iveli, pili in peli,
da nikdar tega, in Adolf, svojega oeta drugi sin, ki bi bil imel

30
DESETI BRAT BES eDA

tolar vrh glave vrezan dobiti in rn talar, ni bil zadnji. Pa zdaj

so vse tiste urice k niu. Povejte mi, moj tovari, kaj bo iz vas,
kam se boste obrnili, ko ste filozofijo in fiziko dognali?
Ne vem e, nisem se e doloil, odgovori Kvas.
V seminar ne? vpraa stric Dolef in tleo gobo v tobak
potakne.
Najbr da ne.
Pa zakaj ne? Glejte, ko bi se jaz ne bil premislil in bi bil to,
kar so moj rajnki oe menili, da bodem, bil bi zdaj ves dru-
gaen trebuek izredil, kakor je tale. Dekan bi bil in e kaj
ve. Pa to se v, ko bi pijae ne bilo na svetu, bilo bi marsikaj
drugae. Ko bi se pes ne bil za grmom zamudil, pa bi bil zajca
ujel; tako bi bili moj oe bolj pametno storili, ko bi bili e ne-
kaj malega asa iveli. Ko so umrli in je ta moj brat gospo-
darstvo prevzel, ta Benjamin, taas je Dolef dobil po oporo-
ki nekaj petic ve v roke in halo! kakor bi vraga spustil, bilo
je vse nae! tirje pravi tii smo bili: jaz, neki Logar, Vesel pa
neki baron Fric Frik, in mi tirje smo imeli groe in ves svet
je bil na pri poliku. Jeminej, to so bile urice! Na Starem trgu
je bila lepa Neika, tista nam je toila do tirih ez polno. In
pili smo ga dan na dan. Drugo jutro sem vselej priel ves zas-
pan v olo. To je bilo zadnje leto, v prvi klopi sem sedel
imeli smo zgubanega profesorja, ki je vedno palico nosil pod
pazduho na ulicah poleti in pozimi; ta je imel latinsko. Jaz
sem bil popred zmerom priden in to mi je potlej, ko sem sa-
mo pil, tako prav prilo, da sem ravno tako shajal ko drugi,
ki so zveer do desetih v bukvah epeli. Quid tu censes? je
prila vrsta nme in Dolef se je vzdignil iz prve klopi, malo
bled in krvavih oi, pa vendar e vrst, in se je tako odrezal,

31
DESETI BRAT BES eDA

da so vsi strmeli. In na veer smo spet in spet pili. To so bile

urice! Povejte mi, ali je dananji dan e kaj veselega sveta?
O, e se najdejo! odgovori Kvas, toda jaz sem takih ve-
selic malo skusil.
Verjamem, verjamem, pravi Dolef in hitro tri pote na
gosto dima potegne, da bi spet pravil dalje o svojih uricah.
No, ljudje so se sprevrgli; nemara da e ni ve pravih pivcev.
Glejte, kako se svet spremeni, tempora mutantur! Tisti moj
tovari Frik je bil svoje dni tak, da je vinski kar denar trosil
trosil, zastpite; no, zdaj pa ljudje poved, da je neki na ta-
jerskem sodnik in si je tako prelevil poprejnjo koo in pa-
met, da ga ne pije kaplje ve in da si je e veliko premoenja
naskoparil. Samo jaz sem e stari ostal in bom ostal najbr do
groba. Vasih sem e rekel, da bom popustil pitje, ali ne gre
in ne d se. Kamor se lovek enkrat vpree, tam mora voziti
po suhi in blatni cesti. ,Vino pellite curas, bere se v Horaci-
ju, e se ne motim.
Dobro pamet imate, da niste e pozabili takih izrekov. Ali
ste e potlej kaj peali se s knjigami? vpraa Lovre.
O, kaj e! odgovori Dolef. Kar so rajnki oe umrli, pu-
stil sem ves uk. K vojakom sem jo bil pobrisal, pa je nisem
mogel dale prignati. Dejali so, da sem vedno pijan, pa pijan
sem bil malokdaj. Res sem ga zvraal, kakor tisti v pesmi:
En starek je bil,
je vince rad pil:
je glaek izpraznil,
je druzga nalil,
ali znal sem ga tudi nositi. Kar so mi bili pa oe pustili dote,
tisto je lo z vragom; pa naj gre v bojem imenu, saj mi mora

32
DESETI BRAT BES eDA

brat Benjamin kot dajati do smrti in pri tem se e vendar va-

si kak bojak ulovi, da je za poirek brinovca.
Ali e lovek preve pije, prikraja si ivljenje in lovek
iv zato, da sebe in druge srene stori
Le tiho, le tiho, e vidim, da majhno filozofa v vas ti in
da bi me radi spreobrnili. Pa saj veste, kdaj se pijanec spre-
obrne: kadar se v jamo zvrne. Zakaj tega ne skrivam, da sem
pijanec; kakor sem vas videl, precej sem vam povedal, da me
boste poznali. Jaz tudi vem, da bi morda bolje bilo zme, ko
bi se ne bil te navade navzel. Ali kar je, to je in mir besed!
Zato me ne bo nikoli nihe slial, da bi mu rekel: pijanuj,
ampak pravim zmerom: varuj se vraga, delaj tako, kakor me
slii, ne tako, kakor me vidi. Pa se bova e e kaj pomenila
o moji oli in druge rei. Zdaj grem dol v vas, e imajo kaj za
primko za suho grlo. e ste kaj uenih bukev prinesli, bo-
deva jih enkrat skupaj pogledala in e en pot se bom pomla-
dil in se e marsiesa domislil.
Lovre je e precej asa gledal za starim, kako je korail ez
vrt. Noge so se mu e opletale, na gosto je e stopal, vse je
spominjalo na to, da ni dale tisti as, ki bode konec storil
ivljenju tega moa, in vendar mu je bila strast e tako iva!
Pa udna re to, da more lovek drugae ravnati, kakor mu
razum veli, razum najveja mo v njem!

33
DESETI BRAT BES eDA

ETRTO POGLAVJE

Pogovor vmes vname

od modrih se jim glav,
od sladkosti ivljenja
in od njega teav,
in e se menim njimi,
nobenemu ni mar,
da nisem bil e v Rimi,
na vojski e nikdar.
Fr. Levstik

A ko je kdo sodil iz tega, kar smo do zdaj pravili o Kvasu,

da bodemo Lovretu do konca te suhotne pravljice za pe-
tami, to je, da bomo najmanja dejanja njegova nartali s ti-
sto jezinostjo, ki jo vasi obudujemo, posluaje nae stare
majke, rojene v prejnjem stoletju, ali da bomo tako vestno
svojega junaka stopinje sledili v temotni preteklosti tiridese-
tih let kakor slovei angleki novelisti, ki, vpeljevaje svojega
viteza v kako izbo, cel ne pozabijo povedati, da je kljuko
pritisnil kdor tako sodi, ta ni prave pogodil. Nikakor pa se
s tem noemo hvaliti, ker vemo, da ni taka obirnost re, ka-
tero vsak pisa lahko posnema, ampak da tistemu, kdor jo
hoe upotrebljevati, posebnega bojega dara tako potreba ko
ribi vode, in ta dar je iva domiljija. Ker se pa s tako do-
miljijo pisalec te pravljice ne more ponaati in ker bi rad e
nekaj potenih moakov isto stare korenine bralcu pred oi
postavil, zapustimo za ve asa svojega mladega prijatelja na
Slemenicah, naj se seznanja in udomauje, kakor mu je dra-
go, ter pogldimo dol v Obrhek, kmeko vas, ki dalje asa sto-
ji, kakor bi kopa dedov, zavrstjo iveih, pomnila. Pot do tja-

34
DESETI BRAT BES eDA

kaj ne bo dolga, kajti komaj etrt ure ti bo treba, e malo ur-

neje stopi, in gospod Dolef so, kadar so se najbolj od pija-
nosti opotekali, prili v pol uri.
Nekateri gospodje uenjaki trdijo, da je za deelno zgodo-
vino zelo imenitna etimologija lastnih imen starih krajev,
mest, hribov, vasi. In ker je tudi slavni afarik med temi, ver-
jamem tudi jaz, da vasi v kakem imenu kaj ve epi kakor
samo ime. Zavoljo te vere sem e dostikrat, kar sem povest o
desetem bratu izvedel, premiljal in dejal sam pri sebi: Kaj
vraga bi se dalo iz Obrhka po odmeku, pristavku, spreme-
ni in predevku posameznih rk, po iznajdbi korenike v san-
skrtu in materi staroslovenini izpeljati in izkazati vsaj
toliko, da bi Slovence za trenutek osleparil in preveril, da
znam ve ko hruke pei? Ali povedati moram danes, ko je
as, da bi svojo navidezno uenost oitno pokazal, da nisem
s svojo preiskavo ni dalje priel, kakor da imam ponino mi-
sel: Obrhek se pravi vasi samo zato, ker je stavljena ob vrhu
na levici e imenovane doline, kjer je bil grajski ribnjak. Zra-
ven te misli imam pa e drugo, manj razvito, namre to, da je
pri vsej moji prizadetvi in preiskavi e zmerom mogoe, da je
Obrhek ime dobil od tega staroslovanskega malika ali od
onega boanstva, samo da sem jaz prekratkega pogleda in da
imam premalo ali pa ni genialnega duha naih starinarjev.
Morda mi bo kak dobrovoljen starinoslovec pri mogoi drugi
izdaji Desetega brata tu iz zadrege pomagal ter mi pod rto
tega lista napravil majhen komentarek.
Obrhek, ves od kraja, s Krjavljevo koo vred, je imel dva in
dvajset tevilk nad hinimi vrati. Da so bile hie po veini le-
sene ali samo ometane, da so bili posamni tramovi, eravno
iz bukovine, vendar e rvojedni in rno zakajeni, da so bile

35
DESETI BRAT BES eDA

nekatere strehe, kakor se je iz zarez na slmenu bralo, e pet-

najstkrat s slamo prekrite in je skoraj sploh e v estnajsto tu
in tam kaka luknja krovca prosila: to nam potrjuje e izree-
no verjetnost, da je bil Obrhek star. Obranje so bili pa tudi
najbolje due, kar si jih misliti more. Dasiravno siromani
kmetavsi in revni ko jare mii vsi do enega, katerega bomo e
omenili, ravnali so se vendar po bojih in cerkvenih zapove-
dih; odrajtovali so fronke in desetino in bero, e je bilo le za
ive in mrtve mogoe, ob pravem asu. Dasiravno so moa-
karji vasih malo porentaili in pokleli, kadar so jih enice
razjarile ali kadar je pri pipi tobaka govorica tako nanesla, da
se je bolj moato podalo, e so vpletli hudia ali vraga med
potene in mirne besede; dasiravno so obrki fantinje, da bi
staro navado in svojo ast ohranili, seli se na veer sredi vasi,
polegli pod velikim ampljevim drevesom in kako staro
pesem zaokroili; eravno so enice imele tisto udovito last-
nost, katero je e pred ve ko devetnajst sto leti pri Galijan-
cih Julij Cezar nael zvedavost namre: vendar pri vseh teh
slabostih so bili Obranje poboneji ko vsi njih sosedje ok-
rog in okrog. Vsak veer si slial v posameznih hiah petde-
setkrat ponovljeno eenamarijo z roenkranskim dostav-
kom; v sredi Obrhka pa je stalo leseno znamenje s kaj malo
umetelno izrezljano podobo Krianega, kateremu so vaka
dekleta na vsako pomlad glavo z venci in ronimi kitami
olepale in pred katerim se je vsak vaan mimo gredo
spotljivo odkrival, spomnivi se na smrt in na fajmotrovo
besedo, tudi e je ravno el od krmarja Obrka ves vinski
in teak.
Ta ravno imenovani mo je bil glava vse vasi in neovrglji-
vo zelo potreben za okolico, e smemo tistim zaupati, ki trd,

36
DESETI BRAT BES eDA

da lovek najbolje stori, e nepotrebne, to je ne ivo ivo po-

trebne denarje zapije ali, da lepe povemo, tistemu dobrot-
niku spraviti d, ki mu sladke kaplje ponudi pokusiti. e sa-
mo to, da je po njem imenovala se vsa vas, moralo mu je ne-
kaj veljave pridobiti, kajti pravil je on in njegovi oetje, da je
nekdaj na Obrhku samo njegova hia stala in da so se drugi
sosedje okrog njega naselili, to se v, menda kmalu potem,
kar je nehal bob v klasju rasti in se je v stroevje spremenil.
Koliko imenitneji mo je moral torej Obrak biti, ker so
zraven imenovane zgodovinske in imenske veljavnosti e
druge rei pristopile, katere so ga vzvievale nad vse vaane.
Bil je namre krmar in upan in potemtakem naravni bram-
bovec in zastopovalec vsega, kar je sosesko zadevalo. Njego-
va postava bil je velik, rdeega lica, nosil je toliko trebuha,
da se je dalo spoznati, da ne goni sam za brazdo voliev ta
je popolnoma pristovala k drugim lastnostim, vnanjim in no-
tranjim. Premoneji ko drugi sosedje, je kakemu reveu tudi
vasih frakeljek na upanje natoil in, eravno se taki dolni-
ki niso ni posebno kaj podvizali, da bi svoje dolgove porav-
nali, imel je vendar Obrak vsaj toliko dobrega od njih, da
so rekli: Ni napaen mo ni to. Kadar je bilo za sosesko
kaj govoriti, ustopili so se sosedje za Obraka in on je imel
taas samovoljo. eravno se ni bil nauil ni brati ni pisati
zakaj pred tiridesetimi leti so se ljudje manj peali za take
rei izuril se je bil vendar toliko, da je po lastni iznajdbi
zapisoval, koliko poliev je imel pri tem ali tem sosedu na
dolgu. Obrak je imel namre v treh znamenjih vso mate-
matiko in vso abecedo. Kljuka pet, kri deset, kol en, pa je
XVI krajcarjev za en bokal. To se v, da je Obrak te kole
in krie tako napoev, zdaj majhne, zdaj velike, zdaj na to,

37
DESETI BRAT BES eDA

zdaj na to stran visee zastavljal, da jih ni iv krst ve razu-

meti mogel ko on sam. Ker pa je bilo takih dolnikov obilo
tevilo, kateri so na upanje pili, in ker je bil krmar prepoten
in prevesten, da bi bil s svojim pisanjem sebi in drugim
zmenjavo napravljal in od tega terjal, kar je oni zapil, zazna-
moval je Obrak kovaevo vrsto na prazni strani stare peati
(drugega papirja ni poznal) z rogovilastim zaznamkom, ki je
imel klee pomeniti, grajskemu Dolfu je napravil v zapisnik
nekaj rt, ki so hotele krice pri suknji naslikati itd., drug je
drugo znamenje imel.
Prebravi popis krmarjeve osebe, vm, da astiti moj bra-
lec priakuje zbrano drubo okoli tega potenjaka, zlasti e
se e domilja nae posebne pravice, katere sem od kraja
prvega poglavja opomnil.
Popoldneje bilo okoli treh, ko so sedeli Dolef, deseti brat
Martinek, dva kmeka moaka pri enem, dva druga eden
mlad, eden fant okrog dvajsetih, imenovan Francelj Draar-
jev, eden pa ve ko e enkrat toliko star, Miha izpod Gaja
pri drugem vinu. Ker je krmar videl, da imata poslednja dva
sama med seboj govoriti, meal se je le bolj med prvo dru-
ino.
Jej, naj te vrag! dejal je eden kmekih moakov, Matev-
ek, gospod Dolef, kaj je zdaj v vaem gradu novega, kaj?
Tako je vendarle res, da ste dobili novega olmotra, sami
zse, posebej. Enega sina ima gospod slemeniki, ta va brat,
pa ueniku daje jesti in piti in kaj bom drugae govoril:
dobro vse in dobro nse mu preskrb in e denarja mu bo
dal, vem da, in kaj bo iz vsega tega? Ni!
Denar bo potekel, pravi drugi.
Vidva tega ne zapopadeta; molita raji! dejal je Dolef.

38
DESETI BRAT BES eDA

Kaj bi vraga ne vedel? huduje se Matevek. Ali nisem

svojega paglavca celo zimo zaganjal k olmotru, da bi ga kaj
izuil? Po svetem Urbanu, to se v, sem moral pastirja ime-
ti, potlej je s olo pro. Pa sem bil ondan, ko sem praie v
mestu prodal, kupil mu ene bukvice, e naj bo fant v cerkvi
na branje molil, da ne bo stal kakor trot pred Bogom. Ali kaj
menite, da je znal brati! Hudirja je znal, namalanega! Beri kaj
iz bukvic, dejal sem mu v nedeljo popoldne. Pa se je priprav-
ljal ko bolni iz postelje, tako zbiral besede in tolkel in jecljal,
kakor bi kislo repo jedel iz krbaste sklede. In ko mi je ondan
biri peat prinesel, zakaj nisem peska na cesto napeljal, e
razloiti ni mogel, kdaj je dan postavljen, da se imam pri go-
sposki zglasiti. ember te vzemi, sem dejal, pokaj sem te po-
iljal vso ljubo zimo k olmotru, ko se nisi nauil ni in si e
veji telek ko jaz sam. Mar bi bil jaz fanta doma imel, da bi mi
bil prejo vil v klobie! Zato jaz pravim, grajski gospod mora
imeti udno pamet, da naemu farnemu olmotru bero daje
ko mi vsi in e ve, potlej si pa e sam enega vzame in ga sam
plauje.
Kaj ne ve, zakaj tako dela? pravi krmar.
Zakaj? pravi mo.
Ko bi ti imel tako kopico denarja, pa bi ravno tako delal.
Ta je pa resnina, pristavi drugi izmed moakov. Ko bi
jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozolca do kozolca z velikim
poveznim vozom in z rdj in bi vsak deseti snop izpulil in
tako nekatero razstvko penice, ki so jo drugi ljudj pride-
lali, domov napeljal, i, menim, da bi potlej denar trosil in raz-
metal.
Le pijte, pa molite! ree Dolef, kateri ga je e v moga-

39
DESETI BRAT BES eDA

nih imel, da so mu oi vkup lezle; potem je, z glavo pritrko-

vaje, zael peti z onemoglim glasom:
En starek je bil,
je vince rad pil,
je glaek izpraznil,
je druzga nalil.
Ali modri moje z Obrhka se niso dali motiti z gospod
Dolfovo pesmijo, katero so sliali e nekatero in nekatero
krat.
Pritoili se ne bomo ezenj, pravi krmar, kateremu je
na misel prilo, da bi utegnil gospod graak izvedeti, kako se
je v njegovi hii zaniljivo o njem govorilo.
Bog obvaruj! dejal je drugi izmed sosedov, ki je bil Obr-
aku nekaj groev dolan in se torej ni spodobilo, da bi bil
na nasprotni strani stal. Dober gospod je, on bi ne mogel
uboka s palcem v oi dregniti kakor kdo drug.
Kaj se vama mea? Kaj sta levasta ali ele bosta? Kaj pa
odgovarjata na tisto, kar vaju nihe ne vpraa! Jaz nisem de-
jal, da ni dober, poten mo, ali pameti nima prave, pameti!
trdi svojeglavo Matevek. Jaz bi mu tudi iz oi v oi to po-
vedal, kaj se bom torej bal, e me stric Dolef slii ali ne. Saj
smo moje, ne nosimo modrca, ampak kamiolo in vemo,
kdaj je as molati, kdaj govoriti in na uho pote prenaati.
Kaj ni res, gospod Dolef?
Kajpak da ga bom e en bokal, e en bokal, e en bokal,
blebetal je Dolef in z glavo vedno blie mize prihajal. To pa
to, dolen sem e koliko sem e? Nikomur nisem ni za-
pil, otroke sem vse preskrbel, ki nisem nobenega imel. e
en bokal!

40
DESETI BRAT BES eDA

Saj e tega nismo izpili!pravi krmar.

e en bokal! ponavljal je Dolef vedno.
Vidite, tega je e vrglo, za danes ga ima dovolj, bojega
dar, ree Matevek, ko je Dolef izza mize vstal in kolovratil
se na klop k pei, tam nekaj cuni si kup zdrgnil za zglavje in
se zleknil po klopi.
Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin! Kaj mu po-
maga, da v ve ko vsa naa vas, da je rajnki gospod poprej-
nji nekateri tolarek vrgel zanj iz monjika? Vse je bilo tako,
kakor bi jaz penico vsega letonjega pridelka v gnoj zakopal.
Saj je tak lovek, dasiravno dosti v in zna in ima ime in suk-
njo nosi na sebi, e zmerom manj vreden ko jaz ali pa ti, Obr-
ak, kaj ni res? Za koliko je bolji ko moje babnice petelin?
Petelin moje babnice e dostikrat sem dejal, da ga bom s
krepelcem pobil ali pa Krjavlja najel, da ga mi bo ustrelil
petelin drugega ne dela ko kodo na bojem svetu, in to je: na
dvoru mi vse razbrska in razkoplje, med seno mi tistega perja
nanese, da pozimi junci kaelj dobodo, in jemen mi pozob-
lje. Za drugo ni na svetu. Tako tudi ta gospod Dolef za dru-
gega ne tava pod soncem, kakor da ni ne dela, da travo tlai
in da vino, dar boji, konuje.
Glej vraga, kako jo je dobro razpeljal, kakor bi pravljico
pravil. Vem, da e Martin ne bi bil bolje povedal.
udno se je zdelo mom, da deseti brat ni govoril danes
ni in se je vedno obraal na drugi konec mize, kjer sta ona-
dva sedela in se menila.
To sem vam jaz samo zato postavil, da boste videli, da je
res neumno otroke uiti branja, pisanja in vrag v, kakove
cprnije se e u. Ta lovek je modre, uene glave, pa je bolj
neumen ko ti, Krjavelj, ki ne ve ni; n, pojdi pit! Ta posled-

41
DESETI BRAT BES eDA

nji ogovor in konec moeve modrije je veljal starcu isto sa-

mosvoje, nenavadne postave in podobe, ki je bil v hio sto-
pil in se mizi priblial.
Ali preden je Krjavelj prijel za kupo, da bi radodarnemu
sosedu odpil, prigodi se nekaj, kar je storilo, da je moral oi
drugam obrniti, dasi je bil e suhoten po grlu skozi in skozi
dol. Kakor je torej bil kaplje eljan, moral je pogledati dese-
tega brata, svojega prijatelja, ki je ravno v tem trenutku spel
se izza mize, za pedenj vie zrastel, kakor je bil sicer velik,
strahovito oi okrog sebe metal in naposled zarohnel nad
starejim izmed spodnjih dveh pivcev:
Ti, Miha izpod Gaja, nisi vreden, da za mizo sedi. Ti si
oderuh, tebe bomo dali h konjederki v slubo; vrgli te bomo
na smeti, e se br ne pobere ven! Ven!
Tisti, kateremu je to veljalo, in njegov sosed sta vzdignila
glave pokonci. Priletnemu Mihu so se grbe na licu pomnoile
in barva se je v zeleno spremenila, ko je videl, da ga podi
Martinek ven. Obledel je iz jeze in sramote, da ga tak lovek
hoe iztirati iz drube, in ni ga bilo volja iti; nasproti pa je bil
toliko babjeveren, da se je bal z desetim bratom prepira, ka-
teri bi mu lahko napravil, da mu bodo krave krvavo mleko
imele in drugih urokov veliko. Tudi morda ga je vest toliko
pekla, da ni niti el niti ne precej odgovoril, zakaj ne gre.
Ali si me slial? Kaj sem dejal? vpije Martinek.
Pa zakaj? vpraa Miha s svojim zoprnim glasom.
Zato, ker smo tukaj sami poteni ljudje, ti pa si mrcina
pasja, oderuh! Ti pojdi h konjedercem in rabeljnom za hlap-
ca, ne pa med potene moe za mizo. Poglejte, moje,
obrne se deseti brat do drugih tukaj sem dolgo poslual,
kaj imata ta dva, in Bog oe me udari, e sem e kaj takega

42
DESETI BRAT BES eDA

slial. Za tiri tedne odloga prosi ta va sosed Francelj. Vsi

veste, da temu hudirju denarja ni treba. Pa zakaj ga tako terja,
da se e z jokom ne da preprositi? Zakaj Francelj je res jokal
pod pestmi, le pod oi ga pogledite. Zato, ker mu mni do-
maijo prodati, ker v, da ga bodo potlej v vojake vzeli in da
bo potlej lahko za njegovo deklico hodil v svojem estdese-
tem letu, palica ga potiplji! Kaj ponemo njim? Ali ni prav,
da se naprvo izkida izpred nas?
Aha, dobro govori, Martin! oglasi se Krjavelj in izpije
gla. Drugi moje so pak molali na Spakovo vpraanje, in
sicer iz raznih razlogov. Krmar Obrak se ni hotel Mihu
zameriti, e manj pa desetemu bratu, ker je dobro vedel, da,
e z enim potegne, drugega ne bo ve blizu. Izmed pivcev
pak je bil eden Mihu v rodu po krvi, drugi pa po monji; to-
rej sta oba namuzovala se tako, da se ni vedelo, ali odkima-
vata ali pritrjujeta.
Ven bom el, ali berai me ne bodo podili! pravi Miha.
Deseti brat pak je stopil izza pei in z moj, kakrne v nje-
govih koenih udih ne bi bil nihe priakoval, ubere Miha za
vrat in ga zlahka zvlee izza mize do vrat ter ga sune venkaj.
Krmar, ki se pri vsem tem ni ganil, dejal je zdaj:
Prav, saj ta skopuh ne da tako dosti ve skupiti ko ni.
Kakor bi se ne bilo ni zgodilo, tako se usede Martinek zo-
pet za mizo.
Ni se ne boj, France, pa vesel bodi, plaala bova tvoj
dolg, hia ti ne bo prodana in ljubico bo imel. Jaz vem za
zaklad; drevi ob poldesetih v Leznecu bodi; na kriiu pose-
di, da jaz pridem, poepeta Martinek mladeniu na uho,
udari potem ob mizo in ves spremenjen zavpije: No, kaj ste
obmolknili? Poprej ste godli in klopotali, da so me po eni pla-

43
DESETI BRAT BES eDA

ti uesa bolela. Zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam

kri razgreje. Le pijte, danes je moj dan, jaz dam zanj, kolikor
more kdo piti.
Martinek, jaz bi rad nekaj vpraal, pravi Matevek.
Le migaj z jezikom, pa se ti bo govorilo. Vse se sme vpra-
ati, samo to je druga re, ali se e odgovarjati ali se nee,
odgovori deseti brat.
Glej, ljudje pravijo, da ti hudir sam Bog nas varuj in
sveti boji kri! denar donaa, zato se ti ga nikoli ne zmanj-
ka, pravi Matevek.
V kakni postavi pa dohaja k meni, ali v maji koi ali s
kozlovo brado ali z oslovsko peto? Kaj pravijo? pravi dese-
ti brat in se tako zasmeje, da je bila Matevka res misel, za
resnico verjeti, kar je vpraal v ali.
Polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega
tako so vasi pravili in ti ga menda najde, zato ker si de-
seti brat.
Tako pravijo? Ali ti verjame ali ne verjame? vpraa
Martin s smehom.
Ravno to sem te hotel vpraati, ali smem verjeti ali ne.
Dejal sem, e bo potrdil, i nu, potlej bi utegnil drugae misli-
ti. V tiste coprne babe, rojenice, strahove in mrlie, ki nazaj
zahajajo, jaz ne verujem, ker jih sam e nisem videl. Hudi
mora pa vendar biti, saj je v tiridesetdanskem postu Boga
skual; v tej skunjavi se pa tudi vidi, da ima denar pod ob-
lastjo, ker obetal je taas bogatije in lepotije vesoljnega sve-
ta. Zato sva se e z babo oni dan menila pa, Martinek, e
ne bo zameril, da ti naravnost povem?
O, ni se me ne boj! Tebe ne ugriznem, ko bi e tudi ko-
ga.

44
DESETI BRAT BES eDA

Nu! Z babo sva se menila o tebi in sva ugibala, kje toliko

denarja dobo, da tako rad za vino da, beraem pomaga in
da se udno vidi
Kako je to, da sem sam razcapan in onegv, jeli?
I nu, res, da si e evljev ne privoi, eravno bi lahko
take nosil, ki bi bili gori do pregiba.
Mar do podpazduhe, se zasmeje Martin, ali akaj, bom
e jaz tebe eno vpraal: ali ve, kaj je deseti brat?
To je res, da vem, odgovori Matevek, ali ti, Martine,
nisi tak ko drugi deseti bratje, o katerih pripovedujejo stari
ljudj. Ko so se moja rajnica mati moili, bil je tudi tak na
svatovino priel kakor ti, ves neumen, pa vsegavede. Pa
nihe ni vedel, kdaj je stopil v hio; naenkrat je stal tam pri
godevski mizi. Taas je moji materi prerokoval, koliko in
kakove otroke bodo dobili, in vse se je zgodilo, kar pov, da
je bil res deseti brat. Pa ko se je klobas in pleeta najedel in
nekaj v malho nabral, ni ga bilo ve videti v tem kraju. In
kdor e o kakem desetem bratu v povedati, vsak pravi: pri-
el je in el
Kaj sem pa jaz?
Je, tega ne pravim, da nisi deseti brat; jaz menim le, da si
drugaen, ko so drugi taki, zato ker ima denar, ki ti ga sam
vrag bruha iz sebe ali vedi ga Bog kje ga dobiva.
Ni naj te to ne skrbi, odgovori Martinek nekaj resnob-
neje. e misli, da sem koga okradel, skai mi; e sem koga
oplahtal, naj me toi; e je pa poten denar, pa tiho bodi. Glej,
cesarska podoba je gori vrezana na tej petici ko na tvoji; zato
pij, hudirja! Ko bi tudi za vragov denar pil, kaj zato; vino je
boji dar iz Obrakovega soda.
Toda Matevkovega soseda, kateremu je pijaa napita sta-

45
DESETI BRAT BES eDA

la, stresnilo je nekaj udno po vseh udih, ko je nesel kupo na

usta, kajti verjel je na ive in mrtve, da je to vino res s pod-
zemskim kratovim denarjem plaano. Ker je mislil, da bi
utegnilo v elodcu ostati ali kake gliste v njem zaroditi, zlil je
po obradku in naprsniku pol kupe in le drugo etrt je izpil.
Matevek pa ga je bil e nekaj v glavo dobil; zato se ni samo
isto nobene vinske vraevine bal, temve je celo hotel po-
govor z desetim bratom dognati, kajti dolgo si je e obetal, da
mora neke udnosti in nenavadnosti iz samih Martinkovih
ust razjasnjene sliati.
Ti, Martinek, ker vidim, da sva danes pri poliu in da ni
ne zameri, vpraal te bom e eno. Ali sta res vidva z gospo-
dom na Polesku, tistim tihim, zaprtim lovekom, prijatelja?
Pravijo, da je on tudi vragu zapisan
Matevek ni mogel dalje govoriti, ker ga je stari dedek
Krjavelj vedno pod mizo z nogo becal in silno z omi migal,
da naj moli o tej rei. In res se je Martinkovo lice isto spre-
menilo, ko je slial gospoda s Poleska omenjati. Poloil je dve
petici na mizo, vtaknil pipo v usta, vrgel prevezane evlje ez
ramo in poasi el ven.
Ali niste mogli molati! jezi se Krjavelj. Kaj je bilo tre-
ba blebevsati o Pikvu, morski strah te postrail? Kdo bo za
vino dal? Nala sem priel leskaj, da bi ga enkrat pil ez dol-
go ko veni kraj, pa mi ga odenete. Bog se vas usmili! e
toliko dni je med nami, pa ne veste, da se ne sme njim go-
voriti, kar loveku v glavo pade.

46
DESETI BRAT BES eDA

PETO POGLAVJE

Tak dedje nam bili pred stotino let.

Jak. Zupan
Priel bo en moiek!
Stara pesem

K rjavelj, mo, ki je poslednje besede govoril, zdi se nam

tako imeniten, da ga natanneje nariemo in zato njim
celo nov odstavek zanemo. Zakaj dananji Obranje, ki so
bili taas otroci, ko se je naa povest godila, trdijo, da niso ra-
zen desetega brata Martina Spaka nikogar za veje udo ime-
li ko Krjavlja.
Bil je ta mo ez estdeset let star, srednje velikosti, pa pre-
cej ivoten. Lica je bil zabuhlega, ela nazaj viseega in nekaj
udnega, pol kilavega pogleda. Obleen je bil pozimi v suk-
njo, ki je bila bog ve kdaj vojaka in iz plavega sukna, kateri
se pa zdaj iz mnoice pomkov, zaplat in lukenj, z vlaknom
in nitmi zapletenih, e ni poznalo, katera barva in zaplata je
bila prvotna in katera je ele potlej pridejana. Hlae prtneni-
ce so segale samo do kolena, kjer je Krjavelj za malo pd bose
koe kazal, ker so bile golenice njegovih evljev e tolikrat
udelane, da niso ve segle do kolena in do stremen. Na gla-
vi je imel klobuk s irokimi kraji, kakor ga sem ter tja dananji
as samo e vasi v starini ali na glavi astljivega slovenske-
ga deda vidimo, ki se ne da zapeljati neumnim noam mlaj-
ega sveta. Pa da bi Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja
sluil, torej kaj svet skusil, imel je krajevec nad levim ue-
som gor zavihan in na oglavje pripet kakor nekdanji bram-
bovci v francoski vojski.

47
DESETI BRAT BES eDA

Pravijo, da je lepe, e se lovek nevednega kae, kakor e

lae. Zat bom tudi jaz naravnost povedal, da ima priujoa
povest med drugimi slabostmi ravno na tem mestu zname-
nito prazno lino, katere nikakor ni bilo mogoe zadelati in
zamaiti. Ni namre znano, kje se je na dedek Krjavelj
rodil, ni znano, kje je pastireval in fantoval, kje in kaj so bili
njegovi roditelji. Vem sicer, da bi bil mogel, ko bi bil bolj pre-
prian svetosti pisateljevega poklica, v krstne farne bukve iti
gledat in to prazno mesto napolniti, tem bolj, ker je v istini
rojstvo prvi pogoj, tedaj najveji faktor vsakega velikoumne-
ga dejanja v lovekem ivljenju. Ali fajmoter obrke fare je
merikav, star gospod s kljukastim nosom in srebrnimi na-
oniki; ta je, ne vm zakaj, najhuji sovranik vseh novelistov,
romanopiscev, dramatikov in drugih ljudi te ropotije; lahko
si potlej misli, da sem se bal moa spraevati za letne tevil-
ke in osebne zadeve drugih ljudi, e ko bi padedec slutil, kaj
bi jaz rad, gotovo bi me po hlapcu in kuharici vrgel na plano.
Toda naj bo e Krjavljeva mladost taka ali taka, to more-
mo za trdno povedati, da je bil pred desetimi leti smreko po-
sekal, katera je bila za prvi tram v hii, ki si jo je Krjavelj na
pusti Obrakovi njivi tik hoste postavil z lastno roko in ka-
tera e dananji dan stoji, dasiravno namesto Krjavlja samo
mii in podgane v nji gospodarijo. Krjavelj je smolo bral po
hosti ter jo prekuhaval in prodajal kmetom, da so si kola ma-
zali. Zraven tega pa je imel e ve lastnosti, katere so ga da-
le okrog seznanile. Skupek vseh teh lastnosti ga je pa pov-
sem loil od desetega brata, kateri se je veliko njim peal.
Ljudje namre, ki so videli in vedeli, kako Martinek vse pre-
udari in vsako re izve in so ravno zato radi verjeli, da zna ve
ko drugi ravno tisti ljudje so govorili, da ima blaeno last-

48
DESETI BRAT BES eDA

nost, ki marsikoga stori srenega v nesrei dejali so, da je

Krjavelj dobra dua, samo malo neumen.
In vendar Krjavelj ni ni posebnega poenjal. Smolo bral,
kislega mleka gospodinj v vas prosit hodil, smolno olje pro-
dajal po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal,
veverice streljal in pekel in jedel, crknjene praie po okroju
pobiral in doma za predpustno slanino in slaico suil, zve-
er k sosedovim za pe hodil sest, pravil tam vselej in vsak ve-
er, kako je morski strah, hudirja na barki, videl, ko je bil vo-
jak, kako je kozo ozdravil, da ni ve v penico hodila, kako je
tatljivemu konju navado odpravil itd. ni drugega ni
reve poel. To pa gotovo ni bog vedi kaj. In vendar so ga
neusmiljeni jeziki raznesli za neumnega ali vsaj malo prismo-
jenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra dua in rad ustree,
imeli so ga za Jurka in nala govorico napeljali na hudirja,
na kozo in na take rei, da je le mo, pozabivi, kako je to
stokrat e v raznih spremembah pravil, e enkrat isto re po-
novil. In e je uboek malo drugae zategnil, e je danes de-
jal, da ga je bilo strah, ko je hudia na kose sekal, jutri je pa
rekel, da ga ni bilo ni strah, br so ga dejali na osla in ga na
la stavili. Da, nekaj jih je bilo, ki celo niso verovali, da je bil
Krjavelj kdaj morski vojak, ampak so hoteli vedeti, da ni v
svoji vojaini dalje priel ko gor do Sorkega polja nad Lju-
bljano in da jo je tam kakor bojazljivec skrivaj pobrisal. Pa to
so bili menda le hudobnei, ki nikomur ni ne verujejo; zato
menim, da bode bolje, e midva z bralcem vzameva Krjav-
ljevo za resnino.
Tako ti pravi, Krjavelj, da se temu Martinku ne sme o
emer si bodi govoriti? pravi kmet Matevek.
Kaj e! Ne sme se, ne! vpije Krjavelj, k je imel zraven

49
DESETI BRAT BES eDA

natetih e to dobro lastnost, da je glasno govoril in besede

vlekel.
K tebi rad zahaja, pravijo, dostavi Matevkov sosed, ti
e ve, kaj mu je neveno. Kaj pravi, zakaj noe o tem go-
spodu s Poleska ni sliati, pa vendar eni ved, da sta znana?
Kaj ti kaj pov?
Ni ne pov! odgovori Krjavelj.
e je hudiu zapisan, kar jaz mislim, ker ima zmerom de-
nar, dasiravno ivi kakor uri muri boji volek v travi, brez
dela, vm, da se kaj pomenita o vragu, pravi Matevek in
ez ramo pogleda soseda, krmarja in mladega Franca, ki se
je bil tudi blie pomaknil.
Saj ga ni, hudia, kdo ga je videl? pravi krmar in na-
meika drugim gostom, kakor bi hotel rei: zdaj ga imamo,
posluajte.
In res je bil Krjavelj naenkrat ves iv.
O, to pa to! Hudir je pa, hudir. Reki, se stegne po mizi,
pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkovaje pravi: Saj sem
ga jaz presekal, o polnoi sem ga presekal, na dva kosa.
Povedi nam, kako je to bilo.
Takole: jaz stojim ob enajstih na barki za strao pa
Pred si pa rekel, da o polnoi, see mu France v besedo.
Krjavelj se ni dal ni temu ugovoru ni smehu motiti, ampak
je svojo trdil in dejal: O enajstih je bilo, to e dobro vm.
Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me
je pa sabljo sem imel. Dremoten sem prihajal; zato sem zael
tjakaj po morju gledati.
Kako si po morju gledal, ko je bila tema?
Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in drva, pa sem
zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gle-

50
DESETI BRAT BES eDA

dam, gledam ni bilo ni! Spet dremoten zanem prihaja-

ti. Le poenem tja na tla. Kar se barka tri pota zaguglje sem
ter tja. Jaz gledam, gledam, posluam ni bilo ni. Kar ne-
kaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi: comp!
comp! comp! Jaz gledam kar vidim, da hudi gre!
Kako si pa vedel, da je hudi? vpraa eden nevernih po-
slualcev.
Kaj bi ne vedel! Ali ni imel rdeih hla, zelene kapice, ko-
smatih taic in takih nohtov na prstih ko onile kavlji pri va-
gi?
Ali te je bilo kaj strah? vpraa krmar.
Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah dral?
No, potlej je tista poast ali tisti peklenski krat plezal gor ob
barki prav na glas: kreb! kreb! kreb! Kakor je na vrh priel,
pa se ti je iz oi v oi meni nasproti postavil. Sveta mamka
boja sedem kriev in teav sem jaz dejal pa sem zav-
zdignil bridko sabljo pa sem zamahnil pa sem ez glavo ubral
in loputnil: lop! pa sem ga presekal, samega hudia sem
presekal, na dva kosa!
Kako pa ve, da si ga presekal? vpraa Francelj.
Kaj bi ne vedel, saj je dvakrat padlo v morje; prvi je re-
klo: trbunk! vdrugi pa se je slialo: trbunk! Pa reci pot-
lej, da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa presekal.
To je res, da si ga! N, pij, ki si tako dobro delo storil,
pravi Matevek. Ali ti e koza kaj na Obrakovo njivo uha-
ja?
O, ni ve ne, zdaj sem jo e ozdravil, kozo, e dobro dol-
go let je tega, pravi Krjavelj in prazno kupo na mizo postavi.
Kako si jo ozdravil?
I, kako! Kri sem ji spustil, pa se je popravila. Jaz sem imel

51
DESETI BRAT BES eDA

s kuho opraviti, moral sem paziti, da se mi smola v loncu ne

vge; zato nisem mogel zmerom v kozi oesa imeti. Ti, Obr-
ak, si mi vedno ugal, da mi jo bo vzel, e bo v kodo ho-
dila. Kaj je bilo poeti? Zaprte nisem mogel imeti, varovati in
vraati zmerom in zmerom nisem utegnil. akaj me, vrag,
ak, ti bom e eno naredil, kozaa, da ne bo ven in ven gob-
ca v ograjo tiala! Pa sem vzel vliki no ter sem ga nabru-
sil na s in sem se ulegel na trebuh prav tiho za mejo tam pri
vrzeli, kjer je ival noter hodila. Kaj ti pride! En gobec trave
namuli pa odtrga: hrst! Zopet namuli taas se pa jaz steg-
nem in: op! porinem no kozi v bedro. Kri je tekla kakor v
turki vojski in vpila je uboga Dimka, kakor bi jo na meh drl;
jaz sem pa dejal: akaj, zdaj te ne bo ve v kodo.
Ali ti je crknila potlej?
Kaj e! Kakor ji je tista pregrena kri odtekla, ki jo je za-
peljevala, potlej je ni bilo ve videti v kodi in zdaj vem, da
nima nihe bolj pohlevnega ivineta.
Kaj meni, da je hudobija v krvi?
To je da! vpije Krjavelj. Slaba kri sama stori pri ivali in
pri loveku, da se greh dela. To sem jaz od uenega Hrvata
zvedel v vojakih, na barkah sva bila vkup. Tam na morju ima-
jo take igle, da puajo vsakemu, kdor je uporen, razposajen,
hudoben, poreden in pregreen. Zato sem pa e jaz kozi pu-
al.
Kolikokrat so tebi puali? vpraa Francelj.
I te zgaga prekanjenska! Kdaj sem se pa jaz kaj pregreil?
Nikoli! odgovori Krjavelj malo hud. Klin se s klinom zbija,
vino z vinom, glavo za glavo, tako pa tudi hudobnost s hu-
dobnostjo. Ali sem vam e pravil, kako sem Buarjevemu ko-
nju potatljivost odpravil?

52
DESETI BRAT BES eDA

Nikoli nisi e pravil! odgovor sosedje, eravno je vsak

izmed njih to pravljco e bog ve kolikokrat slial.
No, spomladi onega leta, ko je bil lan pozebel, sejal je Bu-
ar oves po laniu. Ker je bil hlapec tisti Urh je taas sluil
Buarja nekaj obolel in je v stanici leal, ni mogel za braz-
do hoditi. Buar pride pme in pravi: ,Pojdi, Krjavelj, pojdi,
bo namesto Urha ene tri kraje povlekel. Jaz grem precej.
Buar mi vpree tistega serastega konja, ki ga je prdlansko
spomlad konjederec vzel, pred brano in jaz poenem: ti hte!
Dvakrat sva la po razboru gor in dol. V tretje pa poenem:
bistahor po sredi! Pa ni htel iti po sredi, le v rzbor je silil,
mrha. Cukam za vajeti, cukam, vpijem, pa nazadnje se mi
poast e ustavi in se ne gane. Ko bi bil imel no, precej bi ga
bil popravil, kakor sem kozo; kar porinil bi ga bil tja v tisto
suhorber. akaj me, ak, pravim in odpnem vago, pomerim
in mu zvikoma eno tako po rebrih prisolim, da se tri rebre-
sa zlomijo.
Kaj te ni Buar ni otel, ko si konja konal?
Kaj e, saj sem mu rebra spet zravnal.
Kako?
Kar e enkrat sem loputnil, pa so kosti zopet nazaj sto-
pile.
Vem, da bi bil Krjavelj tisto popoldne e nekateri izmislek
svoje modre in mislee glave sosedom povedal, ne samo, ka-
ko se ival po novem zdravi, ampak e druge izkunje, posta-
vim, kako je svojo mako voziti uil, kako je ponone tatove,
ki so okrog njegove koe lazili, za vselej odgnal, ko ne bi bil
krmar v tistem hipu zagledal, da dva mlada gospodia s pu-
kama ez plea gresta mimo hie, in sicer Marijan s Poleska
in novi grajski uenik. Vedeni moje so pa vendar hoteli vi-

53
DESETI BRAT BES eDA

deti, kakov je poslednji, in so se skozi okno stegnili. Krjavlju

ni bilo mar gospode; ali kakor so ljudje trdili, da je neumen,
domislil se je zdajci prav po pameti, da bode treba kmalu pla-
evati, denarja pa ni imel, ker je bil ravno za sol in za tobak
dal polest krajcarjev. Zagodrnjal je nekaj, da ima doma
molzavo kozo, da mora torej iti molst, ter se je tiho izmu-
zal iz sobe, da ni nihe prav vedel kdaj.

54
DESETI BRAT BES eDA

ESTO POGLAVJE

Na srcu, se mi zdi,
en kamen mu lei.
Narodna pesem

Z apustivi Obrhek, krenil jo je Martinek ez polje narav-

nost proti gradu Polesku. V tem hipu pa ni imel tistega
veselega, norevalnega obraza, ki ga je ljudem prikupoval. Si-
cer navvic zavihane obrvi so mu bile zdaj upadle; strnile so
se nad nosom v gubanice in odvzele navadno peat neum-
nosti in preprostote, katera se je drugo krat brala z njegove-
ga lica. Usta so izgubila polovico svoje irokosti ob krat-
kem, to ni bil ve deseti brat, ki je v vasovanjih deklicam ud-
ne rei pravil in prerokoval, ki je vasi med radovernimi mo-
aki sedel, ko so kako modro ukrepali in razdirali. Vekrat je
ozrl se okoli in okoli in, vid, da je sam dale okrog, zatrepe-
tale so mu ustnice in mislil je z glasno besedo.
Usede se na kamen tik pota, izvlee izpod srajce debel po-
dolgast op, v zamazano ruto ovit. Razvije iz nje ve listov in
jih skrbno pregleduje. In polahko se Martinkove oi razmoi-
jo in po rjavem licu prileze debela solza in kane v velo travo
na tla. Ljubezen vas je pisala, v rke, roka, ki me je edino
boala nekdaj; ljubezen vas je sestavila in vendar imate v sebi
smrt, kazen hudobiji. Odpusti mi, draga mati, e nisem tvo-
je zapuine rabil tako, kakor je bila tvoja volja, samo za svoj
dobiek; odpusti, e sem dolgo misel imel, da moram nji-
mi njega upropastiti, ki je tebe v nesreo pripravil, ki ti je vzel
mir, mir in e ve. Umrle boste z menoj, ali poprej morate e

55
DESETI BRAT BES eDA

vsaj drugim ljudem kaj dobrega storiti, poprej morate njemu

spanec preganjati z oi, buditi mu vest
Od dale tam je zdajci Martinek zapazi moa, ki se je z
motiko na rami blial ravno po tisti stezi, ki je mimo njega
drala. Naglo odbere iz svojih pisem eno, druga zopet zavi-
je, skrije v nedrje pod srajco, vstane in s hitro stopinjo korai
proti gradu Polesku.
e pravimo proti gradu, ne mislimo s to besedo znamovati
selia, ki bi to imenovanje zasluilo; kajti povedali smo e,
da je bil Polesek nekdaj samo drugo bivalie gospodov sle-
menikih, pristava; govorimo le z ljudsko besedo, ki razlouje
kmeka in gosposka poslopja in z neko spotljivostjo meni,
da poslednjih, etudi niso posebno odlina, vendar ne sme z
navadno besedo hia imenovati. Ne samo, da so e nekdanji
stavitelji grada Poleska bolj potrebnosti in ivljenje pred omi
imeli ko lepoto, tudi zdanje posebno zanemarjeno stanje je
imelo videz, da bi bil marsikdo to domovje z vejo pravico
imenoval puo.
Na sprednji, to je zapadni, strani moral je lovek skozi sta-
ra vrtna vrata, ali bolje vrzel, ker lesa se je bila e davno po-
lomila in je samo e na spodnjem vretenu visela. Plot okoli
vrtne ograje je bil tu in tam raztrgan, segnite plotnice so mir-
no leale, kriem preraene, v koprivah in habatu. Ozka ste-
za je peljala do venih vrat, iznad katerih se je bil velik ka-
men, grb bog vedi katere prejnje rodovine, iz zida izluil in
padel na tla. Krivec, oskrbnik ali pristavnik v Polesku, kakor
so mu ljudje dejali, odvalil je bil ta kamen samo toliko izpred
venega praga, da se ni kdo ob njem spotaknil. Zidanje ni
bilo visoko. Grad je imel samo eno nadstropje; na irjavo pa
ga je bilo precej, tako da je bilo veliko izb in shramb praznih.

56
DESETI BRAT BES eDA

Zid je bil zunaj osivel, tako da je bilo videti, kakor da bi vse

plesnovalo. Grad je bil krit s ibrami; tu in tam pa, kjer je bil
sneg ali kjer je burja kako luknjo naredila, zadelana je bila
streha z deskami. Hlevi in drugi podstreki pa so bili kriti s
slamo, na kateri je rastel mah in staroletni tresek; e ne te-
jemo nekaj kuretine, pisane make in lovskega psa, ni bilo v
vsem Polesku ve ivali ko dva repa, ena krava in mlad, lep
konj v hlevu.
Na majhne kosce razdeljene in z raznimi semeni obsejane
njive okrog Poleska kakor tudi raznovrstna gospodarska
orodja in vozovi, ki so bili zarjaveli in razvrti nakopieni pod
lopo, vse to je prialo, da se gospodar ne pea sam s kmeti-
jo, ampak da je zemlja v najemu.
Po vsem tem bi lovek sklepal, da mora gospod s Poleska
kaj uboen biti. Ali vsi ljudje v okroju so vedeli, da to ni res,
da gospod Pikv in njegov sin imata tako ivljenje, kakr-
nega si le elita; nekateri so celo trdili, da ima stari Poleskar
toliko denarja, da ga v dveh dneh ne seteje. To se v, da so
si veliko glave belili, kako je to, da mu je doma tako malo
mar.
Pa saj so imeli e veliko drugega ugibati, esar niso mogli
razumeti. Zakaj ta stari gospod, ki je bil v te kraje priel s svo-
jim e isto mladim sinom, bil je kaj uden mo. Za ves svet
se ni zmenil. Dasi je bil e lep as v tem kraju, ni imel nobe-
nega znanja, nobenega prijatelja. Vsak dan, poleti in pozimi,
hodil je dve uri po stezi ob svojem gozdu, ki se je ez velik
klanec na vzhodni strani raztezal. e je kdo na teh sprehodih
sreal in pozdravil starega in zamiljenega moa suhega
obraza, majhne postave, rnikastega lica, v dolgi, e ogulje-
ni rjavi suknji, snel je dolgo svojo pipo, iz katere je ven in ven

57
DESETI BRAT BES eDA

kadil iz ust ter je malo nakimal, govoril pa nikdar ni. Ko so

ga enkrat kmetje poznali, jeli so se ga zato nekako bati ter so
se mu radi e od dale ognili.
S komer je imel kaj opraviti, s tistim je besedoval samo to-
liko, kar je bilo potrebno. Za prvega je njegov sosed Sleme-
nian vasi priel k njemu; ali tudi temu je gospod Pikv
kmalu videti dal, da mu ni ni dolen in da ga ne vidi rad pri
sebi. Zato se ga je tudi le-ta ogibal. Tolika je bila gospodova
odurnost, da je nekdj, ko je videl, da ga gospod fajmoter,
astitljiv starek, gre obiskat, zapovedal Krivevi eni, naj re-
e duhovnemu gospodu, da ga ni doma. To se v, da je Kriv-
evka sklenila roke, klicala Boga in vse svetnike na pomagan-
je, ker ni mogla razumeti, kako ne bi bil lovek takega po-
sveenega gosta vesel. Bala se je lagati in je fajmotru po pra-
vici povedala, da je gospod dom in kaj da je rekel. Lahko se
pa v, da je Pikv imel tudi od fajmotrove strani potem za
vselej mir.
Od kod je Pikv priel, tega ljudje niso vedeli. Da je de-
eljn, to se je dalo iz tega sklepati, ker je po boje govoril
kakor drugi ljudje, kadar se je menil s Krivcem ali kmeti, ki so
mu najemnino plaat prinesli.
O poletenskih nedeljah je vasi jezdil v cerkev, pa le va-
si. Tam je imel spredaj klopco zase plaano in je ves as iz
nekih rnih bukvic bral, ne ozrl se ni na levo ne na desno.
Nekdaj je bil pozabivi to knjigo v cerkvi pustil in kruljavi
Mihelj, ki se je bil svoje dni pri kanonirjih v Nemkem Grad-
cu brati izuil in je te bukve pobral in gospodu nazaj nesel,
raztrosil je bil med ljudi, da niso pisane ni po nemko ni tako
kakor kakne navadne potene molitevske. Iz tega so povzeli
umni moj v Obrakovi krmi, da je knjiga najbr kolo-

58
DESETI BRAT BES eDA

man ali tisto pisanje, ki se ui, kako se hudi Bog ga nas

varuj! klie v ris.
O eni lastnosti pa se niso mogli moakarji zediniti. Eni so
namre dejali, da je za druge ljudi skop, drugi pa, da ni. In res
je vasi ostro terjal od kmetov, kar mu je bil kateri na najem-
ini dolen; vasi je pa zopet pravil kakov bera, ki se je bil
ponevedoma v Polesek zaletel, da je pri gospodu le-tam do-
bil tak dar vbogajme, kakrnega e iv dan ne.
Star pregovor hoe vedeti, da se otroci radi po starih zvr-
ejo. Ali pri Pikvovem sinu to ni veljalo. Marijan je bil ves
drugaen ko njegov oe. Kakor je oe veno doma tial in
sam vase zamiljen preivel pri tobaku, vinu in starih knjigah
zimo in leto, tako je lovek Marijana dobil, kjer je hotel, samo
doma malokdaj. Ako ni s puko in psom taval po gozdu za
zajcem in lisico, bil je v gradu na Slemenicah ali v vasi v to-
variiji, ki mu nikakor ni bila enaka. Pa ker je hotel veselo
drubo, ni imel kje izbirati. Zato pa so mladenia kmetje ve-
liko v islih imeli in stari so z mlajimi vred poudarjali: to je
pravi gospod. Nobeden vakih fantinov ni znal bolje speva-
ti navadnih, dostikrat ohlapnih in obaltnih popevk in zdra-
vic ko grajski Marijan. Dasitudi si e sam ni bil prav za prav
v svesti, kaj ga vee na Slemenice, pogodile so bile vendar
stare ene in malo je bolj modrih na svetu, kakor so bile
obrke babnice da bo grajsko Manico vzel.
Ker sta bila potemtakem oe in sin malo vkup, misli se lah-
ko, da zveza med njima ni bila najoja. In zares je bilo ud-
no videti, kako malo se je stari gospod peal za dejanje in
nehanje svojega sina. e je cele dni preivel zunaj doma, ni
ga zveer e vpraal ne, kje je bil. Istotako kakor z drugimi je
tudi s sinom redkokdaj kaj ve govoril. Le do petnajstega leta

59
DESETI BRAT BES eDA

je moral Marijan vsak dan ob gotovi uri doma biti; taas ga

je oe uil brati in pisati in poetke najimenitnejih znanosti,
tako da je bil Marijan povrhu izobraen. Ali po petnajstem
letu je oe pustil uenje in sinu je bilo to popolnoma povei;
kajti, ker ni imel do uka nikakrnega veselja, zdele so se mu
tiste ure, ko je moral oetu nasproti sedeti in v dolgoasne
knjige zreti, najpusteje v njegovem ivljenju. Govoril ni stari
njim nikdar drugae ko nemko. Kaznoval ga ni e v otro-
jih letih nikdar drugae kakakor z osorno, ostro besedo. Ven-
dar se je Marijan tudi te same besede tako bal, da si ni niko-
li upal niti ugovarjati mu.
Dasi je bil vzrastel mladeni tako popolnoma opuen,
brez ljubee matere in po oetovi neskrbnosti ivel isto po
svoji glavi in volji skoro v vsi svobodi, ne bi bil tudi njegov
sovranik rei mogel, da nima dobrega srca. Zakaj, etudi ni
od oeta nikdar oitnega znamenja ljubeega srca in ljubez-
nive besede prejel, ljubil je vendar pri vsem tem starega ka-
kor sin in, ko je bil stari Pikv preteklo zimo nevarno zbo-
lel, postal je mladeni cel as njegove bolezni ves drugaen
lovek in res po sinovsko skrbel zanj. Bil je e od otrojih let
vajen videti oeta pod to osornejo skorjo in, ker ni nikdar
veliko premiljeval, zato mu e na misel ni prilo, da bi mo-
gel njegov oe drugaen biti, kakor je bil.
Razen gospodarja in sina je bilo na Polesku e troje glav
prebivalstva. Ko se je bil namre gospod Pikv naselil na Po-
lesek, popraal je po kakem loveku, ki bi mu bil za postre-
bo in oskrbovanje takih vsakdanjih rei, za katere se sam ni
hotel peati.
evljar Andrejek, po svojem orodju Krivec imenovan, ki
je s svojo eno poprej v vasi osebenjkoval, bil je tako sreen,

60
DESETI BRAT BES eDA

da je v Polesku dobil dve izbi in velik kos njive zato, da je nje-

gova ena in pozneje njegova hi Franca gospodu postregla,
on pa vasi okrog hie pogledal, zveer vrata zapahnil, oe-
dil in otrebil, kar je posebno vpilo iz nesnage in nereda. Iz
vsega, kar je bralec okrog Poleska videl, pa se da posnemati,
da se je oe Krivec bolj brigal za svoja kopita in ila kakor za
snanost in red grada Poleska. Zato je bila res zanj in za nje-
govo pristavnikovanje velika srea, da se stari in mladi go-
spod nista dosti zmenila, e je le Krivevka vsak teden dva-
krat mesa in tobaka prinesla iz blinjega trga in e je konja
oedil in psa napasel.
Stari gospod Pikv se je bil tega dne popoldne ravno s
svojega sprehoda vrnil in je, v svoji zgornji sobi sed, mirno
vlekel iz svoje dolge pipe. Na mizi je stala steklenica vina in
prazna kupica zraven kopce razmetanih bukev. Soba ni ime-
la nobene lepote in, ko bi ne bilo velikanske z bukvami za-
loene omare, na kateri so vse kriem stale majhne in velike
posode iz stekla in drugega blaga, prazne in z belimi, rde-
imi in rnimi vodami napolnjene, kakor je pravila Krivev-
ka, bila bi skoro prazna. Stene so bile gole, samo tam omari
nasproti je visela podoba, na platno naslikana mlada enska.
Krivevka je menila, da je to mati boja, in to ji je e nekaj
tolailo srd, da gospod nima ni molka za roenkranec niti
bridke martre v svoji izbi.
V tej sobi je torej sedel gospod s Poleska, ko je nekdo ne-
rodno na vrata potrkal. Nevoljno se je staremu premrailo
elo, kajti ravno zdaj mu je bilo posebno neljubo, da bi ga
kdo motil. Ali preden se je oglasil, odprla so se vrata poasno
in v sobo stopi skljuena postava, Martinek Spak. Bil je Mar-
tinek v tem trenutju svojega imena popolnoma vreden, kaj-

61
DESETI BRAT BES eDA

ti res je bilo na njegovem obrazu nekaj spajega, vrajega

brati. Stopil je pred starega sicer udno v dve gube zvit, ali
nikakor ne z isto spotljivostjo in bojeo pohlevnostjo, s ka-
tero se niji lovek blia vijemu; temve v svetlem njegovem
oesu je sijala neka divja iskra in okrog ust se je videl zanie-
valen smehljaj.
Kaj hoe zopet? vpraa stari in vstane s stola.
Jaz sem pa vedel, da ne pridem prav, kadar e pridem.
Ali tako vpraati sina uboge Majdalene, to ne gre, odgovo-
ri deseti brat in e bolj ustne raztegne. Svoje rojstvo zasta-
vim in sam Bog v, kako grozno bi neki gospod rad, da bi
to stavo izgubil, ko bi bilo mogoe, he, he! kajne? svoje
rojstvo zastavim, da pred toliko leti, kolikor jih jaz tejem v
ivljenj, kar ga je potenega mestnega in potepinskega, ne
bi bila uboga Majdalena Strugova verjela, da bo doktor Peter
Kaves nekoga, ki ga taas e ni bilo na pozemskem svetu, ta-
ko malo prijazno sprejel.
Ne vem, kaj veka, tu vzemi pa pojdi! pravi gospod Po-
lean in mu porine nekaj tolarjev.
Ne veste? I, kaj kratke pameti bi bili! Saj je e dolgo tega,
kar sem vam vse to skazal in, e hoete, bodem vam danes e
enkrat. Ali danes nisem priel bernjat, ampak kupevat. Kar
ste ondukaj na mizo vrgli, to ni zadosti. lovek ima tudi svoje
veje potrebine, eprav hodi okoli kakor potepin, esar mu
ne bi bilo treba, ko bi nekateri ljudje bili ljudje.
Stari je bil obledel. Usedel seje na stol in glavo podprl. Pre-
cej pak se je zopet pokonci sklonil in dejal nekaj prijazneje:
Zakaj mi ne da miru? Pojdi, da te videl ne bom, in dobil
bo, da bo poteno ivel. Povedi, koliko hoe; vse bo imel,

62
DESETI BRAT BES eDA

samo pojdi iz tega kraja; daj mi pisma, z zlatom jih plaam.

Saj ve, da se te lahko iznebim, sodniji te bom prepustil
O, kaj e! zakrohoe Martinek, papir je v mojih rokah,
ta bo varoval mene, vas ne. Zdaj ponujate denarja, ali moja
mati je v nadlogi umirala, kje je bil taas ta va denar? Ne
boste se me iznebili, ne; vem, da imate ondile nekaj, kar bi
me spravilo tjakaj, kjer je ona, ali tudi jaz imam takega maka
(pokae samokres izpod srajce), tako za samo brambo ga no-
sim, ker vem, da se vasi udei lahko god. iveti pa jaz ne
morem niti noem drugae, kakor sem se privadil. Ko bi vas
bil popred nael, morda bi se bilo naredilo, zdaj je pro. Pa
vendar, da ne boste rekli, da sem priel samo nagajat in ne-
ljubih spominov budit, zato vam prodam tole popisano plat.
Glejte, tu se govori o neem, kar bi vaemu Marijanu v eni
noi sive lase napravilo, ko bi izvedel, da mu je grdi capin,
katerega samo po strani pogleduje in zasmehuje, celo po krvi
bliji, kakor kdo misli razen vas in mene. Koliko mi daste
zanj?
Gospod Pikv se stegne in pogleda. Moral je pisanje spoz-
nati, kajti segel je hitro po njem. Ali Martinek ga ravno tako
naglo odtegne in pravi: O, ne tako! Vidite, da nisem tako
hudoben, e sem ravno znorele matere sin. Dve sto kriatih
in ni ve vam ne bo preglavice delalo, da ste kdaj poznali
Majdaleno Strugovo. Ali drugae ne ko iz rok v roke.
Mol gre stari do omare, izvlee vreico in jo dene na mi-
zo, potem pa hlastno pograbi listino.
Zdaj se boste oddahnili! Morda vam bo e mogoe uta-
jiti, ko bi se kdaj prigodilo, da bi jaz hotel kaj trditi, kar bi
vaemu Marijanu malo asti delalo, morda, ha! ha!
Reki, spravi vreico pod srajco.

63
DESETI BRAT BES eDA

Staremu se je moral neki spomin zbuditi, ki ga je vsega

prevzel; zakaj zginila je topa mrklost z njegovega oblija, tre-
sel se je na vsem ivotu in glas je bil mehek, prose, ko je de-
jal: Sin
Deseti brat se pretrese pri tem ogovoru.
Sin, pusti me, naj umrjem vsaj v tem miru, umrl bom kma-
lu. Ne oneasti mene in Marijana in sebe! Daj e drugo iz
rok, kar ima v rokah, da ne bo prialo o nekdanjosti
Prie so zmerom dobre, nekaj moram imeti od matere za
spomin, od nesrene matere, ugovori zamolklo Martinek.
Pusti to ivljenje, pravi dalje stari, pojdi v druge kraje,
jaz te bom preskrbel, samo da sin ne izv, da
Dalje ni mogel govoriti. S tresoo se roko nalije kupo in jo
desetemu bratu porine.
e je Martinek z eno roko segel po pijai, z drugo pod sraj-
co, kamor je bil prej skril zavita pisma.
Zarotim te za ljubezen tvoje matere
Ljubezen! krikne Spak in zopet se mu oko divje zablis-
ka, ljubezen, ne, ne, ljubezni vi niste imeli, ne iskre ne! Ob-
norela je! Ne dam, ne pijem iz te kupe, morda je kaj takega v
nji, kar je njen stric pil, kar mu je doktor Kaves piti dal!
Reki, se obrne in zleti iz sobe ko burja.
Na smrt bled in zelen strmi stari gospod za njim in ustni-
ce trepeejo: Tudi to v!
Oskrbnik Krivec je medtem v spodnji izbi na nizkem sto-
lu sedel, pred seboj je imel razloeno svoje evljarsko orod-
je ter je vigaje tolkel podplate. Sivi dolgi lasje so mu naga-
jivo padali po grbavem licu, na katerem je bila vtisnjena ved-
no vesela in neskrbna natura. Ko si z uljavo, smolnato roko

64
DESETI BRAT BES eDA

obrie sitno lasnato zbrav s ela, zagleda na pragu desetega

brata.
Ohej! Le noter, le blie, deseti materin sin! Kako ti je kaj?
Kaj mi novega pove? zavpije in vzame pol dodelan evelj
med koleni.
Tebi ne morem ni novega povedati, ti si e star, vse ti je
e v ko prilo, samo grob ti bo e nov, odgovori deseti brat
in vre svoje evlje na klop.
Volk te podii! pravi zopet evljar, emu pa brusi golo
peto po pesku in po strniu? Tako mi ne bo nikoli ni za-
sluka naklonil, zakaj potemtakem bo samo Bog tvoj evljar,
ki ti bo vselej druge ive podplate pripel, kadar bo te shodil
in skvedral.
No, jaz menim, da imam zadosti dobrega evljarja, e sva
z Bogom pobogala se za podplate.
To je res, elezna opetica se zvrne in raztepe: iva boja
koa pa ne z lepo. Ali kaj mi bo novega povedal? Ljudje
govor, da vasi komu za sreo pove kakor ciganka; meni pa
noe in ne privoi nikdar kaj takega. Daj, daj, zini! pri-
ganja Krivec in ebelj, ki se mu je bil zvrl, iz evlja puli.
Ti si star, moli in pokoro delaj, e hoe. Srea se samo
mlajim pripoveduje.
Vidi, kako te prav ui, dostavi Kriveva ena, v izbo sto-
pivi.
Ti grdun ti, e ne bo drugega povedal ko o grobu in
smrti in starosti in molitvi in pokori, nesnana verca, zahva-
lil se ti bom s kopitom ez glavo, huduje se evljar.
Le moli, smole stari, ali mi pa raji povedi, kdaj bo her
moil, saj jo bo onegavi Francelj doli iz vasi vzel, ne?
Krivcu se naenkrat vedro lice zresnobi.

65
DESETI BRAT BES eDA

O Franceljnu se jaz nimam kaj meniti; in e nee, da bi

se mi zameril, e ti ne govori o njem. Kam jo bo pa vraga de-
jal? Ko bi bil jaz vedel, da ima na svoji hii toliko dolga, zares
ne bi bil pustil svoji deklini ne ene besede govoriti s fantom.
Saj si e slial, da mu bo Miha hio in zemljie prodal.
Ne bo mu je ne, odgovori Martinek.
Sam je tukajle pravil, potrdi evljar. Jaz sem nekaj vi-
narjev na stran poloil, zato pa noem, da bi la deklina br
po poroki z malho po svetu. Zato tudi tebi svetujem, nikar ji
ne nosi nobenih pot od njega.
Kaj pa, ko bi Francelj denar dobil? Ko bi skopuha plaal?
vpraa Martinek in oprt evlje, da bi odel.
Kje ga bo dobil? Napsodo, to ni ni. Drugae ko bi mu
ti povedal, kje so na sveti veer tolarji cvetli, ha, ha!
Kdo ve! pravi deseti brat.
Stoj no, kam pa kolovrati? vpil je evljar, ali Martinek
je bil e duri za seboj zaloputnil in videl ga je, kako je iroke
stopinje delal ez dvorie.
Glej ga, stari! epetala je Krivevka svojemu preljube-
znivemu, to je vendar pol udesa! Nikoli nihe si ne upa k
naemu gospodu, ta Martinek je bil pa otodi dober as gori.
Kaj pravi, kaj je to? In to udo kakor tudi Martinkove be-
sede o moitvi njune here sta mo in ena v dolgem, zaup-
ljivem pogovoru obravnavala, katerega pa ne ponavljamo
bralcu zavoljo njegove dolgosti in navadnosti.
Martinek je, gred skozi vrt, kjer je Kriveva Franca v gredi
nekaj okepavala, postopil k njej ter rdeelinemu dekletu ne-
kaj tiho povedal, kar ji je e bolj razvnelo obraz.
Kaj ti ve! dejala je.
Bode e videla! Preden bo pust Martinek ni skonal.

66
DESETI BRAT BES eDA

Zagledal je nedale Marijana, ki je prihajal po stezi. Na oe-

su se je desetemu bratu videlo, da bi se mu bil rad s pota og-
nil, pa bilo je e prepozno. Zato je oi v tla pobesil in hitro
stopal po potu Marijanu ravno naproti.
Ko sta se sreala, stopil je deseti brat z eno nogo v stran in
ni pogledal niti ogovoril Marijana ter hotel dalje.
Kaj si pa zopet iskal tod okoli? vpraa ga Marijan. Deseti
brat mu je bil edini lovek, ki ga ni mogel videti, dasi sam ni
vedel prav za prav zakaj.
Tebe e ne, za druge ti pa ni mar! odgovori Martinek.
Bodem videl, e mi ni mar, bera potepilni!
Martinek ga hudo pogleda, kakor bi ga hotel z oesom
prebosti. Bera! Kdaj sem tebe kaj prosil? Boga moli, da ne
bo kdaj e veji bera ko jaz. Bog v, kdo med nama ima
zdajle ve v rokah, ti ali jaz.
e enkrat naj te vidim, da bo tod lazil, pa ti bom puko
stolkel na bui, pravi mladeni in zavihti kovano kopito svo-
je risanice.
Poskusi! Pri Bogu je milost potlej, odgovori deseti brat
s pomenljivim smehom ter sam med seboj godrnjaje korac
dalje ez polje.
Bodisi da je Marijan Pikv, povrno izobraen, z drugimi
ljudmi vred veroval, da ima ta Martinek Spak res nekaj u-
desnega in vrajega na sebi, ali pa da se je v tem hipu vkljub
svoji srnosti in neustraljivosti res bal tega loveka, ki je bil
vsaj njemu nasproti e od vselej potuhnjen in nekako prezir-
ljiv: nekaj ga je pretreslo, kesal se je, da ga ni na mirti pustil
in el svojo pot.

67
DESETI BRAT BES eDA

Potok, ki tee ez slemenike travnike in potem dalje mimo

Obrhka, izvira v severu komaj dobre pol ure od velike lipe v
odstranskem zatiju izpod hriba, preraenega z brezjem in
jelevjem. Ravno mimo skal, z robidovjem prepletenih, izpod
katerih se tiho kaplja za kapljo pririne in potem v ozki strui-
ci z lahnim umom ena drugo dalje in dalje podi: tam mimo
skal dri malo uhojena pot, kravji stezi podobna ez hribe.
Hodijo tod Obranje in drugi iz oblija malokdaj. Le kadar
se kak gospodar napoti pe v daljni semenj po voli in hoe
najblijo pot ez hribe ubrati, krene jo tod tja. Skoro nikoli pa
nobenemu na misel ne pride, da bi ponoi sam el mimo sa-
motnega znamenja, vegastega kria in grmade, ki e od
nekdaj tu stoji in je zaradi pravljice in raznih ostraljivih rei,
katere je ta in oni tu videti hotel, med narodom na slabem
glasu. Bil je namre na tem mestu pred ve in ve leti neki
kramar ubit. Ker je pa nesreni mo moral imeti kakove gre-
he nad seboj in neznan tolovaj ni za mae dal, strail je ubiti
kramar nekatero meseno in temno no po brezju in celo do-
li na travniku je vasi kdo mislil videti dolgo, rno podobo s
kronjo in podkovano gorjao stati med vrbovimi grmi.
V tem glasovitem kotu tedaj bi bil tistega veera lovek
videl desetega brata, kako je, pod robidovim grmom ep, s
klinom jamo v zemljo kopal. Mesec se je bil ravno prikazal
izza vzhodnih hribov in obseval samotnega loveka pri nje-
govem neznanskem delu tik lesenega kria.
Bilo je mrzlo. Martinku so se tresla kolena in vekrat je
prenehal, odloil svojo nespretno leseno kopao in si mel ro-
ke, da bi prste ugrel.
Vrag! Dve pedi globoko, zadosti je, kaj bi zmrzoval! za-

68
DESETI BRAT BES eDA

godrnja kopa, izvlee iz nedrja vreico, odvozl motvoz,

vzame nekaj denarja ven, drugo pa vre v izkopano kotanjo.
To bo zaklad! pravi, in se zasmeje tako na glas, da se
lastnega jeka ustrai. Vstane in gleda okoli. Le vodica je lah-
ko umela pod njim in razen njega, drevja in na pol podrte
podobe krianega Zveliarja ni bilo uti in videti ni ivega ni
mrtvega. Kotanja je bila kmalu zasuta. Vrh prst poloi Mar-
tinek travnato jeo in potem zagrne mesto z odrasleki robi-
dovega grma.
N, lei do jutri veer, da te s Krjavljem in Franceljnom
za doto vzdignemo, in e ima krat toliko moi, da bo cvenk
in venk v eblje ali oglje spremenil, naj bo, to veselje mu e
privoim.
Potem nasadi svoj veliki klobuk na glavo in obuje evlje.
Ko gre mimo kria, ustavi se in ree: O moj Bog, ne bodi mi
hud, kadar bom na sodni dan stal pred teboj; ne bodi mi ta-
as tako malo milostljiv, da bi me na levo posadil zavoljo te-
ga, da sem norije uganjal po tvoji zemlji! Saj si mi dal s pa-
metjo tudi neumnost, saj si vedel, kakov bom in kako se mi
bo godilo; preden si me ustvaril. To se v, morda mi bo
kdaj dejal: e si hotel dobro storiti, zakaj si pri tem ljudi za-
peljeval, da so v vrae verovali. Jaz vem, da je ta bosa, ali rav-
nam se kolikor toliko po tvoji besedi, ki si dejal: kar desnica
dobrega stori, naj levica ne zna. Ljudje ne smejo vedeti, da bi
jaz lahko kaj imel; v grob bom s seboj nesel, kar vem in imam.
To pa drugae ni mogoe. Morda ni prav, da ga imam v
strahu, ki bi mu imel vsaj zato zahvaliti se, da sem na svetu.
Tudi morda ni tebi po volji, da tako ivim, da ti kazen iz rok
jemljem, pa jaz ne vem, e morem drugae. Daj mi e ne-
kaj asa tavati po zemlji in s tvojo pomojo e pokoro stori-

69
DESETI BRAT BES eDA

ti, da me vzame v nebesa k materi. In morda bo e on, ki ga

vekrat spominjam, kaj ima na vesti, napravil toliko kesanja
in pokore, da mu bo tvoj sveti vratar odslonil vhodie v raj
in se tam sprijazniva.
Po tej izvirni molitvici se Martinek poasi pomika ob po-
toku proti vasi. Ob dolenjem potoku so neki vaki tihotapci
rake lovili. Ko jih Martinek zagleda, mahne jo proti njim in se
e od dale oglasi s svojim hreeim glasom, pevaje znano
pesem:
Na mrzlem studenku
je deklica prala,
je prala, je prala,
je tiho jokala,
jokala, jokala
je reva grenko!

70
DESETI BRAT BES eDA

SEDMO POGLAVJE

Srce je prazno, sreno ni.

Preeren

K vasovo pismo prijatelju Ferdinandu Bojanu:

e ti ele zdaj, ele po ve mesecih obljubo spolnjujem,
vem, da si preprian, da je bilo kaj posebnega, kar me je ovi-
ralo, da ti nisem bil mo beseda. Vekrat sem e imel pero v
roki, vekrat sem bil e napisal nekaj vrst, tebi namenjenih,
ali vselej sem vrgel pero in pisanje od sebe, ko sem videl se-
stavek pred seboj brez nog in glave. Zakaj, ko sva se loila, ti
tjakaj, kamor sem el in koder sem hodil, nikjer mi ni bilo
prav. Dioniz iz Sirakuz v Korint tlako delat s topoglavimi
otroki, taas sem bil tak, da sam sebe nisem poznal. Toilo se
mi je po tebi, prav zelo se mi je toilo. Kamor sem el in ko-
der sem hodil, nikjer mi ni bilo prav. In e sem vpraal, kaj je
prav za prav, esa mi manjka, nisem si mogel odgovoriti. u-
til sem se tako osamljenega, tako nepotrebnega na svetu, da
bi se bil res lahko sprijaznil s pregreno mislijo: ko bi mi Bog
smrt poslal, bilo bi morda e najbolje; emu sem pa tukaj, kaj
je moja naloga? In v takih trenutkih bi bil e skoro rad, da bi
bil mogel misliti, kakor sploina tega sveta misli: tudi jaz sem
eden, da jih je ve, eden izmed tistih: fruges consumere nati.
In e zdaj nisem popolnoma na dobrih nogah, dasi se re
precej na bolje obraa. Ti se bo smejal. Vendar tebe in tvo-
je srce poznam. Tebi lahko povem, esar ne bi pravil niko-
mur. Ali vsega ti povedati ne morem, besede mi manjka. u-

71
DESETI BRAT BES eDA

tim, utim, ali kadar bi imel govoriti, taas sem okoren in ne-
roden. Upam, da bo ti izmed vrst bral, esar povedanega ne
najde, kar bi ti pa jaz rad povedal! Nekaj je v meni kakor
hrepenenje po neem neznanem, ki se mi pa vendar zdi, da
e na pol imam.
Pa ti si pravi Kvas, rekel mi bo, kvasi, da sam ne ve kaj.
Prav govori, Nande moj, e tako pravi, jaz res e sam sebe
ne razumem.
Spominjam se, da sem tudi taas tako bledel, ko sva v sa-
motni izbici odloila knjige in sva se pomenkovala o mar-
siem, esar ne bom nikdar pozabil: Spominjam se, da si me
ti kakor stareji in modreji vedno zavraal in mi odgovarjal
na moje vene tobe: lovek mora imeti toliko filozofije, da
si duo prosto ohrani vnanjih in notranjih stisk in teav. To
sofistiko, ki si jo bil iz najinega prijatelja Horacija na posod-
bo vzel, konaval si vselej z mentorskim obrazom, reki: Upa-
nje, Lovre, upanje iv loveka, e ga e vse drugo zapusti.
Pa lagal si ne, stoj! tako robato ti ne smem govoriti, ti se
ne more lagati tisti modri poetje in blebetavci laejo. Saj
e upam in upam, kar sem se zavedel, da ivim. In kaj mi je
prineslo to upanje? Ni! Konec vsega tega venega upanja je
ta, da hlapujem, da sem priupal uenitvo na starem gradu.
Ali bi ne bil tega lahko opravljal precej, ko sem se brati in
pisati izuil? emu sem se tolikanj ubijal? emu sem si pri-
zadeval slepca Homerja razumeti in druge prismojene in pa-
metne besede nekdanjih razmotati si, emu sem postopaa
Sokrata obudoval?
e vem, kaj mi bo odgovoril, kako me bo otel in me ne-
hvalenea pital. In da ne bo menil, da sem isto izgubljen,
moram ti povedati, da so vse to le besede, pol resne, pol ne.

72
DESETI BRAT BES eDA

Nekaj upanja mi je e vendar ostalo, eravno moja vera vanj

ni tako neomahljiva, da bi s teboj mislil, da loveka ivi. Za-
kaj, ko bi bilo to res, bil bi zdaj pri tebi, bil bi sreen pri tebi.
Tudi ne sme misliti, da jih ve ne spotujem, teh starih mo-
drijanov. e vasi sanjarim, sanjarim zato, ker me nekako ve-
seli, menda ker bi s tem rad praznoto napolnil, praznoto v
svojem srcu. Dokler sem e pri tebi bil, imel sem vsaj enega
loveka, ki me je ljubil in razumel, kateremu sem lahko vse
zaupal, vse povedal. e te imam v srcu, tvoje prijateljstvo je
menda edina re, kar me more navduiti, kar me more tolai-
ti. Ali ravno to je tudi, kar me nekako tare; kajti prav zelo te
pogream; jaz bi rad imel vsaj enega pri sebi, ki bi util z me-
noj, in se njim e o em drugem pomenil kakor o dolgoas-
nih vsakdanjih reeh. Ne more mi iz glave, kadar se tebe do-
mislim, kitica preproste pesmi, ki mi jo je oni dan pel eden
mojih tukajnjih udovitih prijateljev, malhar prav po boji
volji, ki se desetega brata imenuje (e ve, kaj to pomeni); pel
je:
Po hribcih je ivje,
po dolih je mraz,
al kje je preljubi,
al kje sem pa jaz!
Pa to me domisli, da ti moram kaj povedati o svojem iv-
ljenju in svojih novih gospodarjih in prijateljih ali da tega
imena ne skrunim znancih. Iz tega, kar sem ti ravnokar
pravil in toil, bode morda posnel, da sem nezadovoljen s
svojim okrojem. Toda pohvaliti se moram, da, kar se vna-
njega ivljenja tie, nisem do zdaj e boljega imel in da so mi

73
DESETI BRAT BES eDA

celo ljudje veidel pogodu. Menim, da e nekaj ve sveta po-

znam, kar sem tukaj.
Moj gospodar, tako menda ti moram imenovati oeta svo-
jega gojenca, moj gospodar je pol izobraen mean, pol
kmetovalec. Kakor prvega ga lovek mora rad imeti. Tako
prijazen in priljuden je z menoj, da si res v sreo tejem, da
sem jaz, ki sem se teko in nerad pripravil in vdal v to usodo,
vsaj k takemu mou priel. Kakor kmetovalec je pa ves tak
rusticus, kakor Horac svojega v lepem verzu slika: Immoritur
studiis et amore senescit habendi. Zares jaz takega loveka
ne zapopadem, ki ima dovolj in ve ko dovolj in vendar e
vedno v tem tii, kako bi pridobil e ve. Moj gospodar je
omikan mo, v ti o vsem govoriti; kakor se kae, je tudi mar-
sikaj bral, lepo knjinico ima, marsikatero pametno besedo
izgovori, ki bi bila vredna, da bi si jo dobro zapisal in ravnal
se po njej. Ali najljube mu je vendar govoriti o etvi in setvi,
rebetih in teletih, konjih in volih in drugih enakih reeh. Pri
najmanjem delu misli, da mora zraven biti, vse ogleda in vse
dela. Vekrat sem si mislil, ko sem ga zveer videl vsega utru-
jenega: kaj ti je treba vse obleteti, tolikanj ubijati se, tolikanj
trpeti in skrbeti! Jaz zase menim, ko bi kdaj toliko imel, da bi
poteno uteil potrebine tistega dela svoje osebnosti, ki ga
telo imenujem, jaz bi nikdar ne mogel e dalje in dalje riti in
pridobivati, ampak hotel bi iveti sreen in zadovoljen. Da
feakega ivljenja tu ne mislim, to e vem, da ti v glavo ne
pride.
Kako je to, da se hoe nekaj opiriti s temi sploh znanimi
izreki, morda bi me rad svoje uenosti preprial? bode re-
kel, videvi, da sem te e dvakrat v teh vrstah razveselil, ome-
njevaje starega klasika. Ali tudi to sem e tukaj pridobil.

74
DESETI BRAT BES eDA

Imam namre starega tudenta, udovitega loveka, brata

svojega gospodarja, za uenika in uenca. Ah, ko bi ga ti vi-
del, tega postarnega, sesuenega, raztrganega in zamazanega
moa, ko bi ga slial, kako govori vedno o pijai, ne nedol-
ni vodi, temve o sladkem vincu in ganju, kako vasi celo
mene pridobiva, da bi el njim, kako pri tem v navajati
primerne in neprimerne latinske izreke iz starih knjig ti bi
mislil, da ima starega, sloveega capta Diogena pred seboj,
ki mu drugega ne manjka ko poveznjene kadi, da bi vanjo
zlezel, in pa malo ve cinike filozofije. Zakaj, ko bi k temu
kak Vliki Aleksander priel in mu na izbiranje dal, kaj bi rad
imel, izprosil bi si moj stari uenec raji frakeljc ganja, ka-
kor pa da mu ne bi sonca zaslanjal. Uenca pa imenujem sta-
rega Dolfa (kako udno nae ljudstvo imena za svoj jezik pre-
kruje ) zato, ker vasi zjutraj, ko na vrtu berem svojega in
tvojega ljubljenca, pride k meni ter mi knjigo iz rok vzame in
jame prestavljati, da se mu ne morem preuditi. Koliko talen-
tov je Bog ljudem razdelil, ljudem, ki te darove zakopljejo
sebi in lovetvu na kodo. Nekatero leto je e preteklo, kar
ni imel knjige v rokah, veliko je med tem asom takega doi-
vel, kar ni v nikakrni zvezi z izobraevanjem boljega dela
naega bitja, celo veliko je poel, kar bi bilo prelahko utopi-
lo poslednje duhovne moi v njem, in vendar vasih, kadar
mi bukve iz rok vzame, tako dobro zamotane rei v Horaci-
ju pretolmai, da ne vem, kaj bi mislil, ali mam genialnega
loveka pred seboj, ki je tudi njemu namenjene darove zako-
pal, ali pa so nekdanji ueniki vse drugae znali uencem
znanosti prilastovati ko dananji pedantje in suhoparniki. Pa
naj bo dovolj o tem, drugo pot ti povem, e bo hotel, vso
zgodovino tega udnega bisera v blatu.

75
DESETI BRAT BES eDA

Ker sem ti zael obrisovati svojo okoliino, moram ti e

druge spomina vredne osebnosti, s katerimi se tu peam,
pred oi postaviti, da si bo potem moje ivljenje in vsakda-
nje poetje posnel. Ker sem ravno z mokimi zael, ostanem
dosleden in ti najprvo te v rudimentu naobrazim, dasi s tem
e ne reem, kakor da bi imeli ti kako prednost ali bi mi bili
bolj po volji od ensk. V obliju, komaj nekaj streljajev od
mojega zdanjega stanovanja, stoji stara, pol razpadla luknja,
ki se gradi imenuje in je lastnija enega najnenavadnejih lju-
di, nekega starega, bogatega hipohondra, ki ne trpi ive due
blizu sebe. Njegov sin Marijan je vsakdanji gost pri nas, po-
temtakem tudi eden mojih novih znancev. lovek je iste sta-
rosti ko jaz, kae se mi bolj prijaznega, ko mi je ljubo, veliko
mi ima pripovedovati, zdaj me zvabi in spravi tja, zdaj sem,
ali pri vsem tem ga nisem ni kaj vesel. Vasi grem njim na
lov, ne tolikanj iz veselja kakor zavoljo tega, ker se ne morem
odpovedati. Ti ve, da me vasi tista neslanost popade, da se
zamislim v kaj in molim. Te slabosti se e do zdaj nisem od-
vadil, kakor si iz tega razvidel, kar sem ti od kraja pravil. Moji
tukajnji ljudje pa to mojo razvado razlagajo, da menijo:
dolgas mu je. Zato in ker so zares dobri ljudje in bi mi radi
ustregli, silijo me, naj to in to z Marijanom vred poenjam.
Tako se primerja, da sem vekrat, kakor mi je ljubo, s puko
v hosti ali s trnkom na ribnjaku ali zdaj, kar je sneg zapadel,
nad ptii. V teh prilonostih pa moram spoznati si, da nisem
za takega prijatelja ustvarjen, kakor ga mi je usoda tu pripra-
vila. Dobra dua je, prijazen, veliko si prizadene, da bi me
razveselil, in jaz sam si dostikrat oitam, kako mu morem
tako nehvaleen biti, ali kar je, to je, pravega soutja do nje-
ga mi popolnoma manjka. Saj ve, da sem vasi ve ur lahko

76
DESETI BRAT BES eDA

blebetal; s tem pajdaem pa mi dostikrat pogovor obtii, be-

sede zmanjka, nimam se esa meniti njim. Govor veliko; ali
vse njegovo miljenje se plete o tem, kar mu je najblije, in to
mene ne more vezati. Ima e nekoliko izobraenja, eravno
veliko ne. Ta lovek, kakor se mi povsem vidi, je namenjeni
enin najlepe deklice, kar sem jih jaz v ivljenju videl, he-
re mojega gospodarja, Manice.
Noem poskuati, kako bi ti na papir narisal njeno podo-
bo, zakaj beseda je okorna, pero bi jo bolj kazilo kakor slavilo.
Celo ko bi bil slikar, ne bi mogel temu obrazu vdihniti tiste
blagosti in tiste srne dobrote, katero lovek spozna, ako je
bil nekaj asa njo vkup. Zares menim, da omenjenemu
srenemu mladeniu zavidam ta biser, katerega morda ne bo
tako vreden, kakor zaslui, in zato morda ne v in ne bo ve-
del, kaj bo dobil na svetu. Tu vzor lepe polovine lovetva in
tam suh, navaden lovek, ki morda e ne uti globlje, kakor
vidi, ki ima morda ozke in omejene misli o pozemski srei
ali ni to nasprotje? Nasprotja pa se po naravnih in loginih
postavah ne strinjajo, ne veejo. In vendar mi poved ljudje,
da se mislijo tu vezati, da meni gospod slemeniki dati svo-
jo her Marijanu.
Ko sem sam te razmere opazoval, preprial sem se zdaj, da
je resnica, zdaj pa se mi. je zopet zdelo, da ta re e ni tako
gotova. Marijana nisem ,mogel nikdar ni vpraati o tem, e
govoriti ne morem njim o takih reeh, sam ne vem zakaj.
Vidim, da sta si kakor dva stara znanca, da se tikata kakor
brat in sestra; ali nobenkrat ju nisem e dobil v kakem bolj
skrivnostnem in ivem pogovoru, zlasti pri njej nisem videl
nikakega znamenja goreega uta do njega. Mislil sem, da
deklica razumno misli, da se njeni zdravi pameti morda ne-

77
DESETI BRAT BES eDA

potrebna in neumna zdi vsakrna sentimentalnost in vnanje

skazovanje, da je torej v tem podobna preprosti slovenski
materi, ki goree ljubi svojega odraslega otroka, pa ga ne po-
ljubuje, ne objemlje, ampak raja pod tro skorjo zakrije bla-
eno ljubezen. Druge krati pa, ko sem s svetom in sam s se-
boj nezadovoljen kje v kraju sedel in me je zalotila in sva kak
pogovor priela, sprevidel sem, da sem tu napano obsodil;
sprevidel sem, da ima deklica zraven svoje vse razumnosti
celo nekaj romantinega miljenja. Lahko povzame, kake
sklepe sem iz tega delal gled omenjene rei. Napeljal sem
vasi govorico nanj, omenil sem njenega astilca, pa nikdar
se noe z menoj o tej razmerici meniti; vselej se mi utegne s
tem, da resnobna postane in zane o drugih reeh govoriti ali
pa se nekako udno in ljubo nasmehlja, da ne vem, ali hoe
rei: kaj ti mar moja zadeva, ali pa misli naznaiti, da ljudje
brez nje tevilijo.
P vsej pravici bo dejal, kako je zopet to, da se po staro-
babje vdeen vtikam v rei, ki bi me imele toliko brigati ko
predlanski sneg. Jaz moram rei: mea culpa, res sem nespa-
meten. lovek nima vasi kaj delati, pa si take uganke zastav-
lja. Tako menda tudi jaz ugibljem, ker imam preve asa. Moj
uenec je ljub, priden fanti, boji se me in rad me ima, tako
da se prav dobro razumeva. Ker mi vse o pravem asu stori,
kar mu naloim, prekladati ga pa noem, ostaja mi precej
praznega dneva. e teh ur ne presanjarim v svoji izbici, grem
na vrt, kadar ni premrzlo, in tam v kolibici vasi najdem go-
spodino pri bukvah. Ko ne bi e drugega imela na sebi, e
to, da posebno rada bere, mralo bi me, da bi jo astil. Zakaj
jaz mislim, da je e to znamenje dobrega srca, e kdo ljubi
poezijo ali lepoznansko berilo. Le pomisli, kako sva med se-

78
DESETI BRAT BES eDA

boj vasi prav sodila tiste izmed svojih vrstnikov, katerim ni

bilo mar za drugo, kakor da so ustrezali raznim telesnim
potrebam, katerim je vsako branje mrzelo, izvzemi morda
kake posebno domiljijo budee spise, ki so jim le zato dop-
adali, ker so jim bili po mesenosti v rodu.
Njena mati, e precej priletna enica, je gospodinja skozi
in skozi. Vse hrame in predale v pohitvu mi je e razkazala
in razloila, tako da sem se e vasi dolgoasil, ker ne morem
trditi, da bi me malenkosti zanimale: kako roa iz tega in tega
semena zraste, kako se to in ono orodje rabi, kako se korenje
za seme prav sadi in enake rei. Pa majka je dobra, skrbljiva
zame, kakor bi bil njen sin, in varovati se mi je, da je ne alim
s tem, ko bi pokazal se nepazljivega ali malomarnega v takih
imenitnih in potrebnih pogovorih.
Ve, da imam jaz tudi kmeta rad, ker sem sam iz prvote bil
kmet, ker sem sam kakor deek e za brazdo plune dral.
Med prostimi kmekimi moaki uje vasi izvirno in tako
modro misel, da se je ne bi smel noben modrijan sramovati,
uje primere in govorne podobe, katere re tako do dna in
tako ivo pred oi postavljajo, kakor malokateri poet zna iz-
raziti izlege svoje domiljije in glave. Kmet je po tej moji misli
tudi ola misleemu loveku. In zavoljo tega svojega naela
rad zahajam med ljudstvo. Imam tudi e lepo krdelo znanih
originalnih mo, katere opazujem in vasi od njih kako po-
berem. Rad bi ti popisal na kratko tudi le-te, ali ti si nemara
premalo demokrat, meanska kri ti vre po ilah, meanstvo
pa je prelaz na boljarstvo. Utegnil bi se malo nasmehniti moji
preprostosti, kakor bi to ti imenoval.
Razvidno ti je iz vsega tega, da bi bil na mojem mestu vsak
poten in zmeren lovek sreen in tako zadovoljen ko maka

79
DESETI BRAT BES eDA

na pei, e dovoli, da ti robato povem. Jaz se tudi vasi tru-

dim preveriti samega sebe, da mi je dobro, ali vselej ne gre.
Kakor sem ti od kraja pisma povedal, manjka mi tebe, Nan-
de, manjka mi svesti, da sem sam svoj gospodar, na pravem
mestu in pravem potu do namena, ki bi mi bil po volji. Zakaj
mi je Bog naklonil, da moram v najlepi dobi svojega ivljenja
za tujo mizo sedati, to mi ne gre v glavo. In vendar moram
koj pri tej prii izpovedati se, da ne bi rad tega mesta popu-
stil, ko bi mi prilika ponujala se, cel ne tako br, ko bi mi
kdo odprl pot na univerzo, katere sem e pred malo asom
tolikanj elel. Kajne, da se me je poprijel deseti naglavni greh
confusio ter se me dri kakor laec? Odpii mi kmalu. e-
ljen sem videti, kako me bo obral in otel. Za zdaj te Bog
poivi, podajam ti roko ez hribe in doline.
Tvoj Lovre.

Pripis: Ravno sem zgibal to kroniko svojih sre in teav, ko mi

pride stara naa hina povedat, da je gospod Vencelj (okraj-
ni zdravnik, potena dua, eden izmed prvih mojih znancev
v tem asu babilonske sunosti Bog me ne kaznuj, da tako
neumno govorim) s svojo herjo priel v grad in da po meni
vprauje. Preden torej te vrste, ki bodo tebe videle, zapeatim,
menim, da ti moram e to imenitno novost povedati. Ome-
njeni otec, gospod Vencelj, kaj radi govor o svoji herci, ve-
krat so mi jo obljubili pripeljati. Radoveden sem, kaka je, zato
grem precej dol. Ko bi bila taka, kakor pa zdrav!

80
DESETI BRAT BES eDA

OSMO POGLAVJE

Skupaj midva sva sedela,

nama lep veer je bil.
S. Jenko

D rugo Kvasovo pismo:

Oho! Za enkrat si se e zmotil, predragi moj! Sicer ska-
zujem vso ast tvoji modrosti in razumnosti, ali tako ti jaz
vendar nisem rekel med vrstami brati, kakor vidim iz tvoje-
ga odgovora, da si presodil mene in moje pomanjkanje. Da
sem jaz zaljubljen! Da samo zavoljo tega tako enostransko
opisujem svojega tovaria Marijana, ker vidim, da mi je na
poti! Moj Bog, ne vem, e se norca dela iz mene in mojih
okoliin ali pa se je tebi samemu kaj takega pripetilo, esar
v svoji porednosti mene obdoluje.
Po vseh besedah je videti, da tako o njej govori kakor ci-
gan o ametovih hlaah, to je zmerom in najraji. To so tvo-
je besede in nadalje ima skozi in skozi neko veselje, nagajati
mi in mi rei podtikati, katere mi e na misel niso prile, dok-
ler nisem imel tvojega pisma v roki. Kar se omenjenega pre-
govora tie, moram te opomniti, da nikakor ni na pravem
mestu, eravno je naroden. Kako se ti, hudoba, predrzne
mene ciganu primerjati in celo lepo deklico tisti rei, ki se v
poteni drubi celo ne imenuje. In ti, ki si mean, ki bi mo-
ral vedeti, kaj je prav, kaj ne! Ko bi bil e jaz to izrekel, meni
bi ne bilo tolikanj zameriti.
Premislil sem tvoje besede. Popolnoma se zlagam s teboj,
da se mi zbuja ut, ali bolj prav potreba, v srcu, katere poprej
nisem imel. Ali s tem, da trdi, kakor bi bil tvoj prijatelj dru-

81
DESETI BRAT BES eDA

gi del svojega srca tebi. vzel in deklici oddal, pokae samo,

da me premalo pozna, da mojemu razumu in znaaju pre-
malo zaupa. Toliko bi me pa vendar moj prijatelj imel po-
znati, da bi vedel, da ne bo Lovre Kvas nikdar ravnal samo
tako, kakor mu bode srce velelo, ampak da bode poslednje
vedno podlagal oblasti zdravega uma in premisleka. Nikakor
ne morem tajiti, da me srce ne vlee do here mojega gospo-
darja da, to moram izpovedati se tebi, predragi moj e
je eno bitje na bojem daljnem svetu, za katero bi se jaz z
vsem mladostnim ognjem vnel, za katero bi norel in gorel,
kakor je kdaj kak lovek mogel bila bi to enaka deklica,
kakor je ta, katere sem ti v zadnjem pismu omenil. Jaz sem si
v nekdanjih in zdanjih sanjarijah svoj ideal precej visoko za-
stavil, eravno nisem preziral pri tem, da se od loveka kaj
bojega ne sme terjati. Rei moram, da v vsem asu, kar sem
tukaj, nisem na njej ni najmanjega madea zapazil, vedno je
tista krotka, dobra dua, vesela in resna, domiljava in ra-
zumna.
Ali da bi si upal misliti z vso resnobo drugae nanjo kakor
s spotovanjem, tega ne smem, kajti razum mi veli: kaj je ona,
kaj si ti?
Svet sodi loveka po tem, kar ima, kar je in kakren je. Svet
je pa e star, torej tudi ta navada v starosti utrjena; kdor bi jo
hotel ovrei, ta bi sam ostal, kdor bi ji hotel ravnati naspro-
ti, moral bi sklo v strm klanec valiti.
Ona je edina hi premonega, lahko reem bogatega, gra-
aka, imela bo lepo doto in, dasi oe njen ni plemenitnik,
ima vendar eeno, poznano ime.
In jaz! Nimam ni, ne veljam ni, nisem ni! alibog!
Ali bi ne bilo potemtakem ve ko nespametno, ko bi se jaz

82
DESETI BRAT BES eDA

srcu in njegovim nagonom vdal? Ali bi ne bilo naravno, da bi

padel, ako bi tako visoko letal?
Vidi, kako si ti te rei premalo premislil, preden si svojo
trditev zapisal, da sem zaljubljen.
Velikokrat sem e premiljal, velikokrat sem na tihem toil
nad svojo usodo, ki me je tako zelo nizko postavila. Ne da bi
bil s tem nezadovoljen, kar mi je Bog dal, ne da bi se bil hu-
doval nad svojim rojstvom v majhnem, bornem podstreju,
nikakor ne, da bi me bilo sram, da sem iz najnijega ljudstva;
le zavoljo nje, da mi je nemogoe nanjo misliti, to mi je bilo
bridko. Noem ti prikrivati, da sem imel dostikrat hude boje,
da sem potlail take misli in da me skrbi, bom li imel moi
dovolj zatirati ut, ki bi mene in njo nesrena storila, ako pro-
dere. Celo vraa me malo strai. Tukaj je namre, kakor sem
ti menda e omenil, uden lovek, prerokovalec deseti brat.
S tem sem se bil seel na prvem potu v grad in dejal mi je z
nekako vzvienim glasom, da bom svoje stanovanje in iv-
ljenje na tem kraju pomnil vse ivljenje.
eravno ne dam nobenega groa na take besede, vendar
so mi e dostikrat na misel prile in menim, da je izrekova-
lec morda res videl mojo prihodnjo nesreo.
Vsak si sam kuje svojo sreo; zato upam, da se bodo vse
skunjave ubile nad mojim znaajem, katerega hoem in mo-
ram okrepiti in utrditi. Ob pravem asu em pozabiti, da ne
bo imel moj gospodar vzroka, spominjati se me kot nehvale-
nea.
Pamet je bolja ko amet, da kakor Sancho Pansa v pre-
govorih govorim, in pamet mi Bog ohrani, pamet in preuda-
rek, pa bo dobro!
Pa naj bo dovolj tega modrovanja; sicer bo, poredne, e

83
DESETI BRAT BES eDA

iz tega svoje sklepe delal in me bo morda v prihodnjem pis-

mu domislil na volka, ki se je ravno s tem izdal, da je tele sne-
del, ker se je preve branil. Ni ti ne zauparn, sama nagajivost
te iv.
Ker po psihologinih postavah vsak o tem najraji govori,
s imer se pea, ne smem se tudi jaz zvrei, ampak moram ti
kaj iz svojega uenitva povedati. Moj uenec je kaj bistre
glave in to me veseli tolikanj bolj, ker nisem tega priakoval.
Spomladi bom e po malem z latinino lahko zael, ker fan-
ti je bil e precej pridobil od sestre, ki ga ima neznansko.
rada, preden sem jaz priel. e bodem kaj dalje asa tu ostal,
upam si pravega mladenia napraviti iz njega. Za prvega me
je bilo volje ostati le kvejemu dve leti, ali zdaj se pomiljam
in pravim, da, e bo tako ko zdaj, ostanem tri leta. Ta as bom
prisluil lep kupec in potem se vidiva, ti v zadnjem, jaz v
prvem letu. Stareji moj uenec, stric prvega, pak je postal
moj uitelj. Predverajnjim me je bil zvabil, da sem el
njim v krmo, kjer so mi kmetje veliko ponujali piti, samo na-
zadnje sem moral ve praznih bokalov plaati. Ti na mojem
mestu bi bil rekel: rad imam kmeta, dokler ga ne vidim; ali
meni ni ni al ni za denar ni za as, ker sem se veliko nauil
pri moakarjih.

Prijatelj, prijatelj, kaj bo iz mene! Veraj, ko sem ti do tukaj

pisal, govoril sem tako, precej potem sem se svojim mislim,
skoro bi rekel, izneveril in danes, ko zopet pero v roke vza-
mem, moram govoriti drugae. Res je, predragi moj Nande,
kar si trdil; res je, esar sam ne morem ali nisem mogel ni sebi
ni tebi povedati: vsadila se mi je v srce ut, ki je ve ko spo-
tovanje in prijateljstvo.

84
DESETI BRAT BES eDA

In kje je moj razum? Kaj mi veli? Pravi mi, da ne ravnam

prav, da sebi in njej nesreo na glavo nakopavam, da svoje-
mu prijatelju Marijanu krivico delam. Pripoveduje mi um, da
je vsaka misel nanjo nespametna, da njen oe ne bo nikdar
dovolil, da bode nevoljen in jezen iztiral loveka iz svojega
domovja, ki ni ni s seboj prinesel razen deset prstov na ro-
kah in staro suknjo na sebi, ki je kakor slue v njegovi hii
in si upa vendar oi povzdigniti do nje, do njegove here.
Kje je tista moja glava, tista moja trdna volja, katero sem
mislil, da imam? Nikjer je ni, nikdar je nisem imel.
In jaz sem eden tistih ljudi, ki so ga navduevale besede
starega pesnika, ki poje: e se svet pogrezne, v razvalinah
ostanem mo neustraljiv, dosleden svojim prvim namenom
in naelom! Ne, samo slaba trstika, tenka ibica sem, ki ras-
te v hitrem potoku. Vsak valek, dve zdrueni majhni kapljici
jo zazibljete, vsaka lahka sapica jo zamaje in poibi. Nestal-
nost, neznaajnost, to je podedoval vsak Evin sin od svoje
matere in jaz tudi nisem brez te podedne ostal.
Pa stoj! Ni res, kar sem tu govoril.
Ni me majhen valek ganil, ni me sapica premaknila! Raji
bom bujne terjatve lovekega srca primerjal goratim mor-
skim valovom in hrupnemu viharju. Raji se ti bom opravie-
val kakor obtoeval. Nisem e omamljen ali otrpnjena je mo
tolikanj, da kljuboval ne bom ve dolgo, to vm.
Vdati se moram, srce tako hoe, da, vdal sem se e!
In kako bi se lovek mogel ustavljati uti, ki mu je mila, za
katero mu je sam stvarnik odloil velik del srca, ki je najbla-
ja, najlepa izmed vseh potreb njegovega notranjega vijega
dela!
Pa zakaj ti pripovedujem vse te rei? Naj ti s hladno, mir-

85
DESETI BRAT BES eDA

no krvj povem najin verajnji pogovor in potem bo sodil,

zakaj je drugi del tega mojega pisma razlien od prvega. Reci
nato, kar hoe, jaz pravim samo to, na mojem mestu bi ti
ravno tako ravnal. To se v, marsikdo drug bi se mi posme-
hoval, zato pa jaz te rei razkladam le tebi, ker ti pozna me-
ne in jaz tebe.
Veraj popoldne sem se bil navelial pisati. Mislil sem, pis-
mo do Nandeta lahko jutri ali drevi skonam, zdaj pa naj se
malo na prostem sprehodim. Ravno sonce je prav gorko si-
jalo, sneg se je po strehah topil; slial sem v svojo izbico, kako
se je drevje po vrtu veselo otresovalo zimskih bremen, obe-
nem: bil je najlepi zimski dan, kakor si ga le na deeli misliti
more. Vzamem neko knjigo, bil je menda Katul, in grem ven.
Konec vrta stoji uljnjak. Dasi ebele zdaj pozimi mirno v
svojih panjevih sp, zahajam vendar skoro vsak dan tjakaj na
klopco sest. Ne bom dejal, da me mika na to mesto le sonce,
ki ravno tu sem vsako popoldne posebno toplo sije, ne, mar
ti resnico povem, tudi zato hodim rad tjakaj brat, ker dostik-
rat nahajam tam Manico, s katero se kaj pomeniva. Pa da si
ne bo mislil, bog vedi kaki so ti pomenki, moram ti povedati,
da se nisva e nikdar drugega razgovarjala ko najpametneje
rei, nikdar do verajnjega dne.
Vselej sva imela pogovore, iz katerih sem jaz veliko korist-
nega pridobil. Ne vem, e sem ti e povedal ali ne, da je ta
deklica izobraena in razumna bolj kakor vsaka enska, kar
jih jaz poznam. Dostikrat sem se ji udil, ko je govorila o
Shakespearu, o italijanskih in nemkih klasikih bolje, kakor
bi bil ti govoril. Posebno rada ima Valvasorja, pozna iz njega
nao domao zgodovino skoro do pike in, ker me je dostik-
rat osramotila s tem, da sem bil v tem gotovo potrebnem

86
DESETI BRAT BES eDA

znanju tako neveden, poprijel sem se bil e jeseni naega zgo-

dopisca in sem ga do dna pregledal samo njej na ljubo, da
sem mogel o tem govoriti. Pesmi naega meniia Vodnika
zna iz glave in, kadar zane kako deklamovati, zdi se mi za
trikrat lepa, kakor e jo berem.
Usedel sem se bil na klop pred uljnjak. Bil sem nekaj ne-
miren, sam ne vem prav zakaj; morda so me ravno besede
pekle, ki sem jih bil ravno za tebe napisal. Nisem imel ni
veselja do branja; vendar, da bi se razmislil, odprem knjigo.
Naletel sem na nesreno mesto v svojem Katulu, zakaj, kar
mi je prvo v oi prilo, so bile besede:
Odi et amo. Quare id faciam fortasse requiris.
Nescio, sed fieri sentio et excrutior.
Precej teh besed sem imel zadosti. Zdelo se mi je, da so
zme in nme narejene. Zaprem knjigo in zanem vest iz-
praevati. Kolikor bolj sem premiljal tisto tvojo opombo v
poslednjem pismu, toliko bolj sem se preveroval, da si me
prav spoznal, da je res, esar si sam nisem bil v svesti. Ali
sklenil sem e enkrat tam pred uljnjakom, da se hoem pre-
magovati, da e tebi ne povem, kaj je prav za prav v meni, ker
zdelo se mi je, da bom laglje zatrl vsako ljubezen, ki ni na
pravem mestu, ako se nikomur ne odkrijem, ako e sam sebi
tajim resnico, katere hladna pamet ne odobrava.
Dolgo sem menda tako sedel; sonce se je bilo e blie na
zahod. pomaknilo, hladneje je bilo postalo na mojem sedeu.
Mil in prijeten glas me iz te sanjarije prebudi in, ko kviku
pogledam, vidim njo pred seboj.
Vem, da sem bil rde ko rak. Na pozdrav nisem mogel be-

87
DESETI BRAT BES eDA

sede odgovoriti. Stala je pred menoj, lepa se mi ni e nikdar

zdela.
Zdaj sem vas pa motila v kakih sladkih mislih. Tako ste
bili utopljeni, da mi je bilo na mar, tiho odtegniti se. Samo
enska zvedavost, kaj ima pa tak mlad gospod, ki se mu ve-
selo irni svet odpira, da glavo podpira in resno tu sedi, ka-
kor bi bili vsi dobri ljudje pomrli, zadrala me je, dejala je
ona in se usedla ne dale od mene na klopco.
Jaz se posiljeno nasmehnem, odgovoriti nisem vedel kaj.
O, navsezadnje vam e rdeica v lice udarja. e vidim, da
sem vas e zalotila, ko ste kake svoje prijetne skrivnosti pre-
miljali. Ali se dad uganiti?
Njena veselost je bila nalezljiva. Hitro me je minila oto-
nost, vdal sem se v ta pogovor in sem ji rekel: Pa teko, da
bi uganili, kaj mi je ravno po glavi rojilo, in ne bom tajil, da
ima tudi nekaj skrivnostnega v sebi.
No, edalje bolj sem vdena. Vidite, kako hitro uganem,
kaj vam je! Kar z lica sem vam brala. Morda bi se e dalje pri-
lo od splonega do posebnega. Kolikrat se sme ugibati? Po-
stava je trikrat.
etudi vekrat reete, ne boste do pravega prili
Le stojte! Najprvo mi povejte, ali so bili vai spomini ali
vaa premiljevanja, kakor raji hoete, vesele ali alostne
vrste?
Kakor se pogledujejo, odgovorim jaz, saj veste, da ima-
jo vse rei dve strani eno svetlo in eno temno, ali
Ni, ni! e se mi odtegujete, pa mi ne uidete z lepo. Pa
ni ne d, etudi noete naravnost odgovarjati, vseeno vam
pridem do konca, le akajte. Trikrat je dovoljeno! Potem pa

88
DESETI BRAT BES eDA

morate biti tolikanj moati, da se boste vdali, kadar resnico

zadenem.
To vam prav lahko obljubim, dejal sem v svesti, da sama
na sebe ne bo prila. isto ni mi pa ni bilo dobro pri srcu,
eravno sem se druge krati enaki nagajivosti lahko smejal.
Zaela bom od zgoraj. Prijateljstvo je vam po vaih last-
nih besedah, e se prav spominjam, ena najvijih in najbla-
jih idej. In ker ste tako sreni, kakor ste e pravili, da imate
pravega, dobrega prijatelja, moram najprej misliti, da ste se
njega spominjali. Mar ni tako?
Samo en del ste uganili. Pa mi je bil tudi prijatelj v mis-
lih, ali poglavitna oseba on ni bil, reem jaz.
e dobro, kaj pa hoete e ve. Precej vprvi en del, v tre-
tje pride morda vse. Zares, nemara da se bom tako prevzela,
da bom sama preverjena svojega bistroumja in se bom sama
hvalila. Le tiho! Vi, gospod uenik, ste prav slabo odgovori-
li, ker ste se na dveh krajih odkrili, prvi, da sem en del uga-
nila, in drugi ste rekli, da prijatelj ni glavna oseba. Iz tega
poslednjega posnemljem, da ste na osebe mislili, in tako
imam zdaj dve drali, katerih se lahko poprijemljem.
Ne, dovolite, gospodina, dejal sem jaz, prvo ni bilo ni
napano. Da ste en del uganili, to sem bil primoran poveda-
ti, ker ste me ravno prej na moato besedo priverili, da se
moram vdati, kadar resnico zadenete. Drugo je bilo pa e
manj premiljeno.
To je veliko, e lovek tudi svoje slabote spozna. Poni-
nost je lepa ednost. Druge krati bi vam take nepremilje-
nosti ne odpustila; ali zdaj imam toliko samopridnosti, da vas
prav rada odveem zato, ker je meni na korist, ree ona.

89
DESETI BRAT BES eDA

Ne vem, e sem jo popred e kdaj videl tako veselo kakor

v tem razgovoru.
Kdo bi si bil mislil, da znate iz vsake besede sklepe de-
lati, pravim jaz.
O, to je spet slab poklon in znamenje, da vi mojemu umu
malo zaupate. Le tiho, ne dam vam popraviti te pregrehe.
Zdaj velj vdrugi. Kakor dober vojvoda grem precej v sre-
die sovranikovo. Morda ste mislili na kako podobo, ki vam
je e ljubezniveja ko prijatelj, o kateri mi pa do zdaj e niste
niesar pravili.
Nande moj! Kje so besede, da bi ti povedal, kako mi je srce
blo, ko je ravno ona to izgovorila! Kako mi je kri la v glavo,
kako se mi je zagrnilo pred omi, kako mi je splaval vsak po-
mislek tistega razuma, zaradi katerega do tedaj sam sebe ni-
sem poznal!
Dasi mi je zastavila ono vpraanje kakor v ali in s svojim
ljubeznivim smehljajem, zazdelo se mi je, da se ji je glasek
malo tresel, da se ji je lice malo oivilo, oko hotelo pobesiti se
in, prijatelj, to mi je bilo dovolj, kakor blisk me je preinila
misel, da bi mi ona lahko vraala tisto ut, ki sem jo jaz u-
til, pa zatiral.
Nisem v tem hipu mislil, kaj sem, kaj imam, nisem mislil
na njenega oeta niti na svet, ena misel je prodrla in zatrla
vse druge, in to je bila ona.
Ne morem povedati, kaj sem govoril, kako sem se obnaal,
ali nerodno ali udvorno; le to vem, da me je bila glava popu-
stila, da je srce govorilo namesto nje, da sem jo za roko pri-
jel, da mi jo je pustila, da sem ji povedal ve, kakor sem sam
vedel do tedaj.

90
DESETI BRAT BES eDA

Pa morda si e preve upanja delam. Odgovorila mi ni

namre e ni. Ni imela asa.
Kakor usoda loveku od rojstva do groba nagaja, ni tudi
meni prizanesla, ni mi pustila, da bi bil slial br veraj tisto
besedo, za katero dam kri in ivljenje. Priel je bil tretji lo-
vek, ki je vsemu konec storil.
Ne sme si pa misliti, da je bil ta nepotrebni tretji lovek
kak razjarjen oe ali srdit tekmec, bil je hvala Bogu bolj ne-
kodljiv, dobrohoten lovek, preprost bera ali moj deseti
brat, ki ni drugega hudega napravil, kakor da mi je ona roko
iz roke izpulila in za uljnjakom izginila. Vselej sem tega lo-
veka rad videl, ali veraj bi ga bil kakor neljubo prio najraji
vrgel ez deveto goro.
Bojim se sicer ne, da bi me izdal, ali vendar me je nekako
pretresnilo, ko me je ta udni mo domislil tiste noi, ko sva
bila vprvi vkup in ko mi je prerokoval, da bom grad in graj-
ske ljudi pomnil vse ivljenje. In kako bi mogel tega veera
pozabiti, ko bi tudi e drugega ni ne doivel ve! Razloi mi,
kako je ta lovek vedel, kaj me aka. Od kraja sem mislil, da
je nor, vekrat sem pa e imel priliko prepriati se, da je po-
polnoma pri umu. Zdelo se mi je, da ga to nekaj posebno ve-
seli, esar je en del videl, dasiravno si ne morem misliti, kaj
bi tega malharja vodilo, da se tolikanj zame pea. Zakaj e
vekrat sem ga zagledal na raznih krajih naenkrat za seboj ali
pred seboj.
Govoriti nisem potlej mogel ve njo na samem.
Davi pri zajtrku se ji skoraj nisem upal v obraz pogledati,
pa kmalu sem se preprial, da se zna vse drugae zakrivati ko
jaz. Kakor je ona govor poprijela, ne bi bil iv lovek na to

91
DESETI BRAT BES eDA

misel priel, da je bilo med nama v poslednjem asu kaj po-

sebnega.
Kmalu smo govorili kakor vselej.
Vpraal bo morda, kaj zdaj mislim.
Najprej! Stopil sem veliko stopinjo, nazaj mi pa ni ve
mogoe. Skual bom sebe, svoje oi in srce toliko uvati, da
bode ostala skrivnost samo moja in njena. Ali uiti se hoem
iz vseh moi. Morda mi boste glava in pridnost, ki ste me e
do te stopnje spravili, pomagali, da bom ez nekaj let mogel
stopiti pred njenega oeta.
Ali Bog v, e mi ni e popred kaj drugega namenjenega.
Saj se usoda loveku naglo premeni. e tako dolgo lovek ti-
stih misli ne ostane, kar bi eno pismo spisal, kakor ima ivo
prio na meni in priujoem listu. Naenkrat, v enem skoku,
sem se predrugail.
Zdrav, prijatelj! Kakor hitro se mi bode kaj imenitnega pri-
petilo, zvedel bo po drugem pismu. eravno bo iz vsega
tega presodil, da je zaenkrat sangvinizem mojega tempera-
menta prevladal, vendar vem, da me ne bo grajal, zlasti ker
bi ni ne pomagalo, kakor lahko previdi.

92
DESETI BRAT BES eDA

DEVETO POGLAVJE

Bil ni god, svatovine, semnj,

da tja ne bili bi vabili ga.
Preeren

M arsikak enin, ki je bil predpust zamudil, klel je in gla-

vo podpiral na srdpostno sredo, da tiridesetdanski
post dolgo trp; marsikak mlad junak, ki je teko akal tiste-
ga dne, ki mu bode izvoljeno nevesto na samoni dom pripe-
ljal, elel si je v pregrenem srcu, da bi sveta mati katolika
cerkev ne bila postavila prepovedi: ne obhajaj enitovanja ob
prepovedanem asu.
Tako je tudi na Obran Francelj Draarjev vse postne
dni teko akal tistega pranjega delavnika, vlikega pone-
deljka, ki mu bo dovoljenje prinesel, da bi storil, kar je Mar-
tinek Spak rad pel:
En krajcar imam,
ga fajmotru dam,
oznanim mu sam,
da ljubco imam,
poroil me bo,
zvezal me njo.
Ali ravno ta Martinek, ki je te vsakdanje vrste povedal, iz-
govoril je baje nekdaj modro besedo: potrpljenje je bolje ko
medna hruka, bolje ko vsa mazila in zdravila, kar jih konje-
derka in zdravnik Vencelj premoreta. Da je pa ta beseda de-
setega brata res vredna, da jo modro imenujemo, dokazuje
menda gotovo resnica, da je Franceljnovo potrpljenje kon-

93
DESETI BRAT BES eDA

alo se z enitovanjem. In povedi nam kdo bolj vesel konec

dolgih priakovanj, bojaznosti in neprilenosti.
Komaj so bili v cerkvi v spomin, da je odreenik iz groba
vstal, alelujo odpeli, pela se je v Obrhku druga aleluja v zna-
menje, da se mladi Draar eni in svatovino obhaja.
Draarjeva hia, ki je to veselje doivela, res ni bila vred-
na enake asti, kakor je svatovanje, zakaj po vsej pravici jo je
deseti brat primerjal stari, suhi in grbavi babi, ki se samo e
ob drenovi palici pokonci dri in vendar noe umreti, ampak
zavidljivo gleda na mlaje svojega spola, ki imajo glaje lice
in e vse zobe v eljustih. Ta primera ki se bode, kakor le
v gredo omenimo, komu naih bralcev vegasta in robata
zdela, katero pa mi e iz ljubezni do svojega rokovnjaa mor-
da enostransko sodimo in ji vijo ceno dajemo, kakor bi jo
dajal kak mirneji mislec ta primera se je nanaala na leseno
ostenje, rvivo brunovje in opueno streho lesene Draar-
jeve hie. Vei ljudje so si pravili v Obrhku, da bi bila Fran-
celjnova mati, stara, togotna Draarka, ki je med lanskimi
pasjimi dnevi popustila Obrhek in la Boga gledat od obli-
ja do oblija, kaj lahko popravila svojo domaijo, zlasti ker so
bile draarske njive najbolje v obrkem polju, ko ne bi bila
imela enica priskutne navade, vsak krajcar za ganje in bel
kruhek potrositi. Znano jim je bilo, da se je bila rajnica te
malo enske navade navzela od svojega umrlega moa, ki se
je bil v mladih letih pri brambovskih vojskah ob francoskem
asu s to bojo pijao seznanil. Obrke sosede, ki so bile tako
ljubeznive, da so jo vasi obirale in ez zobe vlekle, bile bi ji
e odvezo dale za to slabost, ali to, da dolgove dela in ne mis-
li, kaj bo sinu Franceljnu pustila, to je bilo v njih oeh huje
ko tisti mutasti grehi, ki se e ne v, kaki so. Nobena izmed

94
DESETI BRAT BES eDA

njih ni hotela oesa zasolziti, ko so lani sosedo pokopavali.

Br potlej se je slialo, da bo Miha izpod Gaja, poglavitni
dolnik, prodal Draarijo, ker mu Francelj, novi gospodar, ni
mogel plaati, kar je imel Miha terjati. In zdaj se je dejalo, da
je dolg plaan, pismo je bilo narejeno, Francelj s Krivevo
herjo oklican in zdaj je bilo pirovanje! Napravljeno smo
imeli celo reto kvant, kako so Obranke ugibale, kje je mla-
di sosed denar dobil; ali ker so manj imenitne, noemo nji-
mi astitih bralcev dolgoasiti. Pogledimo raji v hio, dasi je
razkopana, lesena in stara; tako dolgo ne bo na kup padla, da
mi ven pridemo.
Zbrana je bila v hii lepa druina ljudi. e reem, da so
jim godci godli, razume se e samo po sebi, da so bili vsi ve-
sele in idane volje; zakaj godci in mala nebesa to ste pra-
vemu Slovencu dve misli ali dva razumka, ki ju ne more vse-
lej naravnost loiti.
enin in nevesta, vsa v veselju, sta sedela za mizo upeha-
na od plesa. Krivec in Krivevka sta bila tako dobre volje, da
e od svoje svatovine semkaj ne tako. Zlasti je bila posled-
nja, dasiravno sicer skopa, na dananji dan vse predrugae-
na. Dostikrat je vstala izza omizja, jemala razne potice in me-
sene jedi iz skled in jih nosila tjakaj k pei, kjer je na ostan-
ke preala vsa nada prihodnjega Obrhka, otroci obojega spo-
la ubonih in premonih Obranov. Med to krdeljo je sedel
tudi na prijatelj Krjavelj in se je mastil s kostmi, ki so mu od
vseh strani na obiranje letele od mize.
Cvet vsega drutva pa so bili poglavni nai znanci: Kvas,
deseti brat in Dolef, dasi so se razno obnaali.
Kvas je tiho sedel na oglu in opazoval ljudi in navade.
Kmetje, posebno stareina Matevek, ki je v kotu sedel in ne-

95
DESETI BRAT BES eDA

katero neumno in smeno razdrl, imeli in teli so si za veliko

ast, da je svatovina imela gosposkega gosta. Zato so pa
pokladali najtolsteje in najlepe prigrizljaje predenj.
Deseti brat ni hotel med gosti sedeti. V svoji navadni oble-
ki je stal sredi hie, zdaj pa zdaj se glasno zakrohotal in, ka-
dar so godci kako novo ubrali, vzdigoval je nerodno bose no-
ge, metal jih visoko od sebe in s peto bil ob tla, kakor bi ho-
tel plesati.
O Dolfu je malo drugega povedati, kakor da je imel kupi-
co vedno med prsti.
Naj Krjavelj pije! Povedal nam bode, ali je res hudi na
svetu, pravi stareina Matevek.
O, res, to pa to, saj sem ga jaz presekal, na dva kosa sem
ga presekal! zavpije Krjavelj vesel, slastno pouije dar iz ko-
zarca in br je bil pripraven svojo povest praviti.
O svoji eni naj pov, zdaj smo na enitovanju! zavpije
deseti brat.
Kaj je bil kdaj oenjen Krjavelj? vpraa Krivec.
O, bil, bil, odgovori Krjavelj, sveti Kozmek mi jo je bil
dal, Bog mu daj dobro, Vsi sveti so mi jo pa vzeli, mojo Urko,
Bog jim te grehe odpusti, jaz jim jih ne bom nikoli pozabil,
kaj menite!
In nakremi se Krjavelj in se namrda, nabere lice v udo-
vite gubance, razvlee usta na iroko, stisne oi in si jih za-
ne brisati s pestjo ter zatuli udovit jok, da so se nekateri
smejali, nekaterim pa se je zael smiliti.
Ni ne jokaj, brate! tolai ga deseti brat, tvoja Urka ni
bila latvice kislega mleka vredna. Zakaj bi tulil in solze poce-
jal za njo.
Kaj lae! srdi se Krjavelj.

96
DESETI BRAT BES eDA

Povej raji, kako sta se seznanila, koliko asa sta bila

vkup, pravi Krivec.
Kako se bova seznanila! odgovori Krjavelj, jaz sem de-
jal ti, ona je dejala ti, pa je bilo vse. Jaz sem za pej leal, pri
Buarju je bilo, pa trebuh me je bolel.
Zakaj ga nisi ozdravil tako kakor kozo? vpraa deseti
brat.
Zato, ker se nisem domislil. Trebuh me je bolel; kar
pride Buar in mi pov, da je Hrvatom, ki so praie ez ho-
sto gnali, ena takih ivali v travo polegla.
Crknila!
Kaj lae, ni bila crknila, samo hoditi ni mogla ve. Jaz
nisem imel kaj jesti, pozabim trebuh in grem ivineta iskat.
Tam pri cesti je bilo stegnjeno. Jaz poprimem za prednje no-
ge takole potegnem vso ival ez hrbet, eno nogo ez
eno, drugo ez drugo ramo, zadnje so mi pa doli pod hrb-
tiem po mojih nogah opletale in rilec je ez mojo glavo na-
prej molel, takole! Teko sem nosil, grozno so me slabosti
obhajale pa mrak se je delal in trebuh me je bolel. Taas sem
Boga klical na pomaganje, ali ni ni izdalo. Kar mi je na um
prilo: ti, Krjavelj, danes je sveti Kozmek in sveti Domen, to
sta bila dva konjederkina brata, sta ljudi zdravila in dobra
dela doprinaala; prosi ju, onadva ti bosta pomagala, da bo
imel manj teave s praiem. In ko sem roke povzdignil, spu-
stil sem ponevedoma obe gnjati, prase mi je zmuznilo po
hrbtu na tla, rilec mi je e klobuk posnel. In potlej sem pro-
sil svetega Kozmeka, naj mi pride na ramo pomagat ali naj pa
vsaj kako ivo duo polje, ker sam nisem mogel praseta zo-
pet na ramo spraviti, kakor je pred bilo.
Ali te je zaslial sveti Kozmek? vpraajo eni.

97
DESETI BRAT BES eDA

Kajpak da me je, odgovor Krjavelj. Komaj sem jezik za

zobe dejal od molitve, e sem zagledal neko ensko, ki je mi-
mo prila.
Stara beraica je bila! ree Martinek.
Kdo pravi! Kako bo stara, saj e estdeset let ni ivela do
taas! Kako bo beraica, kaj me je vbogajme prosila, kaj-li?
Jaz pravim: ti, enska, Bog te je ustvaril, Bog te je dal, poma-
gaj mi na ramo! In br je poprijela praia za eno bedresce in
mi je pomagala vlei na ramo. Jaz pa sem br dejal: to je do-
bra enska, to bi ti vzel. To sem ji naravnost povedal, iz oi v
oi. Ona pa ni dejala nobene slabe besedice, samo z brado je
pokimala in do dobrega sva se zmenila, da je njej Urka ime,
da se meni Krjavelj pravi, da ona ni nikjer doma, da imam jaz
hio, in vse je bilo pri kraju. Za doto je nisem vpraal; pa sem
vendar videl, da ima vreo in nekaj v nji, Bog v, kaj je bilo.
Oves! pravi Martinek.
I, kaj e! Jaz trdim in mislim, da je bilo kaj boljega tam
notri. Pa naj bo e, kar hoe, jaz bi jo bil rad imel, kakor e
nihe ni loveka rad imel, ko bi gosposka, duhovska in deel-
ska, ne bila samo zato na svetu, da ljudem nagaja in sitnosti
dela. Urka, kar z menoj pojdi, mrak je e, tako sem ji de-
jal in la je z menoj v mojo hio. Postlal sem posteljo v hii
zanjo, sam sem pa v veah leal. est tednov je bila pri meni,
to je od svetega Kozmeka do Vseh svetih. Dvakrat sem bil pri
fajmotru in sem lepo prosil, obete in obljube delal, ali vse
zastonj; ne sme se eniti, so mi dejali in vse so vekali, da
sem nor, da nimam ni in bog znaj kaj e. Kar so ta gospod
govorili, dejal je tudi oni gori na Slemenicah. Molil sem na
Vseh svetih zjutraj pri prvi mai tri oenae in dve veri na
ast vsem svetnikom in svetnicam, prosil sem vse verne due

98
DESETI BRAT BES eDA

v vicah, da bi omeile fajmotru srce in gospodu malo pre-

misleka vdihnile, da bi mi dovolil, esar ga bom el e v tre-
tje prosit. Res, po mai pravim: sveti kri boji, da bi vse do-
bro izteklo! Ko sem se ustopil tja pred moa, zael sem mo-
ledkovati in prositi, kakor ne bom sv. Petra na poslednji dan
nebes prosil.
Ali te niso usliali? vpraa Krivec.
O pa! pravi Krjavelj. Navelial se me je sveti mo po-
sluati in mi je nazadnje rekel: e ti gospod v gradu in soseska
dovoli in e ima eno s im preiviti, naredi, kar hoe, pa
kesal se bo. In jaz sem vesel el domov.. Doma pa je bilo
zaprto, Urke ni bilo nikjer. Reva je bila pobegnila, nikoli ve
je nisem videl.
Ali se ti kaj toi za njo?
Krjavelj se v jok spust in pripoveduje: O, pa se mi je to-
ilo. e leto in zopet leto je minilo. Urka je bila e najbr
umrla in jaz sem e vasi mislil, kako lepo bi bilo, ko bi mi je
ne bili Vsi sveti vzeli. Tisto jesen sem bil dosti pridelal, lah-
ko bi se bil enil.
Krompirja sem imel poldevet naramnih ko, korenje mi je
bilo dobro obrodilo, vsaka luknja ga je bila polna. Kaj meni-
te, kadar so vrata zakripala, vselej sem mislil: zdajle pa
moja rajnica Urka gre.
Komaj je Krjavelj izgovoril in debelo solzo otrnil, ko res
vrata zakripljejo, ali namesto rajnice Urke je priel v hio le
Marijan. Vsi so veseli pozdravili gosta, samo desetemu bra-
tu je lice zatemnelo; usedel se je tja h godcem, vgozdil ko-
eno brado med palec in prste ter tako naslonjen tiho sam
zase del, na nobeno vpraanje ni odgovoril in nikamor po-
gledal.

99
DESETI BRAT BES eDA

Tudi Lovreta je malo rdeica oblila, ko je Marijan, potem

ko je skoro vsakega svata posebej ogovoril in vsakemu napil,
prisedel se zraven njega in dejal: Kaj ste tudi vi prili?
Ravno skozi vas sem el in zvabili so me v hio, odgovori
Kvas. Dobro je, e je lovek vasi med, dobrimi ljudmi ve-
sel in si malo preproste stare navade ogleda.
To ste prav govorili; posebno za vas je dobro, da ste vasi
veseli, saj tako vedno doma epite, nikjer vas ni videti! Nikar
mi ne zamerite, tako se mi zdi, kakor bi se me hoteli malo
ogibati. Popred, v prvih asih, ko ste na Slemenice prili, pri-
li ste vasih k meni, la sva na lov ali kam drugam, da je as
minil. Jaz sem vas bil prav vesel, ker sem vsaj imel enega paj-
daa. Ali zdaj e dober as se mi pozdeva, da ste se jako spre-
menili, kar ogibljete se me.
Nikar me napano ne sodite, prijatelj! pravi Lovre in
malo barvo spremeni, ker je bil primoran ugovarjati temu,
kar je vedel, da je resnica. Saj veste, da nimam nikakega raz-
loga, da bi se vam odtezal. Jaz sem uden lovek, nisem za
drubo, vem, da sem vas e dostikrat dolgoasil s svojo tova-
riijo. Morate mi tedaj odpustiti, e nisem tak, kakren bi mo-
ral biti in kakrni so drugi ljudje. Vsak lovek, pravijo, ima
svoje slabosti in jaz jih imam najve. Sam utim, da bi se mo-
ral dostikrat drugae obnaati in drugae ravnati, pa ne mo-
rem.
Beite, to so neumnosti! Bodite, kakor je drugi svet. In e
vas nisem kdaj razalil ali e vam nisem kaj storil, nikar se mi
ne skrivajte, kadar pridem na Slemenice. Zares se mi vasi
tako zdi, kakor da bi vas ne bilo v soseini. e pridem k vam,
vas ni, e Manico vpraam, kje ste, ne v mi povedati ali mi
pa noe povedati, kakor bi ji bili prepovedali. Dostikrat sem

100
DESETI BRAT BES eDA

se e namenil, da vas bom zato izpovedal, in ravno prav je, da

sem vas dobil.
Prav storite, da me otejete!
To zopet ni ni! Vi mi morate obljubiti, da se boste po-
boljali in da boste prili precej jutri zjutraj k meni, in potlej
jo bova udarila kam v hosto ali pa kam drugam, kjer bova
vesela.
Priel bom, ali povedati vam moram, da to pri meni ni
tako lahko mogoe kakor pri vas. Jaz imam svoje dolnosti,
vi ste sam svoj gospodar. Jaz moram sam sebe in druge ui-
ti, e hoem kaj veljati kdaj na svetu in e hoem to zaslui-
ti, kar sem zdaj.
Kdo bo zmerom v tistih bukvah ril in dolgas prodajal! To
je le za vasi, e e mora biti. Kar se pa fanta tie, ki ga mo-
rate poduevati, vem, da vam ne bo gospod Benjamin ni re-
kel, e ga vasi pustite in greste pol dne ali pa cel dan z me-
noj z doma. Bom e jaz govoril njim.
To se ne bi spodobilo.
Spodobilo! Saj vas vendar nima nihe navezanega! Ljudje
tudi niso tako spotikljivi na Slemenicah, da bi se lovek br
zaletel, e ga ni kake pol urice dom. Zato pridite jutri k me-
ni, precej zjutraj, ali bom pa jaz vas priel iskat. Samo da se
mi ne skrijete, sicer bom res verjel, da sem vam kaj naredil ali
da me ne morete videti, kar bi mi pa prav al bilo. akajte,
bova se e e zmenila, jaz grem enkrat z nevesto plesat.
Ravno so bili godci eno ubrali in Marijan je popustil svo-
jega soseda, da bi se uvrstil med kmeke stare in mlade ple-
salce.
Kvasa je ta pogovor z neskrbnim mladeniem udno ganil.

101
DESETI BRAT BES eDA

Ni mogel dalje tu ostati, vleklo ga je ven na samoto, imel je

veliko premiljati, esar tukaj med veselimi ljudmi ni mogel.
Vstal je izza ogla in razmiljen el proti vratom, pozabivi
celo zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostovanje. Med
vrati ga je zagledal Marijan, hitro popustil svojo plesalko in
ud se vpraal: Kaj e greste? Zakaj ne poakate, da bi la
vkup?
Imam e delo danes popoldne, odgovori Kvas brez
premisleka, da ravno la izgovarja. Saj vas jutri zjutraj obi-
em.
Le gotovo! klie Marijan za njim.
Dasiravno je loveka natura taka, da se teko loimo od
kraja, kjer veselje prebiva, primorani smo vendar dostikrat v
ivljenju drugae ravnati, kakor nam velevajo elj. Tako po-
pustimo tudi mi, etudi neradi, Draarjevo hio in spremimo
svojega Lovreta; popred pa moramo e to opomniti, da, ako
bi se kateri izmed bralcev nael, da bi bil rad e Krjavljeve
neumne spomine poslual, kar pa ni verjetno, da tedaj Krja-
velj ves tisti boji dan ni ni novega povedal razen stare prav-
ljice o hudiu, na novo preobleene.
Poasno je korail Lovre od vasi po obrobju proti Sleme-
nicam.
Veliko je iz zadnjega pogovora z Marijanom pozvedel, kar
ga je v srce zabolelo. Sprevidel je, da ima ta mladeni blajo
duo, nego jo je kdaj priakoval pri tako vsakdanjem loveku,
kakor se mu je Marijan izprva videl. Res je bilo, da se ga je on
sam ogibal, ker mu vest ni dala po prijateljsko in, kakor si je
on mislil, po hinavsko bratiti se s tistim, kateremu je najlepo
re vzel ljubezen.
Da je Marijan Manico ljubil, to je bil iz vsega za gotovo

102
DESETI BRAT BES eDA

izvedel. Dasiravno namre ni deklici Marijan sami nikdar ni

o tem govoril, obnaal se je vendar proti njej tako, kakor bi se
vse samo ob sebi razumelo, esar ni izgovoril. Ker je vedno
sam med prostim ljudstvom ivel, navzel se je menda tiste
nature, katero med naimi ljudmi vidimo, da se vsako raz-
kazovanje in oitovanje notranjega globljega uta zatira. Da
se je zastran svoje prihodnje namiljene neveste raji zmenil
z njenim oetom kakor njo samo, pripomoglo je veliko tudi
to, ker je utl, da ga deklica, kar se tie duha in dunih zmo-
nosti, dale presega.
Da pa jo je ljubil bolj goree, kakor bi bil lovek sodil iz
vnanjosti njegove in iz obnaanja proti njej, razvidelo se je iz
tega, da skoro ni dan minil, da ga ne bi bilo na Slemenicah.
Manica je Lovretu sicer naravnost povedala, da ji ne bi bilo
nikoli mogoe Marijanu zaroiti se, tudi ko ne bi bila njega
nikdar poznala, vendar se Lovre ni mogel nikoli popolnoma
utolaiti. Vselej, kadar je priel mladeni v grad, umaknil se
mu je s poti, nekaj zavoljo tega, da ga ne bi videl, nekaj, da se
ne bi izdal.
Da mu je poslednje dobro lo izpod rok, sprevidel je danes.
Neskrben je Marijan povsod drugod iskal vzrokov, zakaj se
mu novi prijatelj odteza, le prava re mu ni na misel prila.
Smilil se mu je ta prijatelj, oital si je veliko, ali pomagati si
ni mogel.
Po vsem soditi, bilo je oitno, da Maniin oe dobro v za
Marijanovo nagnjenje do svoje here in da ga je volja dovo-
liti kdaj zakonsko zvezo z dediem premonega soseda, mor-
da tolikanj raji, ker si je mo elel, da pride lepa lastnija Po-
lesek, nekdaj s Slemenicami zedinjena, zopet v prvo rodo-
vino nazaj, eravno samo po enskem rodu. e ve; Manica

103
DESETI BRAT BES eDA

je skoro za gotovo vedela, da sta oe njen in mladi Polean

e govorila o tej rei. Ali nikdar ji ni bila prilika dana, da bi
odkrito svojo misel povedala. Oe ji ni o tem govoril, bodisi
ker je mislil, da e ni as za to, ali pa ker je menil, da se vse to
zaradi znanja med mladima lovekoma od otrojih let e sa-
mo po sebi ume. Marijan pak se je obnaal proti namiljeni
svoji nevesti bolj kakor star prijatelj ali skrbljiv brat kakor pa
kot ljube enin. Nikdar ni bilo to, kar se je v njegovih govo-
rih nanaalo na take razmere, toliko jasno, da bi bilo deklici
po spodobnosti mogoe naravnost odgovoriti, kar bi bila po-
sebno po zadnjem seznanstvu z Lovretom gotovo storila.
Lovre je Manico in njen znaaj predobro poznal, da bi se
zanjo bal; ali vendar je imel nekatero uro, v kateri so ga oto-
ne misli obhajale, misli, ki so kakor nezgodne oblaice zdaj
pa zdaj zaslanjale jasno, lepo sonce njegove sree. Saj ni imel
niesar drugega zase kakor ljubezen; vse drugo je bilo njemu
nasproti. Kolikokrat bode e sonce vzhajalo in zahajalo, pre-
den mu bode samo mogoe odkrito povedati to, kar bi se
zdaj ne samo predrzno, temve marsikomu e smeno zde-
lo, da je oi obrnil previsoko, da je sam sebe pozabil.
Marijan je bil, kakor je sprevidel, pri vseh svojih slabostih
vendar dobra dua. Poprijel se je bil Lovreta precej od kraja
in vseskozi kazal gorkeje prijateljstvo do njega, kakor ga je
mogel Lovre povraevati. Da je torej tega loveka spodrinil,
da je on kriv vseh bolein in nesree, katero bode ubogi mla-
deni obutil, kadar izv, da se njegovo tiho upanje ne bo
spolnilo, ker je drug na njegovo mesto stopil: vse to se je Lo-
vretu zdelo kakor greh.
Sicer je v takem preudarjanju veliko razlogov in veliko rei
nael, s katerimi se je sam pred svojo vestjo zagovarjal; ali

104
DESETI BRAT BES eDA

popolnoma sreen in miren ni mogel biti. Menil je, da Mari-

janu vendarle veliko krivico dela, in to je bil tudi eden poglav-
nih vzrokov, zakaj se ga je ogibal.

105
DESETI BRAT BES eDA

DESETO POGLAVJE

Bodo te ljudj sreevali

pa te bodo popraevali:
Kod si hodil, kje si bil,
kje si eveljke rosil?
Narodna pesem

M ed takim premiljevanjem je priel Lovre blizu grada.

Namesto naravnost domov, ubere stransko pot nav-
kreber ez senoet proti zaraenemu hribu, na katerem so
stali krbasti ostanki stare razvaline. Vedel je tam za klopco
pod starim orehom sredi brinja, od katerega je imel lovek
lep razgled dale po vzhodnoseverni strani ez polja in loge
tjakaj do daljnega porobja sneenih gor. Tam pod orehom
je bil njegov najljubi sede, tam se je v lepih pomladanskih
dnevih uil, tam je dostikrat njo v pogovoru sedeval, tam je
nekatero uro mislil, veliko mislil.
Po senoeti je e jela trava odganjati in. zeleneti; troben-
tice in zvonki v obleki nedolnosti so tu in tam pripiili iz
mehkih tal; tam v zabreju, v osoji*, leal je e zadnji sneg pol
komolca na debelo. V lepe prilike upa polne, vesele in ne-
skrbno srene mladosti, mislil je Kvas, v vsi stvarnikovi
krasoti ste razcvele in slana ene noi vas lahko oveneli, vam
lepoto in ivljenje obenem pogoltne. Tako je tudi z menoj!
Ko pride vrh hriba in se zavije okoli prvega grmija, zagle-
da svoj oreh in svojo klopco in na klopci noga mu nehot zas-
tane, prijetna ut mu vse ude spreleti, oko se zbistri in lice od
veselja na klopci vidi Manico sedeti s knjiico v rokah.

* Osoja je kraj, kamor sonce ne posije.

106
DESETI BRAT BES eDA

Tiho po prstih se ji od zadaj priblia in na lahko poloi ro-

ko na njeno ramo. Deklica se zgane, obrne in ljubo oko se
srea z oesom.
Ti poredne, ali ne more drugae priti? Ali me mora
tako ustraiti? kregala ga je deklica, pa mehki, ljubeznivi
glas in smehljaj je prial, da so te besede vse pred kakor ne-
volja.
Samo zato sem te ustrail, da bi bila malo huda, ker vem,
da ti to prav dobro pristoji, odgovori Lovre, usede se zraven
nje in jo prime za roko.
udna navada je to, svojo ljubezen skazovati! Zdaj mi pa
najprvo povedi, kje si bil, potlej te bom ele dalje karala.
Stoj, popred e poglej, kje je Balek, z menoj je gor priel in
doli po rebri leta.
Lovre pogleda za dekom in vidi, da dale doli v dolini sed
in nekaj vee. Usede se zopet k njej in pravi: V vasi sem bil
na enitovanju. Zdaj pa povedi, kar ti je na srcu; otevaj me,
kolikor hoe, zakaj, e me krega, imam te najraji, menda
zato, ker vidim, da me ne zna in ne more.
e je pa tako, naj ti prizanesem, dasiravno nisem bila ni
kaj vesela, ker te nisem dobila tukaj, kjer si sicer vedno, ka-
dar te doma ni. Prizanaam ti to malomarnost tolikanj
Nikar me ne ali, Manica prosi Lovre.
Daj mi besedo izgovoriti! Pravim tolikanj raji, ker vem,
da si bil taas med srenimi ljudmi sreen in vesel.
Ne, nisem bil in zato sem el sem. Tukaj sem ele sreen,
da tebe vidim.
To tako na uesa bije kakor kak poklon.
Pusti alo znemar, pomeniva se kaj resnobnega. Z Ma-

107
DESETI BRAT BES eDA

rijanom sem govoril. Vpraal me je, zakaj se ga tako ogibljem

in
To te tudi jaz vpraam, dasiravno vem, kaj mi bo odgo-
voril. Sicer pa sva se e o tej rei, menim, zadosti zmenila,
zato nikar ne govoriva o njem. Imam te za prepametnega, da
bi si zavoljo njega glavo belil. Kar sem ti e dostikrat pravila,
to ti potrjujem e zdaj, naj ti bo dovolj. Mislim, da si me do-
volj spoznal, ali vsaj elim, da bi me bil, da mi priznava to-
liko trdne volje, kolikor mi je bo v najinih okolnostih potre-
ba.
Da, predraga Manica, spoznal sem te, vem, da tvojega
srca jaz e vreden nisem, ree Lovre in iveje stisne njeno
roko.
V svoji lastni pravdi lovek ni pravien sodnik. Zato le
meni prepusti razsojo, ali si vreden ali nisi. Kaj meni, da jaz
sebe in svoje srce tako malo islam in cenim, da bi ga bila
dala loveku, ki ga ne bi bil vreden? Tebi sem ga dala. elela
bi ti bolje deklice, kakor sem jaz, ravno ker vem, da je za-
slui.
Druge bi mi elela? Za tako eljo se ti ne bom ni dobro
zahvalil. e je e kje blaje bitje od tebe, bilo bi zame prebla-
go, ne mogel bi ga razumeti in ravno zato ne ljubiti. e mi
hoe dobro, eli mi samo sebe, druge ne maram, tudi ne, ko
bi mi jo ti izbrala in zatrdila, da je bolja ko ti.
Ne, tako do idealne ljubezni se ne morem povzdigniti,
ree smehljaje se Manica. Ne vem, ali si me napak razumel
ali sem jaz napano govorila, hotela sem samo rei, da si e-
lim boljih lastnosti, da bi te bila e bolj vredna.
Ali kaj, e te ravno jaz nesreno storim, e

108
DESETI BRAT BES eDA

Tega ne sme! see mu smejaje se Manica v besedo. Kaj

ti na misel pride! In e ne boji se kaj enakega naravnost iz oi
v oi povedati! e dve taki, pa bi se bilo bati, da vere vate ne
izgubim.
Nikar me ne razumej ravno narobe ali mi vsaj prizanaaj
s svojo nagajivostjo tako dolgo, da izgovorim. Jaz sem dejal:
kako se me bo potlej spominjala, kadar bo videla, da sem
jaz kriv, da si morda nesrena, kadar ti morda jaz ne bom
mogel pomagati in sama ne, kadar ti bodo stari oitali, da si
se tako spozabila in si govorila s lovekom, ki
Naj bo dovolj tega tvojega rnogledega natevanja. Od-
govorim ti le to, da jaz ne bom nikdar nesrena. Tudi ko bi se
res zgodilo, da bi oe ne dovolili, tudi e tebe ne bom imela,
ne bom nesrena razumej me prav zakaj spomin na te-
be mi bo potem tako drag, kakor si mi ti zdaj. Stari moji mi
res lahko kaj dovolijo ali ne dovolijo, siliti me pa ne morejo
v nobeno re in me ne bodo. Sicer pa ti mojega oeta e malo
pozna, e si vedno najhuje rei o njem domilja. Jaz mis-
lim, da bi boljega oeta ne mogla imeti. Gotovo ne eli on
meni in tebi drugega ko sreo in zato se kdaj ne bo tako
ustavljal mojim pronjam. To se v, da zdaj mora najino zna-
nje ostati skrivnost, oe in mati bi me ne sodili prav, ker me-
ne in tebe premalo poznajo. Pa kadar ez majhno let pride
zopet na Slemenice in te bomo e za dr. Kvasa klicali, potlej
sme brez skrbi pred svet stopiti, najprej pa pred mojega oe-
ta, ki so premoder mo, da bi loveka sodili le po premoenju
in ne po potenju in notranji pravi ceni.
Jaz bi te v zvezde vkoval in poslual do zadnjega dne. Ta-
ko me utolai tvoja beseda, da se bom res za vselej skesal in

109
DESETI BRAT BES eDA

te nikdar za zamero prosil, da sem ti svoje srce razodel. Go-

vori mi e dalje, jaz bi te najraji poslual.
Le akaj, saj nisem e pri kraju. e me res tako rad po-
slua, preljubi moj Lovre, naj se te pa tudi moja beseda to-
liko prime, da se bo ravnal po njej. e vekrat sem te opo-
minjala oitno in skrivaj, da ne bodi tako otoen.
To je v moji naturi.
e dobro. Jaz sem tudi take nature. Ali tebe sem svarila le,
da ne imej vedno takih otonih, kakor sem popred rekla, r-
nogledih domiljij o najini prihodnosti. emu to? Samo za-
dovoljnost loveku kal, pomagajo pa ni. Da se nisi pobolj-
al, pria to, da si otodi spet o tem govoriti zael. Glej, danes
je vesel dan, vse je vedro in svetlo, razvedri se e ti. Za jutri
in za pozneje bo e Bog skrbel. Jaz vanj zaupam in ti mora
tudi. Ljudje so samo po podobi boji ustvarjeni in vendar so
nekateri dobrega srca, koliko dober mora ele Bog biti. Torej
dobrih ljudi ne bo zapustil. Jaz molim vsak dan za tvojo sreo
in nikdar me ne obhajajo take misli, kakor tebe trpinijo ven
in ven.
Mora mi oprostiti, kar se poboljati ne d.
To bi jaz hotela vpraati, e se res ne d. Shakespeare si-
cer nekje pravi, da ste zaljubljenost in modrost dve sestri, ki
se zlasti pri mokih nikdar ne ujemate, temve ste v vednem
razprtju, kjer je ena, druge ni. Ali eravno jaz tudi spoznam,
da je ta mo svet in loveka poznal, vendar nimam take vere
vanj, da bi menila: vse, kar je on dejal, je brez izjemkov gola
resnica. lovek ima srce, ima pa tudi um.
Ko bi bila ti na mojem mestu, ljuba moja, trdila bi, da je
mo resnico govoril skozi in skozi. Spoznala bi, da se mora

110
DESETI BRAT BES eDA

um le predostikrat vdati srcu, da lovek takih rei el, kate-

re mu um postavlja pred oi kakor nemogoe.
Kakor ti govori, nisi vreden drugega, kakor da bi te malo
ozmerjala. Jaz pa pravim, da blago srce v svojih eljah manj-
krat zaide kakor oster razum. To tudi menda ni posebno
pridno, e lovek vedno misli in misli. Razum, e predale
zaide in napane pote najde, pripravi loveka ob vsako vero.
Ne veruje v Boga ne v sam sebe niti, da so e dobri ljudje na
svetu. In da ti naravnost povem, za tebe sem se tudi bala, da
ne bi tako zael.
Prav vesel sem, da pravi: sem se bala, zakaj to dokazu-
je, da se zdaj ve ne boji. Pa tudi prav govori. Ti si moj angel
varuh. Kadar jaz ne bom molil, bo ti zame in, ko bi e vse-
mu svetu ne zaupal, ko bi mislil, da so sami goljufi, tatovi,
lanivci, da drug drugega pehari, kar je ljudi na svetu: vate
bom imel zmerom vero.
Premalo mi obljublja. Pa ne govoriva ve o tem. Nekaj
drugega bi ti rada povedala. Ali je bil doli v vasi Martinek,
deseti brat?
To se v, da je bil! Zakaj pa to vpraa?
Jaz sama ne vem. Nekaj uden se mi ta lovek zdi in jaz
menim, da ni to, kar se na oi vidi. Jaz sem ga e videla, ko je
bral, vem, da razume tudi nemki jezik, vem, da hodi v Pole-
sek in da se nekaj skrivnostno obnaa, kadar meni, da ga nih-
e ne vidi. Vse to pa on taji. Videla sem e, da se veliko pea
zate. To mi pa, po pravici povem, ni ni po volji, dasi ga imam
sama rada, kadar pride v grad. Povem ti tedaj, da se ga ogib-
lji.
Lastnim svojim naelom nisi zvesta. Veli mi tu nekaj, kar
ni vredno, da bi lovek v misel vzel. Mar mi je bera! On je

111
DESETI BRAT BES eDA

edini, ki v, kar bi midva sama imela vedeti, najino ljubezen,

predraga moja! Ne smem se mu tedaj zameriti, e noem, da
bi me izdal in bi te potem morda nikdar ne imel prilike tako
gledati in posluati ko zdaj. Samo enega loveka se mi je bati
in ta je Marijan!
Pozabil si e, kaj sva popred govorila!
Zdajci prileti glasno klicaje prek rebri Balek. Lovretov
uenec prestrie ljubimcema pogovor. Z eno roko se obesi za
komolec svojega uitelja, z drugo se prime sestre in vsi trije
gred s hribca dol proti domu.
Komaj odidejo izza grmovja, stopi Marijan na plano in se
usede tjakaj na klop. Bil je alosten, kakor se mu je bralo na
licu. ibovec, ki ga je bil menda kje v meji za kratek as od-
rezal, pade mu iz rok, glavo z dlanjo podpre na kolena in zjo-
ka se na glas. Ko bi ga Lovre tu videl tako sedeega, kako je
solza za solzo kapala z mladega, sicer zmerom veselega in
jasnega lica, spoznal bi bil mladenia e od druge strani.
Njega tedaj ljubi, ne mene! tako je vzdihnil in e bolj so
ga solze zalile.
Zdaj ele sem uganil zastavico! Kje sem imel oi! Ali ne bi
bil tega lahko videl e, kar je ta pritepenec tukaj? Stoj! e ni
izgubljeno. Jaz mu bom povedal, kaj in kdo je, in mu pot po-
kazal. O Manica, ko bi ti vedela!
Nekaj zaum, Marijan se ozre, deseti brat stoji za njim z
nekim porednim smehom.
Kaj gleda nazaj s solznimi omi, starega lisjaka sin, ka-
kor svetega Roka pesek? zavpije Martinek.
Spravi se, ali ti bom posvetil!
O, kaj e! Sam pojdem od tukaj! Bojim se te pa ne, e tisto
uro se te ne bom bal, ko mi bo duhoven smrtno popotnico

112
DESETI BRAT BES eDA

prinesel. Poskusi se me s tistim ibovcem zdajle samo dotak-

niti in tako gotovo, kakor te ne bom nikdar na posodbo pro-
sil, dobi pri tej prii pol grunta pod jeo namesto tvojega
zdanjega bogastva. Pa kaj se to menim! Le povedati sem
hotel, kako takemu monemu mlademu mou slabo pristo-
ji, e se po babje in otroje joka zato, e se mu babnica sku-
ja. Ne bo je imel, te Manice, jokaj ali ne jokaj. Tvoja ne bode,
ko bi bil tako bogat, da bi kupil nebeko kraljestvo, tako lep
ko breskov cvet in tako prebrisan, da. bi vedel, koliko je ver-
nih du v vicah, vseh tistih, kar jih na pratiki gole glave na-
prej tii. He, he, he!
Povedal sem ti e, da te teko vidim in da mi je najljube,
e se pobere od mene. Klical te nisem!
No, no, to je e drugo govorjenje. Vidi, vidi, ti oetov
sin, e lovek po svetu hodi in nas pametne ljudi poslua,
naui se poasi govoriti in e marsikako drobnjav. Vso svojo
jezico bo skril, kakor gad noge skriva in taji. Tvojo ljubico bo
drug dobil, ti se bo ustil in bo sam ostal doma ko bera na
egnanju. Ali vse te bo minilo ko starega konja dirjanje.
Marijan vstape in odhaja. Deseti brat se zakrohota in stopa
nekaj stopinj za njim.
Hoj, kam? vpije zanjim. Deseti brat kako modro zine in
resnino. On ti bo pravil lepe in prave, ti pa nastavljaj in po-
biraj. Ribnian je za pej sedel in je poeljivo na mizo v skle-
do gledal. Majhno je manjkalo, kar mi niso jest rekli, dejal je
in je bil vendar laen. Majhno je manjkalo, da te ni marala, pa
je vendar ne bo imel; vse je manjkalo! Vidi, kaj deseti brat
zn, ki te ima tako rad ko trn v peti!
Marijan pa je bil e dale v dolini. Lahko bi bil e slial ve-
selo smejanje Martinkovo, ko ne bi bil imel drugih misli. De-

113
DESETI BRAT BES eDA

seti brat je dolgo stal gori na robu hribca. Ko se pa stori mrak,

popravi svoje prevezane evlje na ramo in gre na levo stran,
izgubi se v grmovju in neko robato pesem zapoje, da se da-
le po dolini razlega.

114
DESETI BRAT BES eDA

ENAJSTO POGLAVJE

Jaz mislil sem, da nam bo zet

na sosed, ki je lep in vrl.
M. Valjavec

N a Slemenicah je nekaj dni potem e precej pozno

zveer pospalo staro in mlado razen gospodarja in nje-
gove ene, ki sta v spalnici pri vgani svei e pomenkovala
se o raznih reeh, ki zadevajo gospodarstvo in druino. Tiko-
ma njune spalnice je spala Manica. Zunaj je bila pomladan-
ska no precej mrzla.
Ne vem, kaj je, da Marijana ni ve blizu, pravi gospodar
Benjamin.
Meni se to tudi udno zdi. Morda smo se mu kaj zame-
rili. Manica je tako udna proti njemu, da je ne morem razu-
meti, odgovori ena.
Vpraal ga bom kdaj, kaj je, da ve ne pride. Meni to ni
ni ve. Za Manico bi jaz ne vedel kje boljega enina izbra-
ti, kakor je on. eravno bi si ga jaz za nekatere rei druga-
nega elel, vendar mi je e najbolj po volji. Menim, da bi se
naredil, kadar mu leta pridejo. Takemu je ne smemo dati, ki
nima ni. Zato sem bil ndan prav vesel, ko me je vpraal, ali
bi mu jo dal kdaj ali ne.
Silila je pa vendar ne bova, saj je sama pametna. Jaz tega
e ne pustim, da bi ji kdaj rekel: mora ga vzeti. Saj ve, da zet
v glavi in v srcu prinese najvejo in najlepo doto. Jaz tudi
nisem prinesla kdo ve kaj k tvoji hii, pa nisi zdaj ni slabeji,
kakor bi bil drugae.
Jaz se bojim, da bo e priliko imela zares storiti, kar zdaj

115
DESETI BRAT BES eDA

samo govori. Ali to ti povem, da jaz ne bom nikdar dovolil

v kak tak zakon.
Zakaj se boji?
Mislil sem e vse te dni, zakaj se Marijan nas ogiblje, in
na mar mi je prilo, da bi kaj sumil naega uenika Kvasa.
Opazoval sem potlej njega in Manico. Nisem niesar mogel
videti, da bi mi bilo isto potrdilo to misel, vendar se mi malo
nevarno zdi zanjo. Videti je, da prav rada govori njim. Fant
je sicer pameten, ali mlad je in to je dovolj.
E, bei! To e ni ni!
Tudi jaz elim, da ne bi bilo, ali znemar ne sme pustiti
vsega. Mene veidel ni dom. Ti mora gledati, da ne pride-
ta na samem vkup in da nimata prilike govoriti. Daj ji vedno
kaj posla.
Naa Manica zopet ni tako neumna! Kar prvemu se ne bo
na vrat obesila. Saj v, kdo je ona in kaj je na uenik.
Saj ve, kaj je mladost. Ko si bila ti mlada, tudi vem, da
nisi imela bog ve kaj modrosti.
ena se zasmeje in odgovori: No, posebnih neumnosti in
norosti mi menda ne more oitati iz mojih prejnjih let. Pre-
malo premisli, kaj izree.
iva si bila ko veina ensk.
Pa bi bil iz manjine kako mrtvo izbral. Jaz te nisem snu-
bila, saj si ti mene, ree enica smej se.
Ni se ne huduj, al mi ni bilo nikdar, da sem te snubil.
Na Manico pa mora paziti, da bo tudi ona lahko kdaj ena-
ko rekla.
Ko si si e enkrat v glavo vzel, kar upam, da ni ni, bodem
gledala in kmalu bo izvedel, da ni ni.
Pa dekletu ni treba niesar praviti. Ako bi bilo kaj res, od-

116
DESETI BRAT BES eDA

pravil ga bom z lepo in tiho od hie, dasi ga imam prav rad.

Fanta prav dobro u in uboga ga skoro bolj ko mene. Zato
prav elim, da bi bil mladeni pameten.
Reki, pogas gospodar lu in se spravi spat. Dolgo pa sta
e oe in mati ugibala o otrocih, o druini in druge enake rei,
preden sta zaspala in so ju popustile vsaktere skrbi.
Tam v drugi sobici pa je ulo mlado uho vsako besedico.
Deklica, o kateri sta se skrbljiva roditelja pogovarjala, ni spa-
la. Ko sta stara dva utihnila, pritekla ji je iz lepega oesa gren-
kobna solza ter kanila na belo rjuho, solza, ki jo je rodila in
oela ljubezen, vir sladkega veselja in bridke boleine. Misli
so se ji podile po vroi glavici in skrb je s tesnim preveslom
objemala bojee srce. Malo pred dnem ele so se stisnile
trudne oi in v sanjah so se udovito razpletale rei, katerih
je bila glava polna.
Drugo jutro je bil lep sonni dan. Drevje po vrtu je bilo v
belem cvetju, ebelice so umele po njem. Lahka sapa je gi-
bala in osipala tam pa tam z vej bela cvetna peresca.
Lovre Kvas se je etal po ozeleneli travi prek vrta. Zagleda
Manico dale pri uljnjaku, kjer je ravno prej bral. Bil je tam
samoten kraj, za njega tolikanj imenitneji, ker so se prijet-
ni spomini prvega spoznanja nanj vezali. S precej hitrimi ko-
raki jo krene Lovre tjakaj, misle, da bode zopet imel priliko,
vsaj tri besedice govoriti njo. Priedi do tja, deklice ne naj-
de. Ob drugi strani je bila odla v grad. Njegove bukve, ki jih
je bil prej tam popustil, leale so e na klopci na soncu. Za-
zdelo se je Lovretu, da so premaknjene in, vedo, da jih je
ona v rokah imela, poprime jih Lovre z nekim prijetnim u-
tom.
Ko knjigo odpira, pade majhen listek papirja iz nje. Naglo

117
DESETI BRAT BES eDA

ga pobere in razvije. Bila je njena pisava, v hitrici s svinni-

kom zartane besede: Preljubi! Varuj se. Oe in mati nekaj
sumijo. Pazijo nate in name. Ne ii me in ne govori z menoj
veliko. Vsako svoje obnaanje premisli prej. Ne skrbi pa ni,
vse se bo s asom dobro izteklo. e malo let!
Rok so se mladeniu tresle, ko je to malo pisemce bral in
zopet bral. esar se je dolgo bal, bilo je tukaj. e je videl svojo
bisago navezano, e je menil sliati resnobno besedo gospo-
darjevo, ki mu pot kae od svoje hie, od njegove ljube v dalj-
ni svet. Ne ved kam, obrne se proti vzhodu ez vrt in trav-
nik proti potoku. Misli so se kriale po moganih, a druga je
drugo pobijala, sam ni vedel za nobeno, ni mislil ve.
Priel je dol do potoka in tam taval po stezici ob vodi.
Usede se tam na travo in zre v umeo vodico. Poasi se
umiri. Zamaknjenemu vse in svojo blinjo okolico, bilo mu
je pri srcu kakor pesniku, ki je pel:
Sem v mislih sedel pri potoku,
igranje gledal sem vod,
kak valeki v veselem skoku
dirjje se naprej drv.
Sem epetanje ul, umenje,
ljubezni sladko govorico:
al meni tako govorjenje,
le meni krte to pravico
ljudje krivini, svet nemil.
Sem videl lahno pripogniti
cvetico v znoju se do tal,
vodico videl poljubiti,
poljub ji val nazj je dal:

118
DESETI BRAT BES eDA

le zame, zame ni poljuba,

skrivaj dobiti ga ne vem,
oito vzeti ga ne smem.
In vrbo gledal sem pijano
od rdosti, vodenga hlada
in v srcu bilo mi je znano:
ivljenja veseli se mlada.
A meni lost se rodila,
usoda kriva namenila
mladosti cvetje neveselo.
Pisemce, ki ga je v rokah imel, padlo mu je bilo na tla. Ni
ul loveka, ki je priel tiho po stezi ob potoku, postal za nje-
govim hrbtom in, vid, da ga ne vidi, sklonil se po strani in
tiho pobral papirek.
Lep dan je danes, prijatelj!
Po tem ogovoru se Lovre ozre in vidi Martinka za seboj.
Kaj tako alosten di, kakor bi te zima in mrzlica tresla?
Sonce sije in e boji volek je vesel, ki nima ve uma in pame-
ti od Boga, kakor da na prag svoje luknjice zleze, kadar je
sonni dan. Ti si pa uen in uma ima ko devet drugih in te
ni sram tu sedeti, kakor da bi bil laen in ejen. Hej, poskoen
bodi in vesel! Tisto pisemce, ki ondukaj na tleh lei, ki ti ga
je tvoja ljubica pisala, poberi in shrani! e ve, kam se deva-
jo take rei, ki od nje zahajajo. V vzglavje, da se loveku kaj
pridnega in prijetnega sanja!
Kako ve, od kod imam to pismo? vpraa ud se Lov-
re.
Oj, ti ljuba uenost in dobrota ti! odgovori Martinek.
Kaj ne ve in e zdaj ne veruje, da sem jaz pravi deseti brat?

119
DESETI BRAT BES eDA

Desetim bratom pak je Bog toliko ve vdnosti in vdnosti

dal, kar se enkrat v malho dene.
No, e kaj ve, povedi, kaj je tu v pismu? vpraa Lovre.
Martinek Spak, deseti brat, ve nekatero, ki je ti, moja ue-
nost in dobrota, ne ve. V pisanju se bere tak, da zate ni ni
dobra na Slemenicah, da ne sme bog ve kaj za svojo hoditi.
Jaz pa tako reem in pravim, e bo ti pameten, nikdar je ne
bo imel Marijan, vrag ga jemlji! Pamet imej in e nekaj asa
tod okoli bodi, pa bo videl in slial take rei, kakrnih e bral
nisi, nikar e doivel. Videl bo, kaj se pravi ,deseti brat. Le
meni zaupaj pa brez skrbi bodi.
Lovre se zasmeje.
Ti, varuj se, da se mi ne zameri. Jaz sem e nekaj skusil.
Ti si pa e mlad prevrat, vse bi rad naglo storil kakor laen
pes, ki ga hina mati v golido k pomijam spusti!
Povej mi po pravici, Martine, kaj si prav za prav in kaj si
bil. Deseti brat nisi, tega ne verjamem. Vidim pa, da si pose-
ben lovek, pravi Lovre.
Ne verjame, da sem deseti brat? Kakor hoe! Vera je
taka zver, da je e modri Bog ne more nikomur v rejo dati,
ampak vsak jo ima, e rad hoe.
Vidi, to si tudi tako povedal, da moram verovati, da si se
nekdaj uil, pravi Lovre.
Kaj sem se uil in e marsikaj, tebi ni mar. Zato me ne
skuaj ni ne sprauj! e bo ivel in e mene kakov pust ne
brcne, bode e veliko zvedel. Da bo troho ve vere imel,
povedal ti bom e eno. Ti namre ne ravna po zapovedih, ki
so ti dane, in modro ravna.
Zakaj pravi to?

120
DESETI BRAT BES eDA

Tvoja ti je odsvetovala, da se nikar ne peaj veliko z me-

noj.
Kako to ve? vpraa Lovre in se e bolj udi.
Jaz sem deseti brat, hudir! Trdoglav si! Pa v svetem pismu
se tako bere, da babnice niso za gospodarstvo. Posluaj jo,
babo, taas, kadar ti prav veli, sicer pa ne sezuj hla, da bi jih
ona nosila. Zamerim ji ni, saj ne v, kaj beseduje, kadar o
desetem bratu govori. Ali tebi bom pa zameril, e se me bo
ogibal, in pro bo s tvojo sreo. Ti si se mi bil prikupil, zato
sem se pa zagovoril, da me mora pomniti.
Reki, se Martinek obrne in, kakor bi ga kdo podil, hitro
koraka po stezi naprej.
Poakaj malo, greva vkup! klie Lovre za njim.
Le sam hodi, sam, vesel bodi, muhe zapodi, pa zapj,
vpije deseti brat nazaj, e druge pesmi ne zna, pa kakovo
dolgoasno zatrobi, kakor je tale:
Vstanite, dekleta,
ura je deveta,
ubogajte oeta,
zapovedi so pa tud le-t:
ubogajte e matere.
Le to zapoj, grdo na debelo zahrei in, e ima gino ali
katero drugo bolezen v grlu, vse to bo minilo.
Lovre se napoti domov. Medpotoma srea strica Dolfa, ki
je bil namenjen v vas k Obraku na glaek brinovca. Mojal
ga je precej dolgo posluati, ker pravil mu je na novo, kako je
nekdaj, ko je bil e v latinskih olah, prepijal in bil vesel s svo-
jimi pajdai in vinskimi brati.

121
DESETI BRAT BES eDA

DVANAJSTO POGLAVJE

Saj polje ve cvetic rodi,

devic deela ve goji.
Fr. Levstik

G ospodar na gradu slemenikem je imel navado, svoj

rojstni dan z vejo pojedino obhajati, na katero je pova-
bil vse svoje prijatelje in znance iz oblija. e pa pravimo vse,
ne sme se misliti veliko krdelo druin z materami in herami,
starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta grad tako na
samijo, da je gospod Benjamin vse svoje izobraene in pol-
izobraene povabljence, celo prifarnega dolgopetega olmo-
tra vtevi, lahko na prstih obeh rok zraunil, kadar se je re
najbolje obnesla.
Tega leta pa je nesrea hotela, da mo e tega malega te-
vila ni mogel popolnoma zbrati na praznovanje svojega go-
du. Eden sosednih graakov je bil zadnji boi preselil se
tjakaj, kjer vedno godove obhajajo; njegova vdova in njeni
heri, o katerih so jeziki hteli vedeti, da niso lep, nosile so
rno obleko in zdelo se jim je nespodobno ta znamenja ne-
veselega srca razkazovati po veselicah. Druina blinjega go-
spoda sodnika se je bila odpravila nekam v mesto na svatov-
ino starega strica po drugem kolenu, ki so ga muhe v tre-
tje v zakon gnale. Tako so se mou gostje odpovedali kakor
tistemu bogatemu reveu v svetem evangeliju. Gospod Ven-
celj s svojo herjo, fajmoter, star oficir v penziji in olmoter,
ti so obljubili. Marijana in njegovega oeta so sicer tudi va-
bili, a ni se vedelo, ali prideta ali ne, ker sina e dalje asa ni
bilo blizu, stari pa je imel svoje odurne navade.

122
DESETI BRAT BES eDA

Posebno stari hini Uri je bilo tolikanj ez glavo, da letos

najboljih gostov ne bode. Dva veera ji je ta huda preglavi-
ca spanec jemala. Setela je namre umna ena, da ji to ni
manj kode ne prizadene ko cele tri marne petice. Vse boje
leto se je veselila na gospodov god, da ji bo ta ali ta kaj okrog-
lega v pest stisnil, za kar ne bo drugega treba delati ko malo
postrei. Samo to je e varno enico tolailo, da iz njene ko-
de izhaja gospe korist. Koliko se bo namre prihranilo mesa,
zabele, vina in druge take ropotije.
Lepo, jasno jutro je bilo na Benjaminovega god dan.
Marijan je bil zgodaj vstal, poklical psa s seboj in el ez
travnik. Zapalil si je bil pipo tobaka in je ravno preudarjal, ali
bi el na Slemenice ali ne. Veliko vzrokov je menda govorilo
za pojdi, e ve menda pa za vrni se, kajti vekrat je postal,
pogled v tla obrnil, debelo dima potegnil in zopet nekaj po-
asnih stopinj storil. Nazadnje pa ni bilo dvomiti, kako se je
odloil, kajti pot, ki ga je ubral, dral je proti hosti; tedaj je
Slemenice imel za hribom.
Tam na robu gozda se ulee znak v senco, natlai v drugo
tobaka in, kdor bi ga bil videl tako brez vsega opravka na tak
lep dan in e dopoldannjo uro zreti samo za sivimi oblaki,
katere je malomarno iz ust izpual, dejal bi bil: to je ivo
pisana podoba takih ljudi, ki ne delajo ni, ne mislijo ni.
Ne moremo trditi, da bi na gospodi ne bil zares ni mis-
lil. Nasproti se pa tudi dananji dan ne da ve dognati, kaj bi
mu bilo po glavi rojilo, ali je morda preudarjal, kako bi se
kadilo, ko bi pipi dal novo srebrno okovanje napraviti, ali je
pa premiljal, kar poje narodna pesem:

123
DESETI BRAT BES eDA

Sinoi je pa slanca padla

po zelenem travniku;
je vse cvetje pomorila
in vse mlade roice;
meni pa ni ni za roce,
e jih slanca pomori,
meni je za dekle moje,
e me ona zapusti.
Naj bo e tako ali tako; upam, da ne bomo sami ene misli
ostali, e reemo, da je vrlo malo romantinega pri mlade-
niu in da ga vsaj malo po slabeji strani obseva ta resnica, da
je konec negotove meditacije trdo zaspal, tako da mu je
njegova najzvesteja ljubica, pipa, iz ust padla.
Zbudi se ele, ko ga nekdo s palico podreza. Odpre oi in
vidi svojega oeta pred seboj.
Ali se nisi ponoi naspal? vpraa ga stari malo osorno.
Sin vstane, pobere pipo in klobuk, pa ne odgovori ni. Oe
se obrne pro in hoe zopet svojo pot iti, ker veliko e s si-
nom navadno ni govoril. Pa kakor bi se nekaj domislil, vrne
se, nekako ostro pogleda sina in vpraa: Kaj da ne gre da-
nes med ljudi? Ali te niso vabili?
Ne grem!
Stari malo mol postoji, potem pa pravi: Sin, vidim ne-
kaj dni sem, da si ve doma, ko si imel navado biti. Vem tudi,
da se ti je nekaj zgodilo, naj bo e, kar hoe, da si se tako
spremenil. Povedi mi, kaj ti je?
Marijan takega vpraanja od svojega vedno tihega oeta ni
priakoval. Dasi je bil tudi glas nekako nenavadno mehek in
oetovski, mladeni ni bil vajen razkrivati srca oetu, ki se

124
DESETI BRAT BES eDA

vsaj na videz ni peal za njegovo dejanje in nehanje, zato je

tudi zdaj odgovoril: Ni mi ni, motite se, e menite, da sem
se spremenil. Na Slemenice zdaj nekaj dni nisem el, ker se
mi ravno ne ljubi. Danes pa bode tako dovolj ljudi gori, mene
lahko pogreajo.
Od kdaj te lahko pogreajo?
Jaz le tako mislim, da grem lahko drugo pot gor, ne rav-
no danes.
Fant, ti nisi odkritosren! Pravi, da ti ni ni. To lahko re-
e kmetu, ki zna pet teti in ne dosti ve. Tvoj oe pa je vi-
del svet in pozna loveka, kakor ne eli tebi, da bi ga poznal.
Mene ne bo preslepil z besedo; ne motim se tako br, kakor
meni. Ker ti meni nee povedati, povedal bom jaz tebi, kaj
ti je. Vsa ta otonost izvira iz tega, ker ti neka enska
imena neem imenovati ni po volji. Ali ni res?
Marijan je oeta debelo gledal. V tem trenutku bi bil skoro
sam sin verjel, kar so ljudje ugibali, da v starem merikavcu
tii nekaj vrajega, kajti ivi dui ni sam niesar o tej rei go-
voril. Kako je oe zvedel?
Odgovori, e te vpraam! pravi stari in nevoljen nabere
elo.
Res je, res, pravi Marijan poltiho. Manico sem ljubil, pa
zdi se mi
e vem, kaj se ti zdi; pa pameten bodi. Kadar bo stareji,
hvalo mi bo vedel, da sem te prav uil. e te enska nee,
pusti jo, e bolj je prav. Tako ne bo imel prilike, pustiti je
sam. Svet je velik, na ta kt pa nisi navezan. Zdaj pa pojdi v
grad med ljudi!
Danes ne grem rad.

125
DESETI BRAT BES eDA

Jaz pravim: pojdi! Dokler si mlad, bodi vesel in uivaj!

Kadar bo star, tedaj se bo plazil okrog.
Marijan se takemu povelju ni mogel ustavljati. Komaj pak
je dvakrat prestopil, poklie ga oe nazaj in pravi: Ker e
ravno govoriva, naj ti e to povem. e ima kaj hvalenosti v
sebi, el bo po moji smrti od tod. el bo kam, kjer tvojega
oeta niso poznali. Zato se ne zmeni veliko, naj te imajo en-
ske tu rade ali ne. Zdaj pa le pojdi.
Kakor da bi bil ve izgovoril, kot je mislil, korai starec na-
glo ob rbu hoste proti domu, Marijan pa prek polja proti
Slemenicam. Kaj bi bil mladeni dal, ko bi bil mogel v tem
hipu razjasniti si oetove besede! Bil je ta razgovor z oetom
najdalji; nikdar mu ni ve povedal. Zakaj ne bi tukaj smel
ostati? Nehot mu je prila misel, da morda oe ni popolno-
ma zdrave pameti; ali greh se mu je zdelo kaj takega misliti
in nael je ve rei, ki so mu naravnost kazale, da so vse be-
sede oetove premiljene. Dasi si je stari nekako prizadeval
ostro govoriti, bilo je vendar zlasti v poslednjih besedah ne-
kaj srnega, proseega in oetovskega in ravno zato, ker sin
tega ni bil vajen videti pri oetu, ganilo ga je tolikanj bolj.
eravno ni mogel razumeti razlogov, zakaj mu oe vel, malo
meniti se za ljubezen tukajnjih ljudi, namenil si je vendar e
iz hvalenosti ravnati se po njegovem svetu in cel ta na-
men je bil malo teek Manico pozabiti.
Ko pride na kolovozno pot, ki dri do Slemenic, zaslii voz
za seboj.
Poasi, poasi, prijatelj! Saj vas komaj s konjiem doha-
jam po tem kamnitem potu. Boste se malo obesili in pogovo-
rila se bova kaj! Tako je klical zdravnik Vencelj, ki se je peljal

126
DESETI BRAT BES eDA

na svojem malem voziku in zdaj pa zdaj zarentail, da Sle-

menian ne da pota popraviti. Marijan se usede tik njega.
Kam ste pa Mariko deli, da je ni z vami, gospod Ven-
celj? vpraa Marijan.
Saj je e dva dni tu gori pri Manici! In vi ne veste tega?
Vasi so mi ljudje pravili, da ste vedno pri sosedovih ve
ko dom, pravi zdravnik.
Zdaj e ve dni nisem bil in tudi danes nisem bil name-
njen tja.
Ne? Tako je ta re! A e vidim, e vidim, kje je rana. Malo
ste se z Manico, svojo nevesto le dovolite, da tako reem
razprli in to vam je nekaj muh v glavo dalo. Pa to ni ne
dene, malo prepira med dvema, ki se ne vidita teko, to je
ravno tako kakor kakova majhna bolezen. lovek ne ve, kaj
je zdravje, dokler ni bolan. Sonce zveer zato zaide, da se ga
lovek ne navelia: vsako jutro se mu e lepe zdi. Tako je
tudi prepir v ljubezni, ha, ha! Jaz vem, sam sem bil ravno tak
v svojih lepih letih. Kajne, da sem uganil?
Ne, razprtja ni bilo nobenega, odgovori Marijan.
Tedaj vas pa e ne presodim, zakaj bi bili tako samotar-
ski postali. Dvomim, da bi vam bilo doma tako kratek as. Pa
le majhno poakajte, ko prideva na Slemenice, potlej sva e
vkup, precej bom vedel, ali sem prav mislil ali ne. Kaj pa kaj
pone gospod Kvas?
Pri tem imenu je Marijan zardel. Zdravnik je to opazil.
Ne vem ni, pravi mladeni.
Zdaj vas imam ele, prijatelj! smeje se Vencelj.
Tako, s Kvasom sta si navkri! Le tiho, le tiho! To pa e ni
prav. S potenim prijateljem pa ne sme prepira biti. Le akaj-
te, jaz bom vaju spravil, e le zlomek ni. Dolgo me e ni bilo

127
DESETI BRAT BES eDA

tukaj gori. Glejte no, da se e taka mirna dua, kakor je ta

Kvas, more skregati s kom, ki je zopet tako nekodljiv ko vi,
tega bi ne bil verjel.
Marijan je sprevidel, da bi ga gospod zdravnik v gradu lah-
ko v zadrego pripravil, ko bi govorico napeljal na re, o ka-
teri e mislil ni rad, nikar da bi moral e govoriti. Zato je me-
nil, da je najbolje, e mu vse pov.
Gospod Vencelj je ud se poslual Marijanovo pripove-
dovanje.
Ali pa dobro veste, da je to vse res? Ali se niste motili?
vpraa mladenia.
Slial sem nekaj besedi v njunem pogovoru, pa teko bi
bilo, da bi se motil, odgovori Marijan.
Verjetno je, verjetno! Mladost je mladost, ne premisli, je
li mogoe to ali to, ali se da izpeljati ali ne. Sicer je prav pa-
meten mlad mo, jaz sem ga precej rad imel, ko sem ga spo-
znal; ali e je taka, zdi se tudi meni, da je previsoko pogledal.
Svet je e tak. lovek v vaih letih meni, da se od ljubezni ivi,
da za ivljenje ni drugega treba ko malo srca! Pa tiho zdaj,
tukaj sva, naproti nama gre celo krdelo; le pamet, le veseli
bodite, vse se bo dobro napravilo.
Ko se je vozi ustavil pred veliko grajsko lopo, bliali so se
z vrta sem gospodar Benjamin s fajmotrom, Manica s starim
dosluenim vojakom gospodom Graiem in Lovre z zdrav-
nikovo herjo. Za vso drubo pak je repil dolgi uitelj Zmuz-
ne, kateri je sam sebi tovarieval, ker je iz alostne skunje
vedel, da se ne more nikjer v pogovor meati. Po navadnih
pozdravilih prime gospodar svojega prijatelja zdravnika za
podpazduho in ga pelje proti hii.
Marijan si je sicer prej za trdno namenil, da se bode Ma-

128
DESETI BRAT BES eDA

nice in Kvasa kolikor moi ogibal in z drugimi govoril. Ali ko

je videl deklico pred seboj, s katero je prve mladostne igre
igral, pri kateri je kakor deek sedeval neskrben in vesel, za
katero se je neved kdaj kakor mladeni vnel in sreen bil v
tihi ljubezni, ki si je e skoro sam v svesti ni bil: ko jo je videl
pred seboj, pozabil je oetove besede in nekako milo se mu
je storilo. Zdaj ele je videl, da je Manica lepa, da on lepe ne
najde.
Lovreta tedaj e pogledal ni, ko ga je pozdravil.
No, Marijan, kaj pa je tebi, ogovori ga domaa hi, ali
smo se ti kaj zamerili, da te ni ni videti? Bala sem se cel, da
nas e danes ne bo razveselil, vendar smo tako sreni, da te
e enkrat vidimo. Mislili smo, da si zbolel, pa ljudje so te po-
vsod videli, samo na Slemenicah ne.
Tudi na Slemenicah bi me bili videli, ko bi bil vedel, da ni
nikomur neprijetno, e pridem, da najdem
Ve, da si veliko izgovoril, pravi Manica resnobno. Me-
ne sicer ne more tako naglo razaliti, vendar opomniti mo-
ram na tvoje besede, da si bil v nai hii zmerom dobro spre-
jet. Zatorej ne razumem, zakaj tako govori.
Ni bolj vesel bi ne mogel biti, kakor ko bi vedel, da me
res ne razume. Pa ti bom e e izpovedal se naravnost, tako
da se ne bo mogla izgovarjati z nevednostjo. Lej, ta v je
nama e za petami, rad bi poslual menda. Tega imam jaz v
elodcu. Pa se bova e zmenila, jaz ti bom govoril naravnost
in menim, da bom tudi od tebe resnico zvedel.
Predzadnje besede so zadevale Kvasa, ki je, kakor se je vi-
delo, bil v ivem razgovoru z Mariko.
Zdaj ele je Manica sprevidela, da je tudi Marijanu znano,
kar bi bila rada vsaj nekaj asa e prikrivala pred svetom. Po-

129
DESETI BRAT BES eDA

mislila je, da bi se prav lahko zgodilo, da bi Marijan ali oe-

tu re razkril ali pa z Lovretom kaj opraviti imel, in barva po
lepem licu se ji spremen in oi pobesi v tla. Sklene pri prvi
priliki z Marijanom govoriti.
Prav srea je bila, da je bil ravno stotnik Grai k Marija-
nu pristopil in ga s celo vrsto vpraanj zamotil, da ni zapazil
spremembe na dekliinem obrazu. Rad ali nerad, zapleten je
bil Marijan kmalu v pogovor o zajcih in lisjakih in cel ol-
moter Zmuzne je katero vmes zinil, dopovedovaje gospodu
stotniku, ki je marsikaj po svetu skusil, da boljega lovca ga
ni, kakor je Marijan. In kakor je bil ta na mladi znanec va-
jen resnobneje rei hitro obdelati, bil je tudi zdaj kmalu ves
v govoru, pozabivi deklice nezveste in tekmeca in vseh
oetov na svetu, razen starih zajcev, o katerih je veliko pra-
vil, kako mu je tukaj pa tukaj kateri upeljal koo in ivljenje.

130
DESETI BRAT BES eDA

TRINAJSTO POGLAVJE

Kaj mu je danes sree tat?

Zamoril radost kaken strup?
Al ga prevaril je kak up?
M. Valjavec

P ripovedovalec veje povesti bi se dal primerjati ameri-

kanskemu volovskemu vozniku, ki ima ve voz zapre-
enih. e poganja ivino v prvem vozu, zastaja mu ona v zad-
njem, in e se povrne k poslednjemu, zaide spredaj rogata
neubogljivost iz tira, tako da se reve sem ter tja tekaje ves
upeha in mu e ne gre vse po volji. Tako tudi pripovedoval-
cu zastane marsikak prizor, ki bi utegnil vsaj za tistega zani-
miv biti, ki se je po izreji ali po lastnih naelih navzel lepe
ednosti, ki ji v navadnem ivljenju pravijo natannost. Vemo
sicer, da se s to krepostjo posebno baha mogoen sosed nas
Slovencev, trd, da je nekatere rei ele on do tal pregledal,
do dna premislil. Mi Slovenci pa smo. zopet pohlevni moi-
ki; ko bi Pavliha e enkrat na svet priel, dejal bi morda e ve;
zato se ne predrznemo svojemu sosedu te samoslave ometa-
ti, najsi je vasi e tudi neljubezniv proti nam. Znano je, da
so slabe, grene lastnosti nalezljive. Nasproti pa tudi ni niti
Platon ni sveti cerkveni oak Avgutin dokazal vsaj kolikor
je nam znano da ne bi tudi dobre lastnosti, tedaj ednosti
in kreposti, take navade imele, da bi prehajale od enega na
drugega loveka; temve lovek ima celo tako malo original-
nega na sebi, da vse svoje dejanje in nehanje tako obraa, ka-
kor druge vidi. Po tem bi mi sklepali ne bomo se pa rotili,

131
DESETI BRAT BES eDA

da je ta naa logika prava da je e tudi med Slovenci kaj

takih natanneev.
Ti poteni ljudje bi nas utegnili tedaj pocukati in rei: Ti,
izobraen gospodar mora po stari dobri navadi seznaniti tuj-
ca z novimi gosti, ki jih vpelje v svojo hio. Kako je tedaj to,
da se nahajajo v tvoji povesti ljudje in e celo mlada deklica,
hi zdravnika, o kateri ne vemo e ve, kakor da je na svetu?
Ko bi se kaj takega primerilo, in posebno od mlajih bral-
cev se bojimo enakega ometa, ne vemo drugega boljega iz-
govora, kakor da reemo: pisalec ni od Boga tiste potrebne
lastnosti prejel, da bi bil ob enem istem asu na vseh krajih.
Ako to osebo spremlja, mora ono znemar spustiti; posegan-
je nazaj pa je morda temu ali onemu prijatelju rednega in
pravilnega napredovanja neveno. Upati je pa morda opro-
enja, e tu popravimo zamudo, kakor se ravno da, namre
da predoimo astitemu bralcu nove goste po njihovi podobi
in po znaaju.
Vencljeva hi, ki je sedela pri obedu zraven Kvasa in stare-
ga gospoda Giaia, bila je deklica kakih devetnajst let. Bila je
v primeri z Manico majhne postave, vendar, kar se zrasti tie,
ne bi ji bil tudi zaviden sodnik mogel nobene nepravilnosti
oitati. Malo drobni, okrogli obraz z ivim oesom je bil zrca-
lo vedno veselega srca, kakor je tudi neka gibnost in lahkota
v vsem njenem obnaanju oznanjala veselo, mlado kri, ki svet
in ljudi sodi in pozna le od medene plati. Njen oe, gospod
Vencelj, kakor v svojem poklicu tako v vseh reh praktien
mo, izredil jo je bil po napanem naelu, da enska ne sme
ve vedeti, nego kolikor ravno potrebuje kot dobra gospodi-
nja, in da zna v omikani drubi vsaj tako govoriti, da se ji ne
more ni oitati. Sicer pa je skrbel zanjo kakor za svoje oko

132
DESETI BRAT BES eDA

in nekateri pravijo, da mo ni bil nikdar bolj pri dobri volji

kakor taas, kadar je kdo njegovo ljubljenko poteno pohva-
lil. Ob taki priliki mu je vasi posebno e je kaj pil popred
beseda ula, da bo sreen, kdor jo bo imel, da je pa tudi ne
bo vsak, ne ta ne oni, v zakon dobil.
Gospod Glai je nekdaj cesarja sluil in je bil tako sreen,
da je do stotnika priel. V slovei bitvi pri Lipsiji mu je bil
palec na levi roki odstreljen. Tedaj je imel gospod stotnik tudi
veliko sreo, da je svojega glavarja Koloreda, generala kranj-
skega polka Reus-Plauen, francoske sablje ubranil, in ta sam
po sebi prav majhen prigodek si je mo v toliko ast tel, da
so njegovi znanci morali posluati nekaterokrat to staro no-
vico, ponovljeno od prve do zadnje pike. Po obrazu soditi,
stotnik ne bi bil imel veliko ez petdeset let; ali sam je trdil,
da mu jih ne manjka veliko do sedemdeset in gotovo je sam
najbolje vedel. Samo to, da je e vedno z mladimi deklicami
najraji govoril, vrivalo je nekaterim vero, da se starejega
dela, kakor je res. Hvale bi bila taka la morda zato vredna,
ker je nimajo vsi ljudje, zlasti ker se, kakor hudobni ljudje
pravijo, enske rade ravno narobe laejo.
O olmotru Zmuznetu, ki je na zadnjem koncu mize zra-
ven domaega sina sedel, ne vemo drugega povedati, kakor
da je bil dolg, koen mo in mu ni blo veliko mar za raz-
govor, temve bil je ves iv in mrtev na slastne jedi in dobro
vino, katere je goltal, kakor bi nazadnje v svojem ivljenju
jedel. Tega mu pa ne zamerimo, saj je mo dobro vedel in
znal, da je graakov rojstni god samo enkrat v letu in da mu
njegova preljubezniva doma drugega ne privoi leto in dan
ko slabo zabeljene monike rene moke. Da pa ni ni govo-
ril, za to je imel tudi veljavne vzroke. Videl je namre onega

133
DESETI BRAT BES eDA

malo rejenega moa z naoniki na nosu, sivimi lasmi in dol-

go rjavo suknjo, ki se mu po domae fajmoter pravi in ki sedi
tik gospodarja na drugem koncu. Pri neki enaki prilonosti je
namre Zmuzne, misle, da se bo s tem gospodinji prikupil
in ga bo kaj vekrat povabilo na tolst obed doletelo, vedno in
vedno jedi hvalil, ki so na mizo romale.
Ali fajmoter so tako siten in hudomuen gospod, da so
potem Zmuznetu medpotoma domov oitali, da je nespo-
dobno jedila hvaliti, e nas nihe ne vpraa. Zato se je bil e
taas zagovoril, da bo vprihodnji molal, in te obljube se je
danes tem bolj dral, ker si je mislil: Ni dobro za loveka, e
se fajmotrom zameri, zakaj njim so velike oblasti dane za ta
in oni svet.
Ker druba ni bila velika, bil je razgovor veidel sploen,
sosed ni mogel s sosedom posebne govorice imeti, da ga ne
bi bili vsi sliali. Tudi se je re naglo zmenjavala; zdaj so se
besede pletle o gospodarstvu in letonjem pridelanju, zdaj o
vsakdanjih prigodkih v okroju. Stotnik je vasi ujel e rav-
no ni imel egave za svojo lepo sosedo na jeziku katero be-
sedo, na katero bi se dal ta ali oni zanimivi spomin iz voja-
kega ivljenja navezati in raziriti v daljo povestico. Zdrav-
nik pa mu je vasi nasprotoval, zastavljaje mu majhna vpra-
anja, katera je sicer vojak vselej razloil, pa so ga vendar bolj
ali manj motila v pripovedovanju.
Mi bi te pogovore razsnovali bolj na drobno, ali ker so bili
taki, kakrni se v ivljenju povsod sliijo, opustimo jih raji,
ker ne vemo, ali bi ustregli vsem bralcem ali ne, posebno ker
so se jih mlaji ljudje te potene druine malo udeleevali,
katere imamo povsod najbolj pred omi in jih tudi bralcem
priporoamo.

134
DESETI BRAT BES eDA

Proti dvem popoldne, ko so bile gostem elje po jedi in

pijai ukroene, da po Homerjevo govorimo, vstali so izza
mize razen gospodarja, fajmotra in olmotra, ki je vedno
kupico v roki vrtel. Gospodinja je peljala starega stotnika,
kateri bi si bil nemara drugo druino rad izbral, na vrt, po-
kazati mu novo zasajeno nemko zelje in romarin, ki raste
e deseto leto. Marijan in Manica ter Lovre z Mariko, kate-
ri je bila Kvasova druba nekaj posebno pogodu, napotili so
se za gradom navkreber proti razvalini.
Videti je bilo, da je Marijan nala tako oprezoval, da sta
la Lovre in njegova tovariica precej naprej. To je menda
Lovre tudi opazil, zakaj postal je naenkrat nekako tih in ni
odgovoril na vpraanje, ki mu ga je Marika ravno zastavila.
Ne more se naravnost rei, da bi bil ravno ljubosumen, kajti
poznal je Manico in ji zaupal, ali obla ga je vendar neka ud-
na cut.
Kaj ste tako naglo obmolknili, gospod Kvas? vpraa ga
Marika.
Saj veste, da se lovek vasi kaj spomni in se tako neho-
t zamisli. Upam, da mi boste to razmiljenost oprostili, da-
siravno vem, da ni lepo, e se v vai druini kaj takega pri-
meri. Kaj ste me e vpraali?
Sama sem e pozabila. Pa menda vam vendar niso moje
prejnje besede tega spomina, ki mora kaj posebnega biti,
zbudile? Ali se ne sme vedeti, esa ste se ravno domislili?
Kvas je bil zopet malo v zadregi. Hotel se je e ne kaj ma-
lega zlagati. Deklica, ki je vanj uprla svoje bistro oko, opazi-
la je menda to in naglo dejala: O, e vidim, da je kaj takega,
esar ne poveste prav radi. Neem vas nadlegovati. Zvedela
bom pa e e, da le enkrat vas in vae dvomljive okoliine

135
DESETI BRAT BES eDA

tanje spoznam. akajte, koj potem, ko pridemo dol v grad,

prijela bom Manico; ona ima oster pogled, gotovo vas je e
spregledala in vem, da sve toliko prijateljici, da vas bo izda-
la.
Tako vi vrujete, da imam jaz kake dvomljive razmere.
Verujem ravno e ne, ali zdi se mi. Pa vse pride na beli
dan, kar se zgodi. e pa pravim dvomljive, ne smete te bese-
de v slabem pomenu misliti. Jaz nisem tako uena ko vi, ne
znam besed premiljati, ampak govorim, kakor mi na jezik
pride.
Zdaj sta se bila e za grmovjem v ovinku skrila. Marijan in
Manica sta bila toliko zad ostala, da se nista ve videla.
Kje sta pa nadva ostala? govori vesela deklica dalje.
A naj bosta, kjer hoeta, menda imata pomenke, katerih mi-
dva ne smeva sliati. Zato ju neeva motiti. Zdaj sva na
vrhu. Glejte, kako lepo se vidi po deeli. Vidite tam le-ono
belo cerkvico na hribu? Tukaj ez Polesek?
Vidim.
In potem majhno na levo pogledite.
Tam ste vi doma, gospodina, ne?
Dom pa, ali rojena sem v mestu, tedaj sem meanka,
e je ravno malo mestnega na meni. Oh, tam pri oni cerkvi-
ci so tudi moja mati pokopani. Kaj bi dala, ko bi bili zdaj tu-
kajle med nama ljuba mamica! Kadar k nam pridete, pokaza-
la vam bom grob.
Ali je e dolgo tega, kar vas je ta bridka izguba zadela?
O, komaj osem let sem bila stara. Pa, gospod Kvas, ni
veliko me ne smete izpraevati o tej rei, sicer bi vam tako
zabavo naredila, da bi se zaela jokati.
In res se deklici prikae pol solzice pod bistrim oescem.

136
DESETI BRAT BES eDA

Prav trd lovek bi moral biti, ki bi vam kaj takega zame-

ril, kar blago srce kae. V tej rei se solz ne smemo sramovati.
Kdaj pa vas smem obiskati?
Veselilo bo oeta in mene, kadar pridete. Jaz sem vedno
doma in oe tudi malokdaj kam gred, posebno zdaj poleti,
ko so ljudje zdravi. Le kmalu kdaj pridite. Vsaj danes teden,
e vam prej ni ljub.
Porabil bom to vae prijazno povabilo, to se v, ako va-
ega gospoda oeta ne nadlegujem.
Lepo vas prosim! e menite, da na mojo besedo e ne
morete k nam, bodo vas e oe povabili. Samo potlej pa mo-
rate ostati mo beseda. Pozabiti ne smete; moki radi poza-
bijo svoje obljube.
Tega pa e vendar iz skunje ne veste?
eravno ne, odgovori deklica malo zardela, pa se ven-
dar slii in bere. Vi morate dokazati, da ste v tem bolji ko
drugi. In kadar pridete, razkazala vam bom svoj vrt in roe in
svoji dve ovici, moje najveje veselje.
Ali bom dobil kaj iz vaega vrta?
No, to se samo ob sebi razume, da doboste najlepo roo
za spomin, e jo boste hoteli vzeti. In tukaj vam br aro
dam.
Reki, utrga divjo roo z grma in mu jo da. Lovre bi bil lah-
ko opazil, da se nena roica za majhno spoznanje trese, ko
bi ne bile njegove misli drugje.
Prila sta bila zdaj na majhno porobje, tako da sta lahko
ves hribec razgledala. Precej dale zdolaj sta na potu stala
Marijan in Manica. Kvas je videl iz Maniinega obnaanja, da
Marijana nekaj prosi, esar mladeni nee obljubiti. Dasi je
Lovre slial le nekatere besede Marijanovega govora, razvi-

137
DESETI BRAT BES eDA

del je naglo, kaj govorita, in obraz se mu je nekako udno

spremenil. Strmel je tjakaj dol in vid, da je Marijan hitro
obrnil se od Manice in sam korail proti gradu, pozabil je, da
ni sam, in dejal je pol na glas: O nespamet! Povedala mu je.
Vse je izgubljeno.
Marika, ki je nekoliko poznala razmere med Marijanom
in svojo prijateljico, razvidela je zdaj s tisto ensko ostroum-
nostjo, katera je cel mladim, tudi malo izkuenim deklicam
v enakih reeh lastna, kaj pomenja Kvasov malo preglasni
izrek. Tih vzdihljaj se ji ukrade globoko od srca. Precej pa se
umiri in ree: Gospod Kvas, ali ne greva zopet nazaj?
Glas tega vpraanja pak je bil ves drugaen kakor v njeni
prejnji govorici. Lovre je mol korail tik nje po poti navz-
dol. Tudi njej se ni ljubilo nove govorice zaeti. Morala je pre-
cej hitro stopati, da ga je dohajala. Kaka dva pota ga je opom-
nila, da prehitro stopa.
Kmalu sta bila zopet pri gradu, skoro ob istem asu ko Ma-
nica, ki je bila veliko pred njima. Marijan je hotel iti proti
domu, a zdravnik Vencelj ga je zagledal in vlekel po sili na-
zaj gor v sobo, kjer se je zopet zbrala vsa druba.
Toda mlaji ljudje so bili vsi nenavadno tihi. Marijan je slo-
nel na stolu in zdaj pa zdaj jezno pogledal Kvasa. Gospod
Vencelj, ki je morda nekoliko slutil, kaj je tej spremembi
vzrok, pomagal si je zdaj tako, zdaj drugae, da bi se zopet
jeziki malo otajali. Ali kmalu je videl, da mu to tako malo iz-
pod rok gre, da je celo gospodar opazovaje pogledoval zdaj
svojo her, zdaj Marijana.
Ne vemo, kaj bi bilo konec te situacije, ko ne bi bila hina
Ura naznanila, da je Krjavelj od zdolaj in da hoe po vsi sili
z gospodi govoriti.

138
DESETI BRAT BES eDA

Aha, to je tisti pomorski vojak, ki pripoveduje, da je hu-

dia presekal? vpraa gospod Grai.
Tisti, tisti! Le br naj gor pride; jaz tega neumnea prav
rad sliim, pravi Vencelj.
Ko je tudi gospodar potrdil, kar je dejal zdravnik, la je e-
nica ven in kmalu potem se vrata poasno in polagoma od-
pr in na smolar se zmuza v sobo. Kakor ni ni potrkal, tako
tudi irokega klobuka ni snel z glave, ampak debelo je gledal
zdaj enega, zdaj drugega in, ne ved, koga bi ogovoril, ved-
no e vrata pritiskal, dasiravno so bila e zaprta.
No, Krjavelj, kaj bi pa ti rad? vpraa ga gospod Benja-
min.
Bog daj, da bi vam dobro teknilo, e ste jedli vsem! pravi
Krjavelj.
Je e dobro! Le povedi, kaj si priel!
Pa odkrij se; kadar pride med gospodo, ne sme imeti
klobuka na, glavi, pravi fajmoter.
Krjavelj se odkrije in pravi: Saj res, odkriti sem se bil po-
zabil. Priel sem povedat, da sem v hosti videl dve udni
ivali. Dopoldne sem smolo bral po smreju. e koek sem bil
doma pustil, prav pozabivi sem ga bil pustil, in moral sem si
narediti kozico iz brezovega lubja. Komaj pol sem je bil na-
drgnil tam pri tisti debeli smreki v Kavki, kjer imajo vrane
vsako pomlad mlade. In kaj sem zagledal? Dve zveri ste obi-
rali gabrovo zelenje komaj tako dale, kakor tista moja puka
streli, ki sem jo ono leto, ko je bila tista sua, od ciganov ku-
pil. Pa veste kaj, ljudje boji, ne morem lahko praviti, ker od
davi si nisem ni skuhal. Tako mi je nekaj gravo po grlu
ko bi mi hoteli pol glaka takega vina privoiti, kakor ga
imate ondukaj, da bi ga popil. Bodem pa molil zanj.

139
DESETI BRAT BES eDA

Ko so se stari in mladi na to pronjo, ki se po Krjavljevi

misli e sama ob sebi lahko razume, glasno zasmejali, posta-
ne malo srdit in za dlako je manjkalo, da ni debelo po tleh
pljunil in obrnil se. Ali ta srditost ga naglo neha, ko vidi, da
je grajski gospod vzel prazno kupo in jo do vrha natoil.
Poeljivo zvrne pijao vse do zadnje kaplje, odpre potem
usta in z nekim nepopisljivim glasom na znanje da, kako slas-
ten poirek je bil to.
Bog vam daj zdravje, da bi ele ez dolgo asa pomrli.
Dobro je bilo, tri ure pred smrtjo bi tako pil.
No, zdaj pa povedi nadalje, kakne ivali si videl? vpraa
Vencelj.
Kdo je dejal, da so ivali? Zveri so, zveri, pravim! Ne vem,
e so sloni ali so levi ali kakova druga divja teleta. To pa vem,
da medvedje niso ni volcj ne, e lisice ne! odgovori Krjavelj.
Naj bodo pa zveri, samo povedi, kakne so.
I, kakne! tirinogate, rogate, kosmate, tolike kakor koz,
pa vendar niso koze. Repa nimajo, pa vendar ne vem; zdi se
mi, da repa nisem videl. Divji ste pa, saj ste tako dirjali ez
goo ko svetega Elija voz po oblakih, ko sem malo zateptal
nad njima. Pa ste vendar tudi malo krotki, zakaj precej pot-
lej sem ju videl vrh hriba. Zato bi jaz dejal, da puke vzame-
te pa ustrelite kleka divjega. Ko bi mesa ne hteli jesti, i nu, jaz
bi ga prav rad vzel in za zimo posuil.
Ali je pa tudi res, kar pravi? Ali niso bile kake domae
koze? vpraa gospodar.
Ne, kozi pa e niste bili. Saj ju je tudi Obrak videl, kako
ste li mimo njegovega kozolca davi ob petih, potlej Matev-
ek ju je pod Obrhkom sreal in deseti brat ju je tudi ogledo-
val. Martinek je trdil, da ste divji kozi, ki iz hribov prihajate.

140
DESETI BRAT BES eDA

Jaz pa pravim, da ni res, zakaj o divjih kozah nisem slial nik-

jer, e taas ne, ko sem bil pomorski vojak. Druga zver je to.
Stotnik in zdravnik sta dejala, da naj bi se lo malo pogle-
dat.
Divje koze pridejo vekrat spomladi ali jeseni. Pred dve-
ma letoma sem eno jaz sam ubil. Ni jih teko zalesti, ker so
veidel mladii, ki se v dolino upajo, rekel je gospodar.
Hal, lepo orodje! Saj imamo dva mlada junaka, ki ima-
ta urne roke in dobre oi. Posebno vi, Marijan, poznate vse
kote po hosti. Vi nas boste razstavili.
Danes se mi ni kaj ne ljubi, odgovori Marijan.
Ohe! Ali vas ni sram take besede! vpije stotnik. Ko sem
bil jaz v vaih letih, ljubilo se mi je vse. Nobena no ni bila
tako temna in nobena deklica taka, da ji ne bi bil kadet Grai
znan gospodini tu mi boste e dovolili, da se malo po-
hvalim.
e gredo vsi drugi, dejal je Marijan ter nekako s strani
pogledal Lovreta, grem tudi jaz.
Saj bodo e gospod fajmoter li z nami, pravi gospod
Vencelj.
Meni se ne spodobi morilnega orodja nositi okrog, od-
govori stari mo.
Bog je ivali zato ustvaril, da so loveku na korist. Zato jih
sme vsak za potrebo poubijati. Ko bi jaz bolj sveto pismo iz
glave znal in ivljenje svetnikov, dokazal bi vam, gospod faj-
moter, da so dostikrat sveti moje morilno orodje nosili.
Sveti Hubert, sveti Florijan, sveti Jurij in vedi ga Bog, kako se
jim e pravi, ree stotnik.
Oni so imeli drug poklic in jaz imam drugega, odgovo-
ri fajmoter ter vstane.

141
DESETI BRAT BES eDA

Gospodar je bil medtem ve puk prinesel in, ko si je vsak

eno izbral, vzel je po ponudbi e Zmuzne dolgocevko, da-
siravno se je videlo e na tem, kako jo je prijel, da ni e nik-
dar kaj enakega v roki imel. Fajmoter se poslovi.
Zdaj Krjavelj za korak naprej stopi in pravi: Gospod graj-
ski, ko bi kaj smolnjaka za kolo potrebovali, zdaj imam prav
dobrega. Tak je ko olje, kakor laneno olje; ni zgoen niti ne
vodn. In vam ga dam prav poceni, zato ko ste vi, krajcar
bom odmaknil pri dveh funtih.
Le k hlapcu pojdi za take rei. Tukaj ima za pot. In pe-
tica zgine v Krjavljevem epu.
Gospod grajski, ko bi jaz smel ono posekano javorovo
hlod, ki v Kavki lei, domov vzeti? Vidite, lica se mi je strla,
nimam s im jesti, rad bi si drugo zdolbeJ.
lice ne bo iz cele gol delal! Le pojdi dol k Uri, pa naj
ti da eno lico.
Bog vam daj zdravje! Pa, gospod grajski, ko bi smel jaz
svojo molzavo kozo po vai senoeti ob gozdku vasi malo
popasti; zdaj mi e latvice mleka ne da, ko nima dobre pokla-
je.
Po senoeti bomo kosili. Pasel bo jeseni! Le pojdi, zdaj si
e opravil.
Gospod grajski, ko bi
Le pojdi, le pojdi! Zdaj ne utegnemo.
S tem mu je gospodar prestrigel celo rd proenj, ki se jih
je bil Krjavelj namislil govoriti. Zato je, po stopnicah gred,
godrnjal nad vrajo gospodo, ki je tako skoporita, da e ene
koze ne pusti napasti in ne d ene javorove gol, katera bi se
dobro prodala, in e celo loveku ne privoi, da bi vse izgovo-
ril. In ko je medpotoma to premiljal, vzkliknil je: O, Krjav-

142
DESETI BRAT BES eDA

lje, o ti sam zlodej ti, o ti ivi nepridiprav ti! Zakaj si govoril

o javorovi hlodi? Ko bi bil jezik za zobmi dral, kaj bi je ne bil
lahko skrivaj potulil in unesel in ukradel? Kaj bi kdo vedel,
ka-li? Nihe bi ne bil vedel, da si jo ti! e deseti brat ne bil bi
vedel! Saj pravim, moja pamet je taka ko moje koze rep.
Zmerom je zadaj, e se prav koza trikrat obrne. Ti nepridi-
prav, ti!
Pobitega srca je bil Krjavelj zaradi javorove gol tako dol-
go, dokler ni petice zapil pri Obraku, kjer je nael tudi stri-
ca Dolfa, kateri se je s svojim bratom Benjaminom tako malo
dobro razumel, da je na njegovega godu dan raji v krmi
kakor doma vezoval se.

143
DESETI BRAT BES eDA

TIRINAJSTO POGLAVJE

Me vpraa,
zakaj ve zanj ne maram,
zakaj ve on ni moj?
M. Vilhar

O ti veliki Shakespeare, mo modrosti in spoznanja, ka-

terega pritlikavci dol, da je bojo vrednost na lo-
veku preve v nievo deval, kako modro besedo si ti zinil, ko
si dejal, da je tista uboga stvar, ki po dveh nogah hodi in se
lovek imenuje, vasi najneumneja na tej boji zemlji. Kaj-
ne, da nisi v spanju mislil, da bode ez tristo let priplazil se
k tvoji velikosti eden iz deele Ilirije, ki je bila tebi tako mi-
tino dale kakor preprostemu slovenskemu dedu neznana
srena Olentova del, vpraaje te: Kajne, ko si ono besedo
izrekel, bili so ti posebno zaljubljeni ljudje na mislih?
Ali! Gotovo si imel te vrste ljudi pred omi. Zakaj ali niso
ravno revei ti najbolj vrtoglavi? Ali ne sanjarijo, da zdaj ne-
besa, zdaj pekel v srcu nosijo? Ali ne trdijo, da se jim je v srcu
vnel in razpalil tak poar,
da ne mog ugasti
potoci vse ga zemlje,
deevje vsega neba
in vse iroko morje.
Ali si ne domiljajo, da imajo kragulja v sebi, da imajo
globoke srne rane, katerih ne ozdravi sam Eskulap ali, da
po kransko govorim, katerim ne vesta zdravil e sveti Koz-
ma in Damijan ne? Gotovo si te ljudi mislil, ljubi moj veli-

144
DESETI BRAT BES eDA

kan uenosti, saj ti je bilo gotovo znano, da si taki uboki

el vasi najabotneje rei, postavim perutnice in krila, da bi
kakor Dedal leteli po zraku do drugega svojega srca; da si vo-
ijo zdaj venosti, zdaj kolnejo in rot se nad poasnim ti-
rom tiste nevidljive abstraktnosti, ki ji pravijo as, da prilet-
ni, razumni moaki po otroje epetajo in besedujejo in se
prav po golobje obnaajo.
Lahko si tedaj misli, ti velikan, kako sreni smo mi Slo-
venci, da imamo med majhnim tevilom svojih filozofov take
mislece, ki nam z jasno in ueno modrostjo dokazujejo, kako
norostno, neslovensko, da, kuljivo je tako dejanje in neha-
nje. Ne vem sicer, kaj bi ti rekel, ko bi bil slial potenega mo-
a, ki mi je misel izgovoril, da se mu velik filozof zdi tovorni
osel, ki s svojo teko kronjo potrpljivo kobac ez brv in se
za teko palico, katera mu udriha krotovice napoev po ivo-
tu, samo toliko zmeni, da malo zamiga z dolgimi uesi. Zani-
mivo bi pa morda bilo zate in zame, ko bi ta tirinogati mo
e je res tak modroslovec in ne neumen, kakor hudobni
svet hoe vedeti ko bi ta mo ljudem spregovoril in bi jim
naravnost svoje misli o zaljubljencih povedal. Mogoe je, da
bi potlej vseh nevernih Tomaev pri nas Slovencih in pri dru-
gih rodovih popolnoma zmanjkalo, da bi svet vse neslano
objemkanje in popevkanje popustil in da bi pesniki po
nasvetu slavnega moa samo zdrave in jedrnate pesmi peli,
postavim, kak prideluje se krompir najbolji.
Pa stoj, pero moje! Kam si zabredlo? Ni dobro biti tako
odkritega srca. Izprauj vest in spoznalo bode, da se ti je bati
zamere pri mladih lepoticah, pesnikih in e pri drugih mo-
eh, kateri bodo hudo ezte li in te zabavljivo hudobno in
celo umazano dete po lahkovernem svetu razvpili. Tega se pa

145
DESETI BRAT BES eDA

varuj, zakaj iz skunje ve, kako neradi nekateri odpust, e

se jim malo po robu postavi. Oporekovati lastno besedo ni
moko. Edini pot, po katerem se e poteno izkoplje iz te
zadrege, morda je ta, da naravnost pove, da ti e na kraj
pameti ni bilo koga razaliti, temve da si enalo le zato,
ker ti je v tem poglavju nekaj glav zaznamovane zaljubljene
vrste narisati, kaj so pametnega in naj ti bo e enkrat dovo-
ljeno pregreno ziniti nespametnega govorili in poeli.
Lovci, s katerimi je po dolgi pronji smel tudi Lovretov
uenec Balek iti, skrili so se bili e med grmovjem nad Po-
leskom, ko ste Manica in Vencljeva hi etali se po potu od
Slemenic proti travniku. Obema ni bil jeziek ni posebno
uren, kajti razgovor je vekrat obvisel. Obe ste menda imeli
veliko premiljati. Videlo se je, kakor da bi vsaka izmed nju
rada zaupala prijateljici, kaj ji je na srcu, pa bilo je obeh sram
zaeti.
Saj ste si imeli obe veliko povedati. Danes se je prigodilo
marsikaj, kar je obema misli nekaj zasuknilo. Marika je da-
nes sprevidela zakaj ne bi naravnost povedali da ji je
bilo zaelo nekaj prav skrivaj globoko doli v mladem srecu
tleti, esar gotovo ona prva ne bi bila ivi dui razkrila. Ob
pravem asu pak jo je ozdravilo spoznanje, da je zaelena re
zanjo nedosegljiva, ker se ne blia njej, ampak prijateljici.
Hotelo se je sicer v mladi loveki krvi deklici nekaj takega
kakor zavist vzdigovati, toda bila je preblagega srca, zmagala
je bolja stran in privoila je namiljeno sreo prijateljici
prav srno.
Manica pa je sree v tem hipu prav malo utila. Danes je
govorila z Marijanom. Kako neprijazno ji je mladeni, kate-
remu ni nikdar ljubezni obetala, oital nezvestobo! In kako

146
DESETI BRAT BES eDA

surovo se je rotil nad Lovretom proti njej; kake priimke je

dajal njemu, ki je bil po Maniinem preprianju kot lovek
toliko bolji, toliko viji od njega. In vse to ga je morala po-
sluati samo zato, ker je Bog vedi kako vedel skrivnost,
katero bi bila rada e nekaj asa skrivala. Prosila ga je za
Boga, naj vsaj moli, naj bode toliko blagoduen in naj ne
unesrei nje in Lovreta. Pa je Marijanu prila solza v oko, ali
ta solza je bila bolj znamenje jeze in alosti, da ga ljubljena
deklica ne mara, da njega zaniuje in ljubi loveka, ki ji celo
lastnega domovja ne more ponuditi. Rotil se je, da ga iz hie
spravi in sama ni vedela kaj e! Bala se je zdaj, da bode e
danes oetu vse razodel, in kdo se bode potemtakem udil,
da je govorica med deklicama vedno zastajala.
Prili ste bili do lipe na travniku in se usedli na klop.
Manica, dejala je zdravnikova hi, jaz te imam malo
okregati. Ti me nima isto ni rada. Glej, tako si alostna, da
se mi smili, e te pogledam, in e ne pove mi, kaj ti je. Dolgo
sem akala, zdaj pa, ko vidim, da nee sama povedati, mo-
ram jaz zaeti. Naravnost ti povem, meni ni nobene sile, ali
ko bi bila na tvojem mestu, zdi se mi, da bi bila popolnoma
srena.
Ali se res tako malo znam premagovati, da e vsak vidi in
v! dejala je Manica.
Ti! To bi me pa vendar lahko razalilo in tako bi ti zame-
rila, da me ne bi nikdar ve bilo k vam, ko bi le mogla. Kaj
vsak v, e jaz vem? Povej mi naravnost: kajne, da ima rada
gospoda uenika in ne Marijana, kakor ljudje pravijo?
Za odgovor se Manica nasloni prijateljici na ramo in e-
pee: Marika, e e ve, prosim te, nikar ne pravi nikomur,
tudi svojemu oetu ne. Jaz bi bila povedala tebi, ko bi bila le

147
DESETI BRAT BES eDA

komu. Mislila sem, da vem jaz sama in on. Pa vse se je men-

da proti meni zagovorilo. Da bi le sama ti vedela in nihe
drug, kako vesela bi bila, ko bi imela razen njega e enega
loveka moje enakosti, postavim tebe, ljuba moja, da bi govo-
rili o moji srei. Ali zdaj v e nekdo, ki bi eden najzadnjih
imel vedeti.
Mariki je bilo to vse e nekako novo. Zardela je v lice in
se veselo nasmehnila. Ti, Manica, pravi, ali se mora o ta-
kih reeh tako alostno govoriti? Jaz bi pa plesala in vesela
bila na tvojem mestu. Naj pon drugi, kar hoejo, naj ved,
kar hoejo! e te kdo vpraa, saj ni, da bi mu morala poveda-
ti, poeni ga in reci: kaj ti mar! Kako me more kdo siliti, da bi
povedala, kaj mi je v srcu, e neem.
Ti ne ve
Ni, ni! e vem, e hoe, molala bom tako ko ta ka-
men, e sama si ne bom upala vedeti. Da bi oetu to pravila,
to e mogoe ni in komu drugemu ne bi mogla kaj takega
govoriti. Skoro sem tako neumna, da bi me bilo sram, in, ko
bi morala, res ne vem, kako bi govorila. Samo tebi bi lahko
povedala, da, tebi pa nai gospodinji Lizi. Kaj meni, kako
sem jaz zvedela?
Ali ti je Lovre sam povedal?
O ne, on ne pov ni. Posebno danes je bil tako mole,
da se mi je vasi udno zdelo. Glej, zakaj mi nisi popred po-
vedala, da bi mu ne bila toliko prizadela, ko bi bila vedela, da
mu le ti po glavi gre. Pa vendar sem ga pripela tako, da mi
je moral obljubiti, da pride ni teden enkrat k nam. Taas mu
bom pa malo ponagajala s teboj, e smem. On mi ni ni po-
vedal, ali prav nazadnje sem ga sama spregledala, kaj je prav

148
DESETI BRAT BES eDA

za prav. Pa popred si rekla, da o tem nekdo v, ki bi ne imel

vedeti. Kdo je to?
Marijan! pravi Manica.
No, prava re! To ni vse ni. Jaz ne vem, zakaj bi se zato,
alostila. e ga ne mara, pa ga ne mara, kaj ti more?
Veliko alosti mi lahko stori. On je prav svoj lovek, vasi
se pokae, kakor bi imel nekaj dobrega srca, in zato sem ga
jaz rada imela, dasi bi ga ljubiti nikdar ne bila mogla; vasi je
pa zopet trmast in ves predrugaen. Danes je nala prilike
iskal, da sva govorila. Morala sem udna oitanja sliati od
njega, ki mu nisem nikdar ni obetala. Bil je ves divji in rotil
se je, da hoe Lovreta spraviti iz nae hie, preden bo en te-
den, reki, da bo oetu povedal vse. Jaz sem mu naravnost
povedala, da ga zdaj res ne ljubim, pa vsaj spotujem, e pa
to stori, bodem ga zanievala. Da, nazadnje sem ga za Boga
prosila, naj bo tiho, pa obljubiti mi ni hotel in sama si videla
lahko, da me je pustil samo in je el. Kakna imena je Lovre-
tu dajal, tega ti ne morem praviti, vsaka beseda pa me je glo-
boko in ostro zbodla.
Kaj pa je, e oetu pov, saj mu ne bodo verjeli prej, da
tebe vpraajo. Ti pa lahko ree, da ni ni, saj taka majhna
la
To ni tako, ljuba moja! Sliala sem ondan pogovor med
materjo in oetom in vem, da e sami malo slutijo. Bog v,
kako so na to misel prili. Prav lahko bodo verjeli, posebno e
jim Marijan pove. On je nekdaj razgovor med nama slial, za
gotovo v in jaz mu tudi nisem mogla tajiti. Sicer bi pa tudi
ne mogla lagati, zlasti svojim starem ne.
E, saj ne bo povedal. Jaz ga nikdar ve ne pogledam, e to
stori.

149
DESETI BRAT BES eDA

Menila sem vasi, da moj oe drugae mislijo o takih re-

eh. Zdaj pa vem, da bo moral, e zved, Lovre nao hio za-
pustiti. Jaz bi ga pa ne mogla pozabiti in nesrena bi bila,
prav nesrena. Vasi sem si ve moi zaupala, zdaj pa, ko mi
nekaj pravi, da Manica ni mogla izgovoriti. Solze so ji pri-
le v oi, objela je prijateljico in tiho jokala.
Znano je, da so enske mehkejega uta in da ni posebno
teko pripraviti jih do grenke kapljice, ki, znamenje veselja ali
e raji alosti, izvira iz zrcala lovekega srca, iz oesa.
Zato tudi Marika, vid prijateljico jokati, ni mogla dolgo za-
drevati solzice na trepalnici.
Obe deklici ste sedeli potem precej asa tiho, le zdaj pa
zdaj je Marika kaj vpraala, da bi govorico na druge rei na-
peljala, toda tudi njej se je videlo, da besed zmanjkuje.
Manica je v misli zadolbena zrla proti oblakom, ki so se
trgali in vlekli proti gozdu. Visoko gori nad deklicama je ne-
sel kragulj pie, v vasi uplenjeno, svojim mladiem.
Ali vidi kragulja? vpraa Manica.
In pie! Uboga ivalca, kako vpije, ko bo moralo umre-
ti, odgovori prijateljica.
e ival kaj misli, gotovo se temu pietu zdaj zdi, kakor
da bi njim vred bilo vsega sveta konec.
Kako ti taka udna misel v glavo pride?
Res je morda udna, pa ravno ta me je potolaila nekako
v tem hipu. Mislim si, e mora e ta ivalca tako gorj do-
akati, kakor je smrt v mladosti, zakaj bi potem druga boja
stvar ne nosila svojega bremena; Bog je pravien, razdelil je
gorj med vse svoje stvarjenje. Zato se tudi jaz ne smem bra-
niti, e mi pride kaj, esar bi se rada ognila.
Lepo te prosim, ne govori tako udno! Kako te more to-

150
DESETI BRAT BES eDA

laiti, e vidi e drugje gorje, kakor ti pravi. Meni se pa i-

valca prav smili. Nazadnje bi bila ti vesela, ko bi e jaz imela
nesreo.
Vesela ne, ali ravno ker te imam rada, pozabila bi sebe
Bei, bei, kaj bove o takih reeh govorili, saj hvala Bogu
do zdaj ni niti tebi niti meni sile nobene. Le iz glave si izbij
take rei. Jaz pravim, da bo Marijan vendar toliko moki, da
ne bo niesar govoril, in drugo se bo poasi vse na dobro obr-
nilo. e ga ima rada, gospoda Kvasa, mora misliti, da si
srena. Vredna si ti njega in on tebe.
Medtem je bil kragulj s svojim plenom, ki je bil deklicama
nove snovi za kratek razgovor dal, preplul poljano in se use-
del sredi gozda na visoko smreko.
Pol streljaja dale je stal Lovre na staliu, katero so mu bili
lovci odloili. Puko je nerodno in malomarno imel ob sebi
naslonjeno in, ne da bi bil pazil po goi in potih, kod pride
zverjad, zrl je v tla. Tovarii njegovi so se bili razkropili dale
okrog, bil je sam. Da mu je bilo za lov vsega sveta danes malo
mar, razume se lahko, kajti ravno prej mu je na strani Mari-
jan nekako jezen rekel, naj ga drevi vrh Skal na koncu gozda
poaka. Kaj mu je imel povedati, to mu ni bilo isto neznano.
Rad bi bil nekaj dal, da mu ne bi bilo treba sniti se njim; na
drugi strani pak si je zopet mislil, da nikakor ne bi bilo mo-
ko, ko ne bi besede dopolnil, da mu je skoro dolen nekega
odgovora, opravienja.
Zdelo se mu je, da e predolgo tukaj stoji zastonj in po
nepotrebnem. Rad bi bil popred e z Manico govoril, preden
z Marijanom, zato ga je vleklo, da bi bil svoje mesto popustil
in domov el. Ali zopet ni vedel, kako bi se izgovoril potem,

151
DESETI BRAT BES eDA

e ga vpraajo, zakaj ni drugih poakal. Ni bilo torej druge-

ga, kakor ostati na odloenem staliu.
Frfotanje kraguljevo v njegovem obliju ga je predramilo.
Nehot je vzdignil puko in strelil. Kragulj je sfrfolel po ve-
jah na tla.
Drugi lovci so uli strel in kmalu je slial Lovre od ve stra-
ni klicaje, ki so se mu bliali.
Ali je morto? vpil je gospod stotnik, ki je prvi pripehal iz
goe. Z druge strani so prilomastili gospod Benjamin, Ven-
celj in Marijan.
Samo kragulja sem ubil, odgovori Lovre, ki je zdaj ele
sprevidel, da ni prav storil, ker je lovce premotil, da so menili,
da je divjo kozo streljal.
Zakaj niste pustili vraga pri miru? pravi gospodar. Psi
bi bili vsak as na pravi sled prili in imeli bi bili morda kaj
ve domov nesti kakor tega ptia.
Ni ne d, odgovori zdravnik Vencelj, ki se je bil men-
da e tudi navelial zastonj stati. Tvoji psi niso vredni, da jim
jesti daje. Zmerom so okoli loveka, samo na sledu ne.
Ali nas je pa oni lovek osleparil! pravi stotnik.
Preneumen je za to! ree Vencelj.
Saj so nekateri tudi za lov preneumni, bolj ko za druge
rei, pravi Marijan in po strani nekako zaniljivo pogleda
Lovreta.
Poslednjega je kri zalila, hotel je tudi pikro odgovoriti, pa
v tem hipu je poila puka precej visoko vrh hriba.
To je Zmuzne! ree Vencelj.
Slepa kura najprva zrno ujame, pristavi stotnik. Ne dol-
go potem prisopiha Zmuzne preplaen in krvavega lica, pu-
ko za seboj vleko.

152
DESETI BRAT BES eDA

Tukaj nte vraga namalanega nikdar nisem streljal,

nikdar ne bom, pravi olmoter jezen ter vre puko ob tla.
Kaj vam je, da ste krvavi po licu? vpraa ga Benjamin.
Divja koza ga je brcnila, pravi Marijan smej se.
Da bi bila tebe in tvoj jezik! odgovori olrnoter in hoe
oditi.
Poakajte no, nate, pa se obriite in povejte, kaj in kako
ste streljali.
Kakor sem druge videl, kar ivim! Ali udarila me je puka
s kopitom, da me bolj boli kakor zver e sem jo ravno v be-
dra zadel.
Kaj ste kozo videli?
To je da, e sem jo streljal, prav od blizu. Dve ste bili, eno
sem tako, da ne pojde deset stopinj z mesta. Ko bi me le tako
ne bolelo!
Morda sem vam dal tako puko, da je bila e nabita in je
strel v cevi zarjavel, vi ste pa e vdrugi natlaili. Sicer moje
puke ne udarjajo. Pa se vam bo e zacelilo, zmijete se, pa bo
dobro, zdaj pojdimo gledat. e je ival obstreljena, psom po-
kaemo sled in pred veerom bomo obe imeli. Ali veste, da
ste dve?
Dobro sem ju videl, kakor vas zdajle vidim, gospod gra-
ak, dejal je olmoter Zmuzne in si lice brisal.
Nali so res krvave sledi in nekaj odstreljene dlake. Koj po-
tem so izvohali psi v goi onemoglo zver. Bil je mladi. Skle-
pali so moje, da bi se lahko tudi e druga dobila. Toda psi so
bili danes tako leni, da so vedno sled izgubljali. Tedaj se cela
tovariija z enim plenom napoti domov, ker se je e veer
blial.
Marijan ni hotel iti na Slemenice nazaj. Dejal je, da hoe e

153
DESETI BRAT BES eDA

po hosti pregledati. Preden pa je drubo popustil, ozrl se je

proti Lovretu in mu dejal tiho: Drevi, ko sonce zajde, pridi
vrh Skal.
Lovre pomigne. Vsi odidejo. Sonce je bilo e precej nizko.
Lovre je tedaj zael misliti medpotoma, da pa ni vredno ho-
diti domov in kmalu zopet isto pot nazaj.
Gospodje, jaz bi skoro tudi e veselje imel v hosti ostati.
Morda ravno mene srea aka, dejal je.
Kakor vam je ljubo, odgovori gospodar, e ostanete,
bosta z Marijanom vsaj dva, vama bode kraji as. Drevi pa
se podvizajte o pravem asu domov in e Marijana pripelji-
te.
Pa varujte se prepirov! zaepeta Vencelj in zameika.
Lovre ga debelo pogleda. Ali kaj v ali sluti? Ni mogoe, to
je menda govoril brez misli.
Krene jo br, ko pride lovcem izpred oi, proti Skalam. Tu
je bilo veliko porobje med vasjo in hosto. Proti zahodu je
viselo strmo peevje, preraslo z leevjem in trnjem, proti
vzhodu pak je bila tjakaj do meje peena zemlja, po kateri je
redko med brinjem in kotanjami rasla starikava resa.
Tik roba se ulee Lovre na tla, prislonivi svojo nenabito
puko ob kamen. Ravno se je mesec, velik in bled, vzdigoval
na vzhodu. Bolj sentimentalen zaljubljenec, kakor je bil Lovre
Kvas, bil bi gotovo glasen monolog nanj govoril in ubogi sve-
tilnici na nebu dajal oi, sluh in pamet, pozabivi, da luno pa
malo skrbi za nas rve, ki lazimo po tej zemlji in menimo, da
presegamo vesoljnost! Kvasu pa je bila luna zdaj malo mar.
Imel je druge rei v glavi.
Dasi je skoro elel, da Marijana ne bi bilo le-sem, vendar
ga je teko akal, ker si ni mogel misliti, kako se bosta po-

154
DESETI BRAT BES eDA

govorila, posebno na tako samotnem kraju. Enkrat mu je mi-

sel prila, da bi se morda hotel bti njim. Ali ta misel se mu
je zdela preneumna. Moral bi biti ta Marijan bolj romanti-
nega duha, da bi mu kaj enakega na um prilo. Ko bi bil ve-
del, da je mladeni veliko tistih romanov bral, katere Cervan-
tes v Don Kihotu iba, zdelo bi se mu bilo e mogoe, a tako
mu e zaupal ni, da bi vedel, kaj je tista nespametna sodba,
ki ji svet dvoboj pravi. Zastavil si je tudi vpraanje, kako bi
ravnal, ko bi se mu res kaj takega pripetilo. util je, da bi bil
hudoben duh v njem skoro pripraven. Ali pamet, sodnica za
dilemo da ali ne, razloila je naravnost za poslednje. Naj bi
tako ali tako re iztekla, ona in svet bi bila zanj izgubljena. In
vendar je njo ele spoznal, svet se mu je ele odpiral, kako bi
ga mogel izgubiti zlahka prej, preden je izpraznil namenje-
no mu kupo bodisi sladkega veselja ali bridke tuge. Ko se
je takih misli zavedel, moral se je glasno zasmejati. Obenem
pak je util, da se je nekdo s palico njegove noge dotaknil. Bil
je deseti brat.
No no! Peena maka! Tako vesel? Pa tukaj? Kaj si znael
morda, da so gori v le-tej rti (kae na luno ) tudi neumni
zaljubljenci, in to te je tako razveselilo, da se ti je peica po-
tresla?
Ni takega nisem znael, Martin! Kje pa si bil? Kako da
tod domov hodi?
Ti, prijatelj, vpraal bi te jaz lahko, kje je moj dom. Po-
praal bi te tudi lahko, kaj tukaj dela. Ali vsega tega noem,
ker sem vesel, da sem te enkrat slial, kako se smeje. Prav je
tako, vesel mora lovek biti in poskoen. Zato te raji vidim,
da si enkrat vesel, kakor da bi tri zime snega ne bilo in ev-
ljev ne treba. Sicer ima vedno navado, da dela obraz na kis-

155
DESETI BRAT BES eDA

lo kakor tisti uboni oe, ki zadnjo plesnjavo skorjo med svo-

je tri paglavce razdeli, sam pa luknjo tobaka pokad, da si
krulei elodec utolai. Pa to ni prav; lovek naj se vasi kis-
lo dri kakor za praznik, postavim, kadar nima kaj bolj pote-
nega delati ko ta svet premiljati in njegove madee.
Nastajala je tema. Vsak as je moral Marijan priti.
Zato je Lovre mislil, kako bi Martina z lepo odpravil.
Lahko no, Martinek, e gre spat. Jutri kaj pridi, pravi.
Je! Kure in otroci se zdaj e zarij, poten lovek pa ne
mara za dve tri ure, e se pri dobrem mou pomudi. Kaj ne
moreva tu kakove razdreti, ki se bo nama modra zdela? Za-
kaj, e se midva hoeva iz oi v oi malo pohvaliti, lahko r-
eva, da sva dva moa, kakrnih matere ne pobirajo za plo-
tovi, in vod takih ne prines, ampak pravi materi ste naju
rodili. e bo el vasi de, preden se bosta dva enaka zlegla in
zvalila na dan. Ni vsaka enica otorej.
Pojdi tedaj v grad, e ne gre e spat. Tam je lepa dru-
ina, dobo lahko pijae!
Martinek se udno nasmehne. Spoznal je bil, da bi ga pri-
jatelj Kvas rad odpravil. Videlo se je, da je hotel nekaj vpra-
ati, pa premislil se je in rekel samo: Pijae bo deseti brat
med gospodo dobil? Da, ko bi bil kdo drug, dobil bi je. Ali
zdaj mu najraji dad kakor ribnikim povabljencem, ko se
je Urh Prekanjeni z Marjeto Reajlo enil tepkovca in pis-
ker lesnikovca. Drugod pa e zavdvice zanj nimajo. Bog te
obvaruj in naj se ti o sami ljubici sanja.
Reki, odide. Komaj pa se toliko za grmovje zavije, da ga ni
mogel Kvas ve videti, postoji in aka.

156
DESETI BRAT BES eDA

PETNAJSTO POGLAVJE

Zrela hruka sama pade.

Narodni pregovor

M artinek ni dolgo stal na svoji prei, ko je zagledal, da

nekdo dohaja. Kdor ne bi bil imel tako ostrih in dobrih
oi kakor on, ne bi bil spoznal Marijana, kajti bilo je precej
mrano in vedno ga je zakrivalo grmovje.
Kaj imata pa ta dva tukaj opraviti? godrnja deseti brat
ter se naglo zavije navzdol in potem poez. Pripognjen in ti-
ho prileze prek kamenja do mesta, kjer sta bila mladenia.
Kvas je bil vstal in stal Marijanu nasproti.
Jaz bi samo enega loveka na svetu vedel, kateremu bi
zdaj precej odgovoril na tako vpraanje, slial je Martinek
Kvasa govoriti.
No, bom pa e jaz ob kratkem govoril, pravi Marijan.
e se v tirinajstih dneh, ne, v enem tednu ne odpravi z
lepo od tod za vselej, povedal bom to ljudem, ki jim je mar,
da se Manica ne obesi na beraa, ki je vzeti ne more. In e to
ni ne pomaga, dobo od mene kroglo v glavo, in ko bi ne
vem kaj bilo.
Dasi je imel Lovre na take besede vzroka dovolj, bet s ce-
pom odbijati, premagoval se je in dejal mirno: Marijan, jaz
vam naravnost povem, da sem vas imel bolj za blagega moa.
Da mi nekove namene podtikate, kakor bi jaz deklico samo
zaasno goljufal, ne morem vam zameriti. elim, da bi me
bolj poznali, sicer

157
DESETI BRAT BES eDA

Sicer je vse hinavina, prazne besede, katerim se je tudi

ona dala preslepiti. Povedal sem ti e, kar sem mislil. Jaz bi ti
e drugae pokazal, ko ne bi bilo zavoljo nje. V enem tednu.
Prosim vas, dajte mi besedo izgovoriti! al mi je, da sem
nedolen vzrok vai nesrei, ali preverjen sem, da vi ne bi bili
ni na boljem, ko bi mene ne bilo nikdar v ta kraj. Ko bi bil
vedel, da ona vas ljubi, veselil bi se bil z vami kakor prijatelj
s prijateljem in nikdar ne bi bil poskual niesar zse in nik-
dar bi se ne bil tako spozabil, da bi vam bil po namenjenem
lastnem prizadevanju njeno ljubezen odtegnil ali ukradel,
kakor mi oitate.
Kaj je nisi, lanivec!
Menim, da mi morete malo lai skazati. Verjemite mi ali
ne verjemite, od kraja, ko sem mislil, da je Manica vam na-
menjena in da tudi sama misli na vas, zatiral sem vsako ut
ljubezni. Zdaj pa, ko od nje same vem, da vam ni nikoli nie-
sar obetala, imam tudi precej lahko vest.
Pa bo kmalu e lajo imel, ko bo culo navezal in pobral
se po svetu, od koder te je vrag prinesel.
Gotovo lajo kakor vi, Marijan, zakaj, kar mi e tudi sto-
rite, drugega ne boste na dobiku, kakor da si boste lahko
oitali, da ste veliko pomogli v prezgodnjo nesreo pripraviti
loveka, ki vam ni drugega alega storil, kakor da vas je ne-
kaj asa poznal. Lahko no! Premislite to, kar sem vam rekel,
pa storite, kar hoete.
Prav je, da gre, ravno bi me skoro volja bila, zaluiti te
ez kamenje, da bi se nikdar ne pobral.
Pretepavat se nisem priel, pravi Lovre, pa mislim tudi,
da bi se vam ne dal vsak kar tako za ni luati po kamenju. e

158
DESETI BRAT BES eDA

hoete kaj takega skuati, treba vam bo koga drugega naje-

ti, ne mene. Reki, Lovre odide.
Svojo puko je bil na mestu, ob kamen naslonjeno, poza-
bil.
Marijan je e obsedel. Kvasova mirna beseda in to, da mu
ni mogel na marsikaj niesar odgovoriti, razkailo ga je e
bolj.
Ko bi je jaz nikoli ne imel in ne iskal po oetovi elji, ta
pritepeni bukvar je tudi ne bo! Ko bi ga zlodej zdajle nazaj
prinesel, da bi ga malo potresel!
In da bi svojo jezico, katere zdaj nad Kvasom ni mogel
ohladiti, poskusil nad njegovo tu ostalo puko, prijel jo je
srdito ter jo pet senjev dale po grmovju zagnal.
To delo so dopolnjevale tri krepke in robate kletve. Tik
pred seboj je zdajci zaslial preglasen, poreden smeh desete-
ga brata.
Ti grenik, grenikov sin! Kaj kolne Boga in hudirja! Ali
ne ve, da preklinjalci ne bodo gledali nebekega kraljestva?
Po teh besedah se zane Martinek zopet krohotati. Ko bi
bil ne vem kdo Marijanovih prijateljev v tem trenutku k nje-
mu priel, bil bi ga z jezo odgnal. Lahko se tedaj ume, kako
je zavrelo v njem, ko je ravno t lovek stopil predenj in e s
tem zanievalnim smehoffi. Bilo je e zdaj vdrugi, da mu je
v enakem trenutku pred oi priel ta mo kakor hudoben, na-
gajiv duh.
Ti pes! vpil je Marijan in zavzdignil kopito svoje puke.
Ni pes, ne dlake ne od psa ne najde na moji koi, samo
malo uboge loveke kosti, ustvarjene iz takega oeta, pa iz
bolje matere kakor ti. Bog, ti meni greh odpusti, da te imam
tako rad, da ti ne morem oglja zbirati na tvoji repinji, kakor

159
DESETI BRAT BES eDA

Salomon ali neki drug modrijarh pravi v svetem pismu. Nu,

nu, le pusti tisto palico kovano, le, e vidim, da je puka! Kaj
pravi, prijatelj Narobe, mo Hudojezec, ali bo vzel bognas-
varuj tega Kvasa v pekel ali ga bo peljal v zakonska nebesa z
graakovo herjo? Povedi, kaj meni? Jaz pravim, da bo tako,
kakor sem nazadnje dejal; tebi bo pa kaj odmeka vrgel. Ali
bi ne bilo tako prav? Kaj?
Za odgovor za neprilino alo je dobil Martnek s puki-
nim kopitom po kolenih, da je omahnil.
Ravno zdaj se je luna izza sivega oblaka pokazala in obse-
vala desetega brata, ki je prav polagoma odkladal kamiolo,
evlje z rame, palico in kumo. Fante, udari e enkrat, da
bom vedel, da se nisi spozabil, ko si me mahnil. Udari, e ho-
e desetega brata poznati!
N, hudi! Reki, mahne Marijan srdito vdrugi.
Martinek uskoi novemu udarcu, pa v tem hipu dri Ma-
rijana z eno roko za puko, z eno za vrat. Mladeni se je zvi-
jal, da bi se oprostil beraa, pa zastonj, videl je, da ima Mar-
tin ve moi, kakor bi je bil kdo v teh koenih, presuenih
udih priakoval. Zdaj pa zdaj je Martinek svojega nasprotni-
ka vrlo pomikastil in smejaje se vedno govoril: Vidi, vidi,
aba! Tako se norosti iz neumnih, prevzetnih bu iztresajo.
Ni pridno, e lovek meni, da vse ustrahuje.
In ko je Marijan zopet jel srdito otepavati z rokami in no-
gami, zavihtel ga je Martinek okrog sebe, zopet malo pomi-
kastil in dejal: He, konjiek, pohleven bodi in ponien! Glej,
kako bi te lahko neki mo ez peevje v dolino zaluil, kakor
si ti ravno prej nekomu obetal, ti zgaga, ti! In zaluil bi te ka-
kor leevo batino, da ne bi nobena tvojih koic cela ostala,
ko ne bi bil po nesrei nekoga sin, kateri bi, to se ve, meni

160
DESETI BRAT BES eDA

najraji v testamentu bolezen za dedino zapisal! Le poa-

si, kadar se mi bo zdelo, pa te bom pustil. Ali se bo pobolj-
al? Bojim se, da si podoben tistemu psu, ki je s svojim gospo-
darjem v cerkev romal, tam fajmotrovo pridigo poslual, da
je greh krasti, pa je iz cerkve el naravnost krast. Bomo vide-
li. Reki, ga pahne od sebe.
Srdit popade Marijan puko s tal in mahne s cevj po Mar-
tinku, ki pa se z isto urnostjo ko pred umakne.
Tako! akaj, podlasica nezbljljiva, jaz ti bom e druge
muhe iz glavice iztresel.
Pa preden je utegnil deseti brat Marijana drugi v svoje
klee dobiti, odskoil je ta tri korake in napel petelina pri
puki.
Eno stopinjo stori proti meni, pa bom sproil! vpije sr-
dit Marijan.
Martinek se zasmeje in v enem skoku je bil pri njem. Ali
nerodno je puko prijel, kajti v tem hipu se je sproila. Mar-
tinek je imel kroglo v sebi; vendar je bil e toliko v moi, da
je svojemu nasprotniku iztrgal oroje iz rok in ves divji loput-
nil ga s tekim kovanim kopitom po glavi tako, da se je zvr-
nil z ubito repinjo. Potem se tudi on ni mogel drati ve po-
konci, zgrudil se je na tla. Kri mu je tekla s curkom iz globo-
ke rane pod prsmi. Z umazano ruto, katero je iz nedrja izv-
lekel, zatlail si jo je toliko, da si je kri nekoliko ustavil, popri-
jel palico, evlje, kamiolo in kumo ter se vzdignil. Poasi se
je vlekel po stezi naprej.
Mesec je lepo svetil na nebu in obseval mladenia, ki je
leal na tleh kakor mrtev. Tiho je bilo precej asa dale okrog,
le murni in drugi mresi, ki so za grmovjem po toplem dne-
vu prili na veerni hlad, vrleli so svojo enomerno nono

161
DESETI BRAT BES eDA

pesem in tam doli iz vasi se je slialo lajanje dveh psov, ki sta

drug drugemu odgovarjala.
ez kaki dve uri je bilo sliati ohripelo petje posamnega
glasa, ki je poasi, pa vedno blie prihajalo. Bil je to stric Do-
lef, ki je el iz krme Obrakove precej vinski domov po svo-
ji navadi.
Bil je e komaj streljaj dale na samotni stezi, ki je drala
prek Skal. Ali kakor se je videlo, se ni mou posebno mudilo
domov, ker na svojem potu je vekrat zaeptal malo v stran,
zdaj pa zdaj na jarek padel in se naprvo na vse tiri, potem na
dve zopet pokonci skobacal in vedno govoril. Naposled se je
ustopil na gri in zael v dolino peti:
Je huda zver ko sam hudr
ta ena moja, stara para,
ne d pazder mir nikr
me vara ven in ven in kara.
Rodovine sem dobre, potenega oeta, govoril je stric
Dolef sam med seboj nadalje. Pa tudi nisem bil nikoli tako
neumen ko drugi ljudje ter nisem vtikal vratu babjemu vra-
gu
Reki, se ob jeo spotakne in pade. Ker je svet na onem
mestu skoraj e bolj visel ko kje drugje, bilo je nevarno za
strica, da se ne bi strkljali v dolino. Ali Dolef je bil mo, ki je
znal vince piti in nositi, tudi e ga je bilo nekaj odve po stari
hvalni navadi. Kakor je tedaj mo, plemenitega oeta sin, za-
pazil, da je v tej postelji glava veliko blie osredku matere
zemlje nego nog, poprijel se je vrlo za brinov grmiek in po
nekaterih teavah se je tako zasukal okoli brina, da po natur-
nih postavah ni ve kri v glavo silila in da je brez vse skrbi

162
DESETI BRAT BES eDA

lahko poloil jo na krtino. Objemi e z drugo roko brin, pel

je s slabotnim glasom:
Bo prila grenka smrt,
hramek bo zaprt,
glaek djn na stran,
jaz bom pa zakopn.
Dira la la la lm.
Potem se ez nekaj asa zopet na vse tiri postavi in, ko
stezo dotiplje, opomore si, vekrat zastonj poskuaje, na no-
ge. Bodemo zlezli domov. Pa e jutri. Dva bokala sem dol-
an. Obrak, po pravici delaj, ne pripisuj, saj smo kristjanje;
midva oba! Petra si ven vrgel in si ga! Kaj ti je htel? Le pre-
pira ne, tepea ne! Potrpimo; vino je Bog dal, mi smo pa otro-
ci njegovi; ganje smo pa sami napravili, e mi ne, pa drugi;
saj
vinska trta
nima grla,
da bi sama
vince rla.
Kaj boste vi? Pijte pa molite. Ne veste drugega, kakor kar
drugim ljudem iz ust priakate. Jaz pa sem e drugane piv-
ce poznal. I, ko bi tebe vraglja prinesla, ti moj prijatelj Fric!
Precej ga imava kupo in popela bi tisto, kako se e poje, a-
kaj:
Gaudeamus igitur
juvenes dum sumus...
Ne znam

163
DESETI BRAT BES eDA

Med tem samogovorom je bil Dolef priel do tja kaj, kjer

je Marijan leal.
Aha, tu je tudi eden, ki ne sme vina videti. Reve, jaz sem
se tudi vasi tako nalezel, da nisem imel stopinje, zdaj pa
Dolef se spotakne in pade tikoma k leeemu. Hoj, hoj!
Brate moj, vstaniva!
Zdajci zapazi, da je namiljeni pijanec Marijan ter da je
krvav po glavi. Znano je, da kaj isto naglega in nenavadne-
ga loveka strzova iz najhuje pijanosti kakor, postavim,
strah. Dolfa pa, sicer miroljubnega in dobrotnega moa, ni
nobena re utegnila bolj prestraiti kakor kri in smrt.
Kaj e! Marijan ubit! Kdo je to storil, za krianega Boga!
Pretipavi ga bolj natanko, zapazil je stari stric, da mlade-
niu e ila bije, da pa ima glavo prebito.
Klical ga je, cukal in z ros moil po elu, pa ni se ganil.
Zarja se je v vzhodu jela ariti, ko si je Dolef jenjal priza-
devati in zael pomiljati, kam bi el po ljudi. Odloil se je
naposled na Polesek in dirjal je, kar so ga mogle noge nositi.
Teko je stari Dolef sklical Krivca in Krivevko iz postelje,
da jima je mogel povedati, kaj se je zgodilo, kaj je videl. Ka-
kor je pa oskrbnikova enica sliala strano poroilo, ,da mla-
di gospod pol mrtev v rebri lei, bilo je toliko vpitja po gra-
diu Polesku, da se je moral tudi stari gospod zbuditi.
Kaj bo, kaj bo? O sveta Barbara, pomagalka na poslednjo
uro, mati boja, pribealie grenikov, kaj bo! vpila je maj-
ka Krivevka in roke lomila.
Nikar ne krii ko berake klee, gra babja! Kaj bi tanti-
goval, ko ne pomaga ni, povedi, kaj je poeti, pravi njen
mo, ki je nekaj asa kakor panj stal.
Ti grdoba grda! zmerjala je baba in debele solze brisa-

164
DESETI BRAT BES eDA

la. Saj pravim, ti nima srca; trd kamen ima v prsih; ko bi

kaj srca imel, jokal bi se, e samo mene vidi jokati, nikar pak,
ko je na lepi, mladi, dobri gospodi ubit. Oh, rane krvave!
Kaj bo za nao slubo, e je mrtev ali e ele bo!
Baba, tebe je Bog oe ustvaril, ko je ravno pri slabi volji
bil ali pa e truden; e te sam bognasvaruj ni napravil.
Drugo krat se prepirajta, zdaj gospoda pokliita vsaj, da
bomo li pogledat in da ga domov prinesemo, pravi Dolef.
V tem hipu se vrata odpr in gospod Pikv stopi na prag
z nabranim elom, s sveo v roki, razoglav in v dolgi halji iz
tankega rnega platna. Ostro pogleda zbrano trojico ter pravi
osorno: Kaj to pomeni! Oba bom segnal iz hie. Jaz noem
nikakega krika.
Po teh besedah se obrne na vratih in hoe oditi. O milo-
stljivi gospod, ko bi vedeli, kaj zaela je Krivevka, pa sta-
ri ji jezno besedo prestrie:
Ni noem vedeti, moli!
Zdajci popade Krivevko sveta jezica, razkaena postopi
za njim in prime za vrata.
rna ivina ste vi in moj mo. Kaj ste vi oe, ko va sin
umira zunaj na polju, vi pa pravite, da moram molati, da
vam e povedati ne smem.
Samo dve besedi je stari slial: sin umira in bilo je do-
volj. Barvo je sprevrgel, obledel ko zid, svea mu je padla iz
rok.
Kaj pravi? Sin moj! Kje je Marijan?
Na to hlastno vpraanje pa Krivevka ni bila pri volji br
odgovoriti, kakor je gospod v svojem smrtnem strahu hotel,
ampak mislila mu je e to in ono oitati, ker menila je: zdaj-

165
DESETI BRAT BES eDA

ci je urica. Pa stric Dolef ji je skazo storil in v treh besedah vse

povedal.
Takega ni e nikdar nihe starega gospoda na Polesku vi-
del, kakren je bil v tem hipu. Nekaj asa je stal ko okamnel
in srp gledal zdaj tega, zdaj tega. Pa koj je z roko sive lase s
ela posnel in, kakor ne bi mogel ve po svoji navadi love-
tva in lovekega uta zatajevati, postal je naenkrat ves bese-
den, hitro in z neko skrbljivostjo zapovedal, kaj naj se zgodi,
in zaradi tega so kmalu potem koraili vsi trije, gospod Pi-
kv, Dolef in Krivec, prek polja.
Botra Krivevka pak je jokala in tulila okoli Poleska, da je
bilo strah. Popolnoma iz uma bi se bila pa rada dela, ko so
proti dnevu prinesli Marijana, v rjuho zavitega in popolno-
ma v nezavesti.
Lahko si je misliti, da je botra Krivevka kakor potena ka-
tolianka najprvo gospodu nasvetovala, naj polje po duhov-
nega gospoda, da pride s sv. poslednjim oljem in obhajilom.
A stari gospod ji je tako z ostro besedo prepovedal ivega
loveka v hio klicati, da si ni upala nobene ve ziniti. Tudi o
zdravniku ni hotel niesar sliati, temve spiral je rano sam
in sam obvezoval sinovo glavo, in sicer se je pri tej rei tako
izvedeno obnaal, da je Krivevka mou pozneje dopovedo-
vala, trije gospodje Venclji ga ne bi bili tako obvezali. In ko je
videla, da se ni skoro ni odmaknil od sinove postelje, ampak
vedno pazil na vsak dihljaj, tipal, kako ila bije in koliko ima
glava vroine, pritegnila je sama sebi, da ima vendar e nekaj
oetovskega srca, da, ve srca ko njen mo, ki se e jokati no-
e, kadar ona veka. Ko bi le e majhno za njegovo duico skr-
bel in ga dal prevideti, pa bi lovek htel kakov oena moliti
zanj, mislila je. Vekrat jo je skunjava obhajala, da bi kar

166
DESETI BRAT BES eDA

sama natihoma la po fajmotra, da bi ranjenca vsaj izpove-

dal, ali bala se je, da bi po svoji nepokorini slube ne izgu-
bila, zato je jokaje se obljubo naredila, da bode opuenje
svoje svete dolnosti kakor glavni greh pri prvi spovedi po-
vedala.

167
DESETI BRAT BES eDA

ESTNAJSTO POGLAVJE

Bolan lei, milo jei.

Narodna pesem

S tric Dolef je koj potem, ko je Polesek zapustil, zautil

vsakdanjo potrebo, namre da ne bi bilo napano malo
zaspati. In ker mo ni bil vajen odrekati svojemu telesu, e-
sar mu je lahko privoil, ulegel se je doma pred lopo na voz
in je spal vse jutro do trdega dne. Tako ni utegnil Slemenia-
nom zgodaj praviti, kaj je danes to no skusil in videl.
Lovre je bil zarana vstal in je po svoji navadi sedel na klo-
pi pod grajskim orehom. Verajnje skrbi so mu bile nekaj
znemar prile, tako da se je prav z veseljem in pridom peal
s svojo knjigo.
Zdajci je zaslial krevsanje nerodne stopinje po peenem
potu proti gradu in, obrnivi se, videl je znano podobo Krjav-
ljevo, ki je naravnost proti njemu so pihal.
Ali ste vi tisti, ki zna gosposke otroke uiti in ki ga za Kva-
sa kregajo? vpraa Krjavelj, ustopivi se predenj.
Jaz sem tisti, ki ga v mislih imate, odgovori Lovre in se
zasmeje. To pak Krjavlju ni bilo pogodu in dejal je:
Sliite me, vi, zakaj se mi rigate in smejete? Jaz sem bil na
vojski, na morski vojski, pa se mi niso smejali, to vam povem.
In pri fajmotru sem bil, pa se mi niso smejali, glejte! Samo
enkrat so se mi smejali, pa so bili e taas bolj neumen mo
ko jaz, eravno znajo too ustaviti, To je bilo taas da bo-
ste tudi vi to re vedeli in se je nauili taas, ko smo za

168
DESETI BRAT BES eDA

velikonono spoved hodili na izpraevanje iz nauka kran-

skega. Pa so mislili gospod, da me bodo prav ujeli in me vpra-
ajo: Krjavelj, pravijo, koliko je bogov? Ni ve ko eden,
pravim jaz. Kaj nisem dobro povedal?
Prav dobro.
Nu, pripoveduje Krjavelj dalje, potlej malo tobaka v
nos natlaijo in se s tisto majolikasto ruto obriejo in me e
vpraajo: Krjavelj, pravijo, kje pa je Bog? Jaz pravim: Pov-
sod. Oni me spraajo: Tedaj, pravijo, e je povsod, ali je tudi
v tvoji hii? Tudi, pravim. Ali je v tvojem hlevu? Tudi.
Ali je v tvoji kleti? vpraajo; jaz pa pravim: Gospod, ne bo-
dite hudi name, v moji kleti ni Boga; nobenega Boga ne naj-
dete v moji kleti, e ga tudi z vgano trsko iete; in hudia
ne najdete v njej, eprav mrtvake bukve v roko primete. Ta-
ko sem jim bil povedal in malo so obo napeli in dejali: Krja-
velj, pravijo, Krjavelj, zakaj ni Boga v tvoji kleti? Poprej si prav
povedal, da je povsod, zakaj bi ga v tvoji kleti ne bilo. Jaz pra-
vim: Zato ni Boga v moji kleti, ker nobene nimam. Taas so
se mi smejali.
Zato, ker si jim dobro povedal.
Kajneda! Pa skoraj bi bil pozabil, da me je deseti brat
Martinek po vas poslal, pravi Krjavelj.
Kaj bi mi pa rad? vpraa Lovre.
Veste, kaj bo najbr? Martinek je zbolel, lei, pri kraju je
ko bua v zelniku, pet bo stegnil. Testament mu boste zapi-
sali, jaz menim!
Ker je Krjavelj to udno novico tako malomarno pravil,
kakor bi bila vsako uro sliati, ni mu Kvas za prvega verjel. Ali
Krjavlja je to zopet ujezilo in rotil se je na svojo mater in svo-
jo morsko vojaino, da resnico govori. Tudi je bilo vse Kva-

169
DESETI BRAT BES eDA

sovo odpovedovanje, da ne more in ne utegne od doma, da

naj koga drugega poie, zastonj, kajti Krjavelj je dejal, da ne
sme o Martinkovi bolezni ivi dui ni povedati razen njemu.
Do ure, ob kateri se je slemenika druina k zajtrku sprav-
ljala, bilo je e precej asa in pot do Krjavljeve koe ne ravno
dolga. Zato se je Kvas naposled napotil s svojim tovariem
proti Obrhku.
Veste, kaj vam pravim, dejal je medpotoma Krjavelj,
jaz sem mo; to so tudi po svetu vedeli in ved. Zakaj sem
bil pa pomorski vojak? To vas vpraam. Stara ciganka, Bog
ji daj peha in masla, bila je pri meni e pred dolgo leti in
povedala mi je za tako sreo, da bom, preden sveti boi pri-
de v deelo, nekaj podedoval. Morda je letonji boi v mis-
lih imela. Kaj menite vi, ki ste uen fant, kakor so se pri Obr-
aku o vas menili, ali bi se ne dalo tako narediti, da bi jaz za
desetim bratom kako stvarco dobil? On ima nekaj srebrnih
kebrov, vi boste pa testament pisali, e jaz prav mislim. Pos-
tavite v pisanje take besede in pokriajte jih, da bom jaz tudi
kaj dobil. Posebno tiste evlje bi rad, ki jih ima; saj vidite, da
bom na zimo bos. In Obraku sem trinajst krajcarjev dolga
naredil, te bi rad plaal, zakaj, e dolg na oni svet nesem, ko
bi se primerilo, da bi umrl, ne bom venega zvelianja dose-
gel. Pa e eno kozo bi si tudi rad kupil, ko bi denar imel. In
kamiolo imam raztrgano, glejte, komolec mi jo je preril;
Brzetov Tonek pak ima eno naprodaj. Kaj, ko bi se kaj denar-
ja dobilo? Naredite vi otorej testament, saj ne maram ravno
zastonj, nekaj krajcarjev vam bi htel vrei za molk in pote-
nje. Nekaj bo, vem da, Martinek sam rekel vpisati, e ga
opomnite, nekaj pa sami priznamovajte.
Kaj meni, da bi bilo prav, ko bi se tako naredilo?

170
DESETI BRAT BES eDA

Oj, kako ste neumni! Tako govorite, da ni ne za na ramo

ne za na voz, prav tako mislite in govorite, kakor bi po temi
hodil in sence iskal! Le posluajte me: jaz imam dve kozi, eno
mlado, eno staro Dimko in Marogo. e Marogi pokladam,
dam ji mrve in slame, kajne? Nu, e ona zboli in umrje
sveti Luka volovske podobe je varuj! kaj bo v jaslih pustila
in komu? Sen bo pustila in slamo, kajne? Pa komu? Meni ne,
ki sem ji ga dal in ki sem gospodar njen, zakaj jaz tega ne jem;
ampak Dimki bo pustila, ki njo pri enih klinih privezana
stoji. Ali ne bo tako, ka-li? Kaj pravite?
To bo morda vse tako, Krjavelj! Ti e ume, kakove so
kozje postave, jaz ne. Ali povedi mi najprvo to, kaj je desete-
mu bratu, kakovo bolezen ima? pravi Lovre.
Ni, zdaj je to govoriti, koliko mi boste v Martinkov tes-
tament zaznamovali. Saj vem, da znate, e le hoete; zakaj
ljudje govor takisto, da ste rno olo tudirali in e hudobo
znate zagovarjati. Zastonj ne bo, e mi dobro storite. Ali bom
enkrat za ganje dal, da ga bova pila, ali vam bom kake tri
tolste polhe prinesel za veerjo e ne veste, kako so dobri
in uitni v krompirju kuhani ali bom pa poln svinjski pis-
ker smolnjaka za mazanje kol prinesel v grad, dobrega, oljna-
tega, da se bo vlekel od kuhalnice ko deni curek.
Le tiho bodi, Krjavelj, vsega tega ne bo nosil.
Kaj! zadere se moanec, kaj misli kdo, da ne morem ali
da laem. Vse, kar jaz reem, je tako res, kakor bi pribil in
privezal s klinom in s trto. Le stojte, da vam povem eno, pot-
lej boste spoznali, e sem jaz resnien mo ali je kdo drug.
e vem, da si pravi mo, le povedi, kar sem te vpraal,
kako bolezen ima Martinek, pravi Lovre.
akajte no, saj ne gori voda in obesil se ni nihe, to mo-

171
DESETI BRAT BES eDA

ram razpovedati, kar sem zael. Jaz sem resnien mo. Na

svete Lucije dan so Hrvatje praiev gnali ono leto je bilo,
ko se je Izvirnikova enja podrla, votla je bila in suha in stara
kakor naa vas. Pa so jih gnali po poti in tepli po etinah in
grd kosorep rn pes jim je poganjal. Tisti kosorepi pes poga-
nja, laja in leta okoli takistih praiev kakor sama bojast. Jaz
pa gledam in ogledujem tisto ivo ival. Kar ti jo en prai od
krdela ubere ez njive in dirjiha gor za mojo hio in proti ho-
sti. Jaz ves vesel mislim, Bog ti daj zdravje, pras, ti bo v ho-
sto ubealo. Hrvatje, bogme, te bodo pustili in jaz te bom
nael in jedel. Ali tisti pes kosorepec leti za praiem in ga
grozno grize in ustavlja. Bil je e klek, kmalu ga priene na-
zaj, pa bil je ves krvav in raztrgan od pasjih zob. Komaj je
hodil. Jaz postopim in pravim Hrvatom: Moje, pravim, vi
svinjski prekupci, pravim, ta ival bo crknila, preden na se-
menj pridete, in bo! Dajte jo meni za dar boji. Sreo boste
imeli, pravim, kamor boste prili. Pa mi ga niso hoteli dati.
Kar me jeza popade in pravim jim: leve hrvake, skoporit-
ci, emei, svinje enete gor, svinje boste gnali dol, prodali ne
boste ni, zato ker ste nevoljivi. In kaj se je zgodilo? Jaz sem
tisti veer molil na ast sv. Lucije in ona je Hrvatom tako na-
redila, da sem jaz resnico govoril. Prekupci niso skoro ni
prodali na semnju. Drugi dan sem videl, da so ve gnali na-
zaj ko tri polovice tistih praiev.
Ali bi tudi zdaj sv. Lucijo prosil, da bi meni kodo nare-
dila?
Nemara da bi jo hotel poprositi. Ona me ima rada, to sem
e taas pri tistih praiih videl.
Te molitve te bom odreil, zakaj nobenega testamenta ne

172
DESETI BRAT BES eDA

bom delal, e je prav Martinek res bolan, kakor pravi, pravi

Lovre.
To je Krjavlju upanje malo potrlo. Prizadeval si je po svo-
ji najbolji moi Kvasa prepriati, da ni na to ni na no stran
ne bi bilo napano, ko bi se kaj takega napravilo, kar je on
elel. Ko je pa videl, da mu noe niesar obljubiti, obmolknil
je in se jezno dral.
Tako sta prila do Krjavljeve hie, katero hoemo bralcu
natanneje pred oi postaviti, nekaj zaradi tega, ker je enakih
lovekih stanovanj e poredkoma najti po Slovenskem, ne-
kaj pa, ker smo te vere, da se je na Krjavelj, vsem njegovim
slabostim in pomanjkljivostim vprek, vsaj kateremu izmed
bralcev toliko prikupil, da bo potrpljivo bral, kje in v kako-
vem je stanoval. Krjavljeva hia je njegovega lastnega dela,
tedaj ji ne moremo zameriti, e ni po nobenem pravilu stav-
ljena. Ko se je bil ta mo za trdno namenil stanovanje zase
napraviti, ni se najprvo usedel in mislil, kak rte bi si naredil,
po katerem bi potlej skladal, temve vgozdil je v zemljo tiri
stebre pokonnike, prevezal te z vprenjaki, na vsakem kon-
cu brano vtvoril in vrh vsega sleme obesil; vse to je delal, ne
da bi bil vedel, kaj bo iz tega postalo, ali hlev ali hia ali oboje.
Kakor vsak, ki dom dela, elel je Krjavelj, da bi hitro izdelal,
pa hotel je tudi, da bi bilo dobro. Za lepoto mu e ni bilo to-
liko, ve za gorkoto. Zael je med tramovi pokonnjaki zidati,
ali bolj prav, prostor zadelovati. Pa dasi se je ilovnati zid pre-
cej hitro vzdigoval od tal, zdelo se mu je vendar vse to dolgo-
asno, zato je naloil v zid panjev, gol, okornih skal in vse-
ga. Zato e zdaj, ko Krjavlja ve ni, niso stene gladke. Streha
je bila sicer le ena, pa mnogovrstna, kajti Krjavelj je pokril
nekoliko s slamo, nekoliko z mahom, nekoliko z deskami ali

173
DESETI BRAT BES eDA

s pazderjem, po vrhu pak je imel naloeno kamenje in stara

kolesna platia, da mu ne bi sapa strehe trgala. Ker Krjavelj
ni bil nobene kamenite vloge v zemljo postavil, poobesila se
je bila njegova hia tako na zapadno stran svet, da je Lovre,
stopivi skozi duri, malo mislil, ali si je lovek tu ivljenja v
svesti ali ne.
e bolj udno je bilo to stanovanje od znotraj; kajti bilo je
tukaj vse v enem, hlev, izba, kuhinjska shramba in klet. V
enem kotu sta bili privezani dve kozi, v v drugem je bilo na-
tovorjenih dokaj rnih piskrov krompirja, kokov za smolo in
druge ropotije. Tam v poslednjem kotu pak je na slami leal
Martinek Spak.

174
DESETI BRAT BES eDA

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

Tja v kamro, tja v kamro

e sije prebeli dan,
pomenek, pogovor
e ni dokonan.
Narodna pesem

K o je deseti brat zautil, da je Krjavelj s Kvasom v hio

stopil, obrnil se je od stene. Videlo se je, da mu vsako gi-
banje veliko teave in boleine dela. Lovre je obstrmel, ko je
videl, kako zelo se je Martinek od sinoi spremenil. Z rjave-
ga lica je bila kri izginila in vseh tistih znaajnih prog ni bilo
po obrazu.
Ali ste prili? Prav je, da ste prili. Krjavelj, primakni go-
spodu tisti panj, naj se usede, pravi deseti brat.
Lovre je zapazil, da se Martinku ni samo nain govorjenja
sploh (poprej ga je, kakor skoro vse ljudi, tikal), temve tudi
glas spremenil.
Krjavelj, idi ven, midva imava svoje pomenke, pravi
Martin nadalje.
Dasi ne posebno rad, pobral se je hini gospodar Krjavelj
vendar iz hie, poprej pak je pol skrivaj nameikal Kvasu in
dejal: Kaj sem pravil, da bo testament!
Martin, ree Lovre, jaz vidim, da si zelo bolan; polji po
zdravnika. e ti kaj manjka, ni ne skrbi, bode se e dobilo.
Zdravje je draga re, pa nikdar predraga.
Za take ljudi, ko ste vi, zame ne! Meni noben zdravnik ne
pomaga. Moje ure so se stekle.
Te misli ne sme imeti. Ti si nisi dal sam ivljenja, tedaj

175
DESETI BRAT BES eDA

nisi gospodar svoj in ne ve, doklej ima iveti. Kajne, da pri-

voli, da poljem po Venclja. Na Slemenicah je zdaj, koj bo
tukaj, pravi Lovre.
e povem, da imam svinec v sebi, mislim, da bo tiho
prosim, ne zameri, da te tiem in govorim kakor v dnevih
svoje neumnosti. Jaz e vem, zakaj te tiem.
Svinec? vpraal je Lovre.
Cel strel! Pa ne vpraaj dalje, odgovora ne bo dobil. Kar
sem staknil, to je zaslueno. Rad grem gor k svoji materi.
Upam, da mi bo Bog milostljiv, pravi Martinek.
Ali bi ti ne bilo veliko tolabe, ko bi po duhovnika po-
slal?
To bom e oskrbel, pravi Martinek. Tebe bom pa nekaj
drugega prosil. Veliko ljudi je, ki so me radi videli, in marsi-
koga sem tudi jaz rad imel, zaupal pa nisem nikomur. Tebe
bi bil lahko sovrail zavoljo tvojega imena in rodu, ki me na
nekoga domilja. Toda ko sem te vprvi videl, spoznal sem te,
da nisi e drugemu svetu podoben, zlasti pa enemu loveku
ne, ki ti je v rodu, katerega sem pa jaz sovrail ive dni. Bog
mi odpusti ta greh! Zato sem te rad imel in zato sem te pro-
sil, da si priel zdaj k meni, ko mi je treba loveka, kateremu
moram nekaj zaupati. Ali smem tebi?
e ti jaz morem kaj storiti, storim ti z veseljem. Vendar,
e ima kaj posebnega povedati, premisli, komu pove. Jaz
sem ti e skoro na pol tujec.
To ni res! Ti si med dvema eden, ki ni verjel, da sem jaz
to, kar sem bil na videz. Eden je vedel, ti si pa mislil. Rad bi
el s sveta, da bi to med vama ostalo. Posezi tu v zglavje!
Lovre posee v zglavje in dobi nekaj v ruto zavitih listin.
Martinek se stegne in jih vzame v roke, nekoliko razvije, oko

176
DESETI BRAT BES eDA

se mu zasveti in poljubi jih: Prijatelj, samo ena dua je bila

na irokem svetu, ki je mene ljubila, kakor bolj ne more, in to
je bila moja mati. Ona je te rke pisala. Smrt imajo v sebi,
zakaj nekega loveka lahko pogub. In vendar jih je pisala
ljubezen, ljubezen do sina!
Pri teh besedah desetega brata je Lovre videl, da se mu je
solza utrnila z oesa.
Ali tvoja mati e ivi? vpraa Martinek.
e, odgovori Lovre.
Kaj pa oe?
Tudi oe e iv.
Ali pa ti ljubi tudi svojega oeta? pravi deseti brat. Da,
gotovo ga ljubi. Sreen lovek si, zakaj nobena re ne ge in
ne pee bolj loveka, kakor e ima oeta in ga mora sovrai-
ti.
Martin, ti si zelo bolan, nikar svojega zdravja e bolj ne
kvari s tem, da si enake rei domilja, dejal je Lovre.
Domilja? Vpraam te, prijatelj, ali si je treba domiljati,
e je lovek vse ivljenje take misli in skunje imel. Ti bo
dejal, da takega ni, pa pogledi ga, ki pred teboj lei, in videl
bo takega loveka. Zdi se mi, da sem ti ve povedal, kakor
sem bil namenjen. Tukaj vzemi to pisanje in nesi ga na Pole-
sek.
Tam poii starega gospodarja in daj mu vse to. Reci mu,
da sem ga pred svojo smrtjo prosil, naj mi odpusti. Tam gori
bom njo vred tako mu povedi prosil Boga, da mu bo
tudi on odpustil. Pa zarotim te na tvoje potenje in na ljube-
zen do matere, katera te je rodila in te s trudom, skrbjo in
potrpljivostjo odgojila, pomni, da ne pokae te rei ivemu
loveku razen njemu. Tudi sam je ne sme pogledati.

177
DESETI BRAT BES eDA

Lovre je mislil e op spraviti, ko se je Martinek e v dru-

go stegnil in rekel: Daj, e enkrat daj edini alostni spomin
moje matere. Kadar sem imel tole v roki, spomnil sem se nje,
kako je na smrtni postelji slovo od mene jemala z jokom in
tekim srcem. Taas sem zaprisegel, da se bom maeval. Da
se nisem, zahvaliti se imam samo njej, njenemu dobremu
srcu. Deseti brat bi bil lahko premoen mo, ali zaradi nje ni
mogel biti, ki je v revini in nadlogi ivela.
Vse, kar je Lovre danes slial in videl, vse to se mu je tako
udno in posebno zdelo, da vsega ni mogel razmotati. Pa e
prej ni veroval, da bi bil Martinek v istini deseti brat z vsemi
lastnostmi, katere mu je kakor takemu ljudstvo prisojalo in
katere si je sam tako dobro prisvajal. Ali zraven vsega tega ni
nikdar mislil, da bi bil ta lovek kaj ve kakor bistroglav in
lokav mo, ki je znal morda nekaj iz samopridnosti ali pa iz
posebnega veselja vlastito in udovito iveti ter radoverne
ljudi varati. Dasi bi mu ta ali ni prigodek, kdajnje Martin-
kovo govorjenje in vedenje bilo lahko misel zbudilo, katere se
je ta dan preprial, vendar ni priel do tega, bodisi da mu ni
bilo mar ali pa da je z lastnimi remi imel preudarka dovolj.
Nehot mu je tedaj vstala lovetvu sploh znana slabost zve-
davosti in, pozabivi, da je deseti brat bolan, dejal je: Mar-
tinek, do danes te nisem poznal natanko. Iz tega pak, kar si
zdaj govoril, posnamem, da si drugano ivljenje preivel,
kakor sem jaz mislil. Za vse to te ne vpraam, e ve, zakaj si
re zakrival. Samo to bi rad vedel, ali ti je resnica, kar si prej
dejal, da bi namre mene lahko sovrail zaradi mojega ime-
na in rodu.
Ti si Kvas, odgovori Martinek, Kvas se pa lako spreme-

178
DESETI BRAT BES eDA

ni v besedo Kaves. Ti si iz kraja doma, kjer je neki Kaves do-

ma.
Na imenu in domu pa ni ni, Martinek!
Vem, da ne, prijatelj, vem, da ne; e je lovek poten in
dober, ostane poten in asti vreden, naj ima kazno ali nekaz-
no ime. Po imenu in po licu jaz ne sodim ljudi. Pa to pravijo
ljudje, da na lesniki jabolko ne zraste.
Potemtakem ti je kdo iz moje rodovine kaj alega storil?
Meni ne, meni ne! odgovori deseti brat ter naenkrat ne-
kaj bolj resen postane. Lovre je mislil, da mu njegovo vpra-
anje ni ljubo, zato je obmolknil. Ko tudi Martinek nekaj tre-
nutkov ne ree nobene besede, vstane Kvas in pravi: To pi-
sanje bom e izroil, kakor eli, ne skrbi. Sicer pa bo priel
zdravnik k tebi, e dovoli ali ne dovoli.
Martin je medtem v okajeni leseni strop gledal in ni po-
slual, kaj pravi Lovre. ele ko je ta mislil oditi, poklical ga je
nazaj in dejal: Usedi se na panj nazaj!
Lovre se je domislil, da ne utegne muditi se, da ga bodo v
gradu pogreali, vendar se ni mogel izgovarjati. Nekaj mu je
dejalo, naj ostane in ustree mou, kateri je imel pa nekaj
zanimivosti zanj, dasi do dananjega dne ne ve kot toliko,
kakor mika vsak original misleega loveka, ki hoe pozna-
vati udno kodrijo tega sveta, v katerem je on sam en del,
eravno neznanljivo manji, kakor si v svojem egoizmu va-
sih domilja.
Od kod si doma in kaj je tvoj oe, to sem vedel popred,
preden sem te videl, dejal je Martinek. Zdaj te pa vpraam,
ali ne more vedeti, e je kdo iz tvoje sorodovine kdaj olal
se.
Pa! dejal je Lovre. In kakor bi mu nekaj na um padlo,

179
DESETI BRAT BES eDA

pogleda desetemu bratu v obraz. Pa dasi je bil poslednji po-

staren na videz in nagrban, toliko let, kakor bi jih bilo za po-
trdilo njegove hitre misli treba, ni mogel Martinku prisodi-
ti.
Koliko je e tega in kdo je bil to? vpraa Martinek. Jaz
sem vedel, da se ne motim.
To je kakih tirideset ali e ve let, kar se ne v zanj. Mis-
limo, da je umrl. Mojega oeta brat je bil.
Ko je Martinek to slial, uprl se je z levo roko v zglavje, na
pol usedel se in s udnim, strmeim glasom dejal: On je tvoj
stric!
Koj po teh besedah pa se zgrudi na posteljo nazaj. Iz tega,
kako je usta razvlekel in oi zatisnil, videlo se je, da ga je rana
hudo zabolela, ko je nanagloma sklonil se pokonci.
Da, res je, lahko je tako, govoril je potlej Martinek kakor
sam s seboj. Mislil sem za gotovo, da je kaj takega. Da bi bilo
pa tako, stric, stric tega nisem vedel. Da, v enem pismu
sem nael Kvas, drugod je Kaves. Ali pa ve, da ni e kdo drug
tvojih prednikov el od doma?
Nobeden. Tudi za tega so doma pozabili. Le dvakrat sem
slial o njem praviti. Sicer so bili vsi kmetje. Moj oe je bil
osem let star, ko je el ni od doma. Potem se ni ve oglasil.
Pa kakor vidim, ti nekaj ve ve o njem.
Vem, vem, e preve vem! pravi Martin nekako zamol-
klo. Ker te zdaj e bolj poznam, moram ti zgodbo poveda-
ti, katere nisem drugemu ko sam sebi e nikoli pravil, da bo
tudi ti vedel, kdo sem jaz.
Ker je povest Martinkova precejno dolga, stavimo jo bla-
govoljnemu bralcu v naslednji odstavek.

180
DESETI BRAT BES eDA

OSEMNAJSTO POGLAVJE

On, ki je sam bil ljubi moj,

on, ki je pravi oe tvoj,
el je po svetu, Bog ve kam,
tebe in mene ga je sram!
Preeren

e je tega nekaj let tebe in mene e ni bilo ko je v

poglavno mesto nae deele priel mlad doktor, zdrav-
nik; imenoval se je Peter Kaves. Ni mi treba praviti, da je bil
to tvoj stric. Zakaj je svoje rodovinsko ime spremenil, tega ne
vem. Mislim, da mu ni bilo ve in hotel se je bolj uenega
napraviti.
Hitro je bil znan po mestu kakor najbolji svojega poklica.
Imeli so ga za najbolj uenega in res je ozdravljal ljudi, ki so
imeli take hromote, da e zdravja niso ve upali. Tako se je
raznesel glas o njem tudi po okroju.
Nekega dne je dobil povabilo, naj pride v graino, ki je
bila kake tri ure od mesta pro. Obenem se mu je s pronjo
vred poslal voz. Ker je ravno utegnil, el je e tisto uro. Ple-
menita Strug tudi ime smem povedati, ker je ta rodovina
do dananjega dne e vsa pomrla Strug ga je prijazno spre-
jel in mu naznanil, da je njegova strinica, bratova hi, katero
pa kakor za lastno ima in ljubi, e ve asa na oeh bolna.
Tudi mu je tako povedal, da je doktor lahko umel, da ne gle-
da za noben, e tako velik denar, e se le deklica ozdravi.
Doktor Kaves je bil denarja lakomen. To je bila njegova
najveja strast. Zato je storil vse, kakor bom e povedal.
Ker je doktor videl, da bo tukaj plaa jako dobra, dejal je,

181
DESETI BRAT BES eDA

ugledavi bolne dekliine oi, da mora nekaj dni opazovati,

od kod bolezen izvira. Graak je bil tega vesel in mu je za-
trdil, da, e se za nekaj dni v gradu ustanovi, bode se dobro
imel, kakor bi bil doma.
Majdalena Strugova je bila stara taas kakih devetnajst let.
Lepa ni bila po obrazu, pa imela je lepo duo, srce dobro, ah,
najbolje srce, kar sem jaz ljudi. poznal.
Doktor Peter Kaves se je na gradu seznanil bolj natanko z
graakom in njegovo strinico. Bog mu je bil dal dober jezik,
dar, katerega ne dobi vsak, po katerem se pa vendar vsak so-
di. Govoril je doktor v tej mali druini o tej in oni rei, vse pa
je znal govoriti lepo in dobro. Tako se je prikupil graaku in
moji ma moji materi, saj ti moram povedati, da je Majda-
lena Strug moja mati. Seznanil se je Kaves pa tudi z drugimi
remi na gradu, tako na priliko je natanko zvedel, kako veli-
ko je premoenje Strugovo. Tudi je zvedel, da bo po stricu
dobila vse Majdalena.
On je bil lakomne. Koj je sprevidel, da ne bi bilo teko
Strugovo premoenje prieniti. On je bil lepe vnanje postave
in zaupal je tudi veliko svoji zgovornosti.
Res se ni motil. Moja mati je verjela prilizljivim lepim be-
sedam mladega doktorja. Revica je mislila, da je ves svet tak
ko ona, da ne zna goljufati, lagati in krivo prisegati.
Moja mati ga je ljubila v resnici in z vsem srcem. Tudi on
je dejal in kazal, da jo ljubi tako in tako. Ona je premalo po-
znala ljudi in svet, da bi bila loila hinavino in pravo misel.
Ko se je doktor tako preveril, da mu na eni strani ni nobe-
ne ovire, potipal je na lahko e na drugi, da bi zvedel, kako
njen stric misli, varoval se pa naravnost vpraati in poveda-
ti, da ravno on namerava dobiti bogato Strugovo. Ali tukaj je

182
DESETI BRAT BES eDA

zvedel, da stric nikakor ni namenjen s svojo deklico tako niz-

ko sesti, da bi jo dal temu ali onemu, ki nima ni gotovega pre-
moenja niti vsaj njemu enakega imena. Vendar ni obupal.
Plemenita je bil star. Dolgo ni mogel iveti. ez pet let pak
je bila deklica zadosti stara, da se je lahko sama odloila. Ta-
ko je sklenil akati, kaj pride.
Oko je bilo ozdravljeno in doktor je moral zopet v mesto.
Plemenitau se je bil znal toliko prikupiti, da ga je pri odho-
du vabil, naj pride vekrat v njegovo hio. Sicer pa je imel
tudi pozimi priliko govoriti z mojo materjo, ko je s stricem
prihajala v mesto.
Tako jo je tri leta slepil s svojo ljubeznijo, ki je bila, to se ve,
samo navidezna. Vse to zaradi bogastva!
Moja mati je bila dva in dvajset let stara. enini so se jeli
oglaati. Marsikateri med njimi je morda iz ravno tako ne-
potenih razlogov snubil kakor Kaves. Vendar vem, da bi bil
najslabeji med njimi bolji od doktorja. Pa moja mati je vero
imela, da boljega in blajega nima vesoljni svet. Zato se ni
vdala v strievo voljo, ki je, e slaboten in postaren, elel, da
bi se moila pred njegovo smrtjo, in ji je zdaj tega zdaj one-
ga izmed tistih nasvetoval, ki so mu bili pogodu.
Stric je bil e nevoljen in je pretil tako in tako. To je dok-
tor vse zvedel. Ker se je bal, da ne bi mu spodletelo, esar je
akal e tri leta, da bi namre stric moje matere ne prisilil
katerega drugega vzeti, sklenil je kaj takega nemogoe storiti.
To, kar je malopridne naredil, zgodi se v nai deeli teko e
kdaj. Pregovarjal je mojo mater, da bi se na tihem njim po-
roila. Mati moja je bila preve vestna enska, da bi se bila
temu koj vdala.

183
DESETI BRAT BES eDA

Ko je razvidel, da sam ne opravi niesar, dobil je za denar

nekega malopridnega duhovna, ki ni hotel poznati svetosti
svojega stanu in je bil zaradi tega po viji duhovski oblasti od
slube odstavljen zaradi ve pregrekov, ki so vsi izvirali iz
pijanstva. Ta je moji materi skazoval, da tako dejanje v teh
okoliinah ne bi bilo niti zoper cerkveni niti zoper deelski
zakon, e se le poroka ez nekaj let oito razglasi ali na videz
ponovi pred svetom. Ker je doktor to obetal, privolila je moja
mati in omenjeni duhovnik ju je poroil.
Pa se je moja mati kesala in grenke solze toila, ko je bilo
to konano. Nekaj ji je menda v srcu dejalo, da ta re ne more
srenega konca dosei. Tudi se ji je koj zdelo, da se je doktor,
poprej ves ljubezniv in prijazen, po poroki vidno spremenil.
Pa revica je molila in Boga prosila, da bi vse na dobro obrnil,
in molitev ji je dajala upanje. Upanje upanje! Neumnost!
Od strani je sliala, da doktor Kaves, o katerem ni iv krst
vedel, da je njen zakonski mo da ta doktor Kaves ne ivi
posebno v strahu bojem in poteni ednosti, kar se enstva
tie. O, zakaj ni tega pred sliala! In vendar tudi zdaj ni ver-
jela, ni mogla verjeti! Ko sta se sela, kar pa je malokdaj bilo,
vpraala ga je, ali je to res ali ne. On je sicer tajil, pa ne veli-
ko. In ko se je zaela bridko jokati, pustil jo je in el. Neum-
nica! to je bila vsa tolaba, vse opravievanje!
V nekem pogovoru jima je govorica prila na sveto vero in
na Boga. Iz nekaj besedi, katere je govoril, razvidelo se ji je,
da nima nobene vere. Ko se je s strahom od njega obrnila,
roki sklenila in zavpila: Jezus, kaj bo s teboj! zasmejal se je
zaniljivo, vstal in el, pozdravivi jo z lepo besedo: Ti si
neumna!

184
DESETI BRAT BES eDA

In vendar ga je rada imela. Molila je zanj, molila je taas in

e potlej v druganih asih in e jaz sem moral njo moliti
zanj!
Kakih est mesecev po oni nesreni poroki je stric moje
matere zbolel. Naredil je testament. Moja mati ga je ljubila
kakor oeta; ker ji je vest vedno oitala, da se je zelo pregre-
ila v poslednjem asu zoper njega, stregla mu je e z vejo
neutrudnostjo no in dan.
Doktor Kaves je bil poklican k staremu gospodu. Do tega
je imel stari najveje zaupanje. Mislil je, da je to njegov pri-
jatelj, da ga bo on e smrti otel, e ga bode le kdo. Kako stra-
hovito se motimo na tem svetu!
Moja mati je doktorja, preden je bolnika videl, na stran
poklicala ter ga je s sklenjenimi rokami prosila: Peter, ljubi
Peter! Skrbi z vso svojo vednostjo, da bo strica ozdravil. On
je moj dobrotnik in bode tvoj. Bog naju varuj pregrene e-
lje, da bi umrl! Temve jaz rada akam e deset, dvajset let,
da so le stric ivi in zdravi!
Skrbel bom! dejal je on.
Dal mu je nekega rnega zdravila. Polovico je bolnik v
dveh dneh popil, tretji dan je umrl. Taas moja mati ni slu-
tila ni hudega. Pozneje pak je v svojih burnih dnevih govo-
rila, da je Kaves stricu zavdal. Skazati mu ne morem! Enkrat
sem mu to omenil in na obrazu sem bral, kakor bi bilo res!
Bog bo sodnik! Naj bo milostljiv!
Sodnija je po strievi smrti vzela testament in premoenje
v svoje varstvo. Majdalena Strug je bila imenovana v posled-
njem strievem sporoilu za edinega dedia. Doktor Kaves je
mislil, da je na koncu svojega namena.

185
DESETI BRAT BES eDA

Pa Bog je drugae obrnil.

Skazalo se je, da plemenita Strug, moje matere stric,
vprek svojemu bogastvu ni ni lastnega premoenja imel.
Vse je bil namre podedoval po neki teti. Ta pak je imela sina,
za katerega se ob smrti materini ni vedelo, kje je, in so ga so-
rodniki za mrtvega razznanili.
Leto pred strievo smrtjo je bil z daljnega priel v svojo
domovino nazaj. Ker pa je videl, da je stric e na koncu svo-
jega ivljenja, ni hotel precej svoje pravice terjati. Zdaj pa, po
Strugovi smrti, se je oitno oglasil in skazal. Testament je bil
ovren, Majdalena ni imela ni razen zapuine svojega oe-
ta, katera pak ni bila veliko veja ko dota vsake bolje kmeke
heri.
Pravda, katero je moja mati po priganjanju doktorjevem
zaela, iztekla se je na njeno izgubo prav v kratkem asu, ker
je bilo vse oito po zakonu.
Zdaj ele je prilo moji materi spoznanje, popolno, pa
strano spoznanje!
Ko je doktorja, ki se je je odslej isto ogibal, poiskala in ga
upomnila, naj se sklenjena zveza razznani, ko mu je poveda-
la, da bom jaz priel v kratkem asu na svet kot sad te zveze:
taas se ji je pokazal pravi doktor Kaves.
Jaz te zdaj ne poznam! Beraice ne maram, posebno grd
ne! To so bile zadnje besede, ki jih je njo govoril. Ta sku-
nja je bila pa poduilna, ali draga moja mati bi bila skoro
ivljenje dala zanjo. Morda bi bilo bolje!
Ko je ozdravela za vroinsko boleznijo, pokazala se je dru-
ga bolezen, blaznost. Razum in zdravje na duhu se ji je za
nekaj asa povrnilo, ko sem se jaz rodil. Pa ne dolgo potem

186
DESETI BRAT BES eDA

in zopet se je je lotilo. In vse njeno ivljenje se je menjavalo

zdravje in blaznost.
Pa je imela dokaze sklenjenega zakona z doktorjem Kave-
som v roki. Pa toiti ga ne bi bila hotela ljubila ga je e zdaj,
nevrednea; in ko bi ga bila hotela toiti, ne bi bilo ve mo-
goe, zakaj Kaves se je kaj takega bal in el iz deele taas, ko
je moja mati pri tujih ljudeh in na pol mrtva leala. Kam je
el, ni nihe vedel.
Od kraja je stanovala moja mati v mestu. Kmalu pak je
sprevidela, da v mestu njeno malo premoenje ne bi dolgo
trpelo. Preselila se je z menoj na kmete. Sorodnik, ki je bil
namesto nje podedoval Strugovo graino, ponujal ji je svo-
jo pomo. Pa niesar ni hotela vzeti.
Jaz sem ji bil edino veselje. Brez mene ni bila nikjer, ni de-
lala niesar. Le enkrat se spominjam, ko je bila zopet temna
senca prevzela ji um in pamet in sem jaz deek tirih let jo-
kaje gledal udni njen obraz ter poslual nenavadne, nekaj
divje besede svoje matere in si v smrtnem strahu nisem tega
mogel razloiti: taas se spominjam, da me je pahnila od sebe
in dejala: Pro, ti si njegov! Pa koj v tistem hipu se ji je um
povrnil, stisnila me je k sebi in dejala: Ni res, moj, moj! Ko
bi sto let ivel, tega ne bi mogel pozabiti.
Ko sem nekoliko odrasel, uila me je brati in pisati sama.
Sicer pa mi je vedno pripovedovala, da bom tudiral, da bom
uen mo. Meni to ni dopadalo. Raji sem letal okrog po ho-
sti in polju, nego sedel pri bukvah. Sicer pa je mati moja ne-
ved jemala mi veselje do uenja in mi cepila kali takega
brezpridnega ivljenja, kakor sem ga res imel. To pa je bilo
posebno taas, ko se ji je bolezen vraala in mi je, ne ved, kaj
govori, pravila vse, kar sem jaz tebi povedal, in e ve, vse

187
DESETI BRAT BES eDA

bolj natanko. Tako sem se, dasi vem, da mati ni nikdar tega
hotela, navdal sovratva do tistega moa, ki mi je ivljenje
dal, ki je pa materi tako neusmiljeno sreo podrl in pokopal.
e kot mlad fant sem si ga elel dobiti, da bi tako ravnal
njim, kakor je on z materjo. Le z nevoljo in da bi matere ne
alil, molil sem zveer njo vred za asno in veno sreo
oetovo.
Kolikor je bila moja mati stareja, toliko bolj poredkoma jo
je obiskovala bolezen. Zadnje leto sem jo ele po tem spo-
znal, kadar jo je razumnost zapustila, da je postala zgovor-
neja in mi pravila o mojem oetu, katerega sicer ni v misel
jemala.
Ti bo uen ko on! govorila mi je ob takih prilikah. Ti
bo znal govoriti e sladkeje ko on! Lagati in goljufati se bo
nauil in, o! e zavdajati, strupe poznavati, vsega se bo
nauil ko tvoj oe. Pa ne sme skuati, kar bo znal, greh je to!
On je greh storil grehov veliko. Ti bo drugaen, ne bo
podoben oetu. On ni imel srca ni ljubezni!
Tako mi je govorila. Meni se je ola pristudila.
Mislil sem, da so vsi ueni tistemu enaki, ki ga mati oe
imenuje.
tirinajst let sem bil star, ko me polje v mesto, da bi v olo
hodil. Od nje sem se bil precej nauil, tako da bi bil lahko
izhajal.
Svoje premoenje je posodila moja mati kmetu, pri kate-
rem sva stanovala in ivela. Taas je bilo e e toliko, da bi se
bil jaz lahko nekaj let vzdral. Za pozneje, ko bi bil stareji,
pak je imela mati namen, poprositi svojega sorodnika za po-
mo, katero ji je bil pred nekaj leti ponujal.
Toda ni je bilo treba.

188
DESETI BRAT BES eDA

Komaj je mati s solznimi omi v mestu od mene slovo vze-

la, naroevaje mi, naj bom priden, in odla od mene, ko sem
jaz sprevidel, da sem preve nje navajen, kakor da bi se mo-
gel tujim ljudem privaditi. Komaj je bilo en teden, e sem bil
na potu domov ali ker pravega doma nisem imel, bolj prav
k svoji materi. Nael sem, da je ona taka ko jaz, da je jokala
no in dan za menoj. Vesela me je bila, ko sem priel, in ka-
rala me je obenem. Prosila me je, naj grem nazaj, in videlo se
je, kako rada bi imela, da bi ostal pri njej.
Naredila sva, da bom e eno leto odloil olo, da se bom
pridno uil od nje vsega, kar je mogoe, prihodnje leto pak
bom el za stalno in za gotovo nazaj v mesto.
Ali tega prihodnjega leta ni doivela. Jaz sem mislil, da jo
bom zmerom imel. Ah, ko bi jo e enkrat, le enkrat videl na tej
zemlji, po kolenih bi el do konca sveta!
Do sem je Martinek mirno pravil, le vasi se mu je pozna-
lo, da mu spomin te ali one rei utila zbuja, katera teko
kroti. Tu pak je naenkrat obmolknil, nekaj asa ni trenil z no-
beno gubo na obrazu, potem pa mu je debela solza pritekla
iz oesa in zjokal se je kakor otrok.
Tudi Lovre je bil ginjen. Domislil se je svojih roditeljev in
vpraanje mu je prilo: Ali si ti tako spotoval svojo mater,
kakor ta spotuje njen spomin? Koliko globokejo, nenejo
ut ima ta lovek, katerega bi bil marsikak izobraenec za-
niljivo kakor surovea po strani pogledal in obsodil, da bla-
jega utila, kakor ga imajo ivali, niti zmoen ni!
e tisto zimo je moja mati nevarno zbolela, pravil je
Martinek dalje. Preden sem vedel, ali je mogoe ali ne, videl
sem jo mrtvo leati. In ko bi z neba na zemljo padel, bil sem
sam, brez sorodnikov, brez prijateljev.

189
DESETI BRAT BES eDA

Na smrtni postelji mi je izroila svoja pisma in spriala.

njimi mi je rekla poiskati in skazati se svojemu oetu, tvoje-
mu stricu. Kadar bo v veliki sili, poii ga, tako mi je naroa-
la, povedi mu, da ga prosim, naj tebi popravi, kar je meni hu-
dega storil; povedi mu tudi, da mu iz srca odpustim.
Tega poslednjega mu nisem nikdar povedal. Prosim tedaj
tebe, moj bratranec pa morda te je sram, da te tako ime-
nujem?
Kvas ni mogel odgovoriti. Podal mu je roko, katero je Mar-
tinek smehljaje se prijel in stisnil, reko: Bratranec, ko si
pred precej veliko dnevi vprvi priel v ta kraj, prerokoval
sem ti, da me bo pomnil. Taas sem to drugae mislil, zakaj,
eravno sem mislil, da si mi morda po njem nekaj v rodu,
nisem vedel, da si bratranec moj in, kar je e ve vredno, bra-
tranec dobrega srca. Pozabil pa nisem, kaj sem obljubil. Pa
kaj sem te e hotel prositi? e vem! Povedi mu ti, da mu je
moja mati na smrtni postelji odpustila, povedi precej zdaj, ko
mu bo pisma izroal, katera sem ti dal.
Gospod Pikv je tvoj oe? vpraa strm Kvas.
In tvoj stric! Pikv se imenuje. Menda mu je bilo ime Ka-
ves zoprno in prekrstil se je, kar se je tukaj naselil.
Ker sem ti e toliko povedal, moram do kraja povedati.
Po materini smrti bi bil imel jaz v mesto oditi zopet v olo.
Ali ni mi bilo mar nauiti se kaj ve. Umrl bi bil najraji, za-
kaj nisem vedel, ali imam kaj opraviti na tem svetu ali ni-
mam. Le ena misel mi je vedno in vedno prihajala, namre,
ko bi njega dobil, ki je mojo mater tako ponial in prevaral in
storil, da je meni zamrla zgodaj, prezgodaj, kako bi ga hotel
pestiti, kako bi mu hotel hudo vest zbujati! To je zoper na-

190
DESETI BRAT BES eDA

turo, zakaj oe je oe, pa jaz sem imel svojo strast in ustrezal

sem ji!
Kmalu sem videl, da me ljudje teko gledajo, pri katerih
sem bil. Zapazivi to, nisem vpraal, koliko imam e materi-
nega denarja dobiti ali kaj drugega, temve navezal sem culo
ter sem el. Kam grem, tega nisem vedel. Tako se zane moje
desetobratovanje.
Ti bo morda vpraal, kako je to, da sem ravno ljudsko ve-
ro v desete brate na svojo korist obrnil in brez posla ivel.
To vpraanje sem si dostikrat sam postavil, zakaj sem tako
zael, pa sam ne vem, e znam pravi odgovor ali ne. Od za-
etka sem hodil od kraja do kraja. Jesti sem povsod dobil, da
e prosil nisem; ve nisem potreboval. Moja mati je vasi no-
rela, kakor sem ti pravil, tudi e taas, ko e jaz nisem bil na
svet priel. Kmalu po njeni smrti, ko sem zael tako udno
iveti, util sem vasi tudi jaz, da sem njen sin. Vasi mi je
udno vrelo in kipelo po glavi; imel sem taas nagnjenje do
burne veselosti in sem govoril, da dostikrat skoro nisem ve-
del kaj. Tako so ljudje sami zaeli ugibati, da sem deseti brat.
Meni je nekako dopadalo in navadil sem se.
V poslednjem asu, kar me ti pozna, in e tudi pred pre-
cej dolgo, nisem ve util tistega vretja v glavi. Vse, kar si vi-
del ti na meni, bila je navada. Dostikrat je bila moja veselost
samo odeja. Tukaj v srcu sem jaz drugae util in mislil.
Ta pisma sem nosil s seboj kakor spomin svoje matere.
Oeta iskati mi ni bilo mar. Da sem ga nael, to se je prav
nakljuilo. To je bilo tako:
V ta kraj sem prav rad zahajal, ker so mi bili ljudje po volji.
Ta gospod Pikv se je bil naselil e pred nekaj leti. Vekrat
sem ga ogledoval, da nisem vedel zakaj. Nekega popoldne

191
DESETI BRAT BES eDA

sem na jarku sedel pri hosti in sem prebiral razna pisma, ki

jih je mati od doktorja Kavesa imela. Mimo mene je on priel
in, dasi ne ogovarja nikogar sicer, zdelo se mu je menda ud-
no, da tak lovek bere, ko sem jaz. Vpraa me, kaj imam, in
ker mi je bilo ravno ponevedoma neko pismo padlo na tla,
pobere ga in ga pogleda. Bilo je pismo doktorjevo moji ma-
teri, ko e nista bila poroena. Ne vem, kako je to, vsakemu
drugemu loveku bi bil list iz rok izpulil, njemu ga nisem.
Komaj je papir pogledal, spremetale so ga barve, udno me
je pogledal in vpraal:
Kje si to dobil, lovek?!
Zakaj tako vpraa, zakaj je prebledel? mislil sem in naen-
krat se mi je posvetilo; zdelo se mi je, da je meni majhno po-
doben, nihe ni vedel, kdo niti kaj je! Nihe drug ne more
biti! In rekel sem:
Doktor Kaves, dajte pismo nazaj!
Kako ve ti moje ?
Ime? O, to je lahko! Kako ne bi sin Majdalene Strugo-
ve vedel imena tistega moa, ki ga je v ivljenje spravil! de-
jal sem jaz.
Tako sem njega spoznal in on mene. Od tistega asa sem
mu bil kakor slaba vest. Zbadal sem ga, kjer sem ga dobil.
Gluh sem se naredil za vse, kar me je on prosil. Spoznal sem,
da to ni prav, pa drugae, sem mislil, da ne morem delati.
e manj je bilo prav, da sem njegovega sina Marijana so-
vrail, ki ga ima menda iz kakega drugega zakona. Zato me
je Bog kaznoval snoi.
Dalje deseti brat ni mogel govoriti. Zakaljal je in kri mu je
la skozi usta. Lovre mu je pomagal, da se je usedel.
Le pojdi, bratranec! Rad bi bil zdaj sam. Po duhov-

192
DESETI BRAT BES eDA

na bom poslal, da poravnam posvetnosti! Reci mojemu oe-

tu, naj pride k meni! Poizvedi, e sem Marijana zelo poko-
doval. Bog ne daj! V jezi in brez premisleka se je zgodilo!
Lovre mu obljubi, da bo vse opravil, zdravnika poslal in
popoldne zopet priel. Potem odide.

193
DESETI BRAT BES eDA

DEVETNAJSTO POGLAVJE

Vi bi bolje briti
kakor pak soditi
znali,
mali
brii, hudii!
A. Kannik

K rjavelj je ves ta as v vei sedel in nekov star ko zaple-

tal z vitrami. Kesal se je, kesal, kolikor se je mogel, da je
taas, ko je hio delal, tako bentano debela hrastova vrata
naredil, da se iz hie venkaj nobena besedica ne slii. Zakaj,
da se v hii testament dela, tega je bil Krjavelj tako zvesto
preprian, kakor da bo kdaj v nebesa priel, kjer bomo samo
dobro jedli in pili, e je to na Krjavelj pravo vedel. In voljn
je bil ob tej uri svetemu Petru obljubo storiti, da se bode tam
gori v venem zvelianju pol dne postil, da bi bil le zdaj slial,
komu misli Martinek Spak tiste tolarje in dvajsetice izroiti,
ki jih nekje ima zakopane in vragu v shrambo dane. Trikrat
se mu je vitra utrgala, tako z jezo jo je nategoval, ko je videl,
da se ne da ni sliati.
Zael je tedaj mo misliti, s im bi se Kvasu, kadar pride iz
hie, tako prikupil, da bi zvedel, kako je testament narejen.
Dolgo je preudarjal, kaj bi mu dal. Nazadnje jo je menda po-
godil, zakaj vrgel je ko od sebe in vesel mencal roko ob roko,
klobuk nazaj pomaknil in usta razvlekel, kakor da bi se mu
zdehalo.
Kvas je priel iz hie.
Poakajte, poakajte! vpil je Krjavelj nadenj.
Jaz vam bom eno latvico takega kislega mleka posnel kot

194
DESETI BRAT BES eDA

kraki sir. Kozje je res, pa e se skorja prosenega kruha vanj

zadrobi, naredi se taka jed, da nikdar tega. In ko boste vi to
jedli, bodeva se nekaj pogovorila.
Kvasa ni bilo volja ukvarjati se s emo, zato ni odgovoril
niesar in el.
Ti bleda voda ti! godrnja Krjavelj, ti srobot iz grmovja
ti, dolgohlaa ti! Meni, da je cesar ali pa e kralj, e mu tisti
sukneni rpec dol visi! Le moli, Bog ti bo eno priloil okoli
ues in e rad bo rl kozje mleko. Pa taas ti ga ne bom dal,
ne! Naj bom pet let v vicah zato gorel, e ti ga bom dal!
Lovre Kvas tega rohnenja ni slial, nekoliko ker je bil e
predale, nekoliko ker je Krjavelj govoril bolj za svoja uesa
kot za katera druga.
Sonce je bilo e visoko na nebu, ko je Lovre korail domov.
Vedel je, da so ga medtem na Slemenicah pogreili. Vpraa-
nju, kje se je tako dolgo mudil, ni se bilo mogoe nikakor og-
niti. e naravnost povem, da sem bil pri desetem bratu tako
dolgo, bode se jim pa udno zdelo mislil si je. Vsega po-
vedati ni smel. Izmisliti si kaj verjetnega, bilo je teavno in
sitno.
Ko bi bil pisma, katera mu je Martinek izroil, precej ne-
sel gospodu Pikvu, katerega je zdaj poznal, zamudil bi se
bil e dalje. Zato je sklenil najprvo iti na Slemenice in pozneje
priliko dobiti, da se Martinkovega naroila iznebi.
Pustimo svojega junaka, naj premilja, kar je danes slial in
videl, ter poglejmo drugam, kako se zbirajo oblaice nad re-
veevo glavo, ki v zdanjem trenutku manj misli kakor kdaj,
da ga kaka nevarnost aka.
Kaki dve uri popred se je bila na Slemenicah zbrala dru-
ina k zajtrku. Razen domaih so bili gostje prejnjega dne-

195
DESETI BRAT BES eDA

va: stotnik, zdravnik Vencelj in hi njegova. udno se jim je

zdelo, da ni Kvasa nikjer, in ugibali so tako in tako, kam bi bil
el. Kmalu pak so moki zali na drugo govorico o veraj-
njem lovu, o fajmotrovem znaaju in raznih malo imenitnih
reeh.
Manica je bila nekaj tiha ter je na ve vpraanj svoje prija-
teljice tako odgovarjala, da je poslednja videla, da so njene
misli drugod kakor pri pogovoru, in je naposled obmolknila,
premagavi skunjavo nagajati ji, da se boji za nekoga, ki ga
ni tukaj.
Zajtrk je bil e dokonan, ko stopi ces. sodnik iz okraja,
gospod Men, v sobo. Spremljal ga je dolg, suhoten in na
eno nogo malo epast duh, ki mu ljudstvo pravi biri.
Tako! ele danes prihajate na moje povabilo? To ni lepo,
gospod sodnik. Ko bi bil vedel, da ste bili veraj doma, ma-
eval bi se e kako, da mi niste asti skazali
Sero venientibus ossa kosti so dobre zame, prestrie
hinemu gospodarju besedo gospod sodnik Men, debelu-
hast, rde mo velikega nosu in kratko ostrienih las. Pa ne-
kaj drugega vam moram naznaniti, zdi se mi, da e ne veste,
da se je v vai okolici strano hudodelstvo zgodilo.
Vsi so se zaudili in prestraili.
Ali je kak poboj? vpraa Vencelj.
Skoro bi bil ali pa morda se bo e naredil. Mogoe je, da
bo umrl, pravi sodnik.
Kdo? vpraalo je ve glasov.
Blinji sosedje ste in ne veste ni! Jaz pa pridem danes
ponevedoma sem in na potu zvem, da je neki hudobne sina
tega starega gospoda s Poleska skoro do smrti potolkel.

196
DESETI BRAT BES eDA

Marijana?! Ni mogoe, morda niste prav zvedeli. Sinoi

je bil pri nas! pravi Vencelj.
Marijana, pravim! Danes ponoi se je to zgodilo. Da se ne
motim, pria vam dovolj ta protokol. Bil sem zdaj na Polesku.
Ne govori ni in stari, ki je nekaj zdravnika, kakor sodim, trdi,
da tri dni ne sme izpraevan biti. Vendar sem jaz namenjen
preiskavo koj zaeti. Gospodo pak bom prosil, da mi bodo
pomagali.
Po tem naznanilu je Manica vstala. Strana slutnja se je je
polotila. Komaj je la od mize proti vratom. Mati je to opazila
in je hitela za njo ven.
Z mojim uenikom, gospodom Kvasom, sta sinoi osta-
la v hosti. On je kasno priel domov, vedel bo, v kateri kraj se
je Marijan obrnil, in e je bil e kdo pri njima, dejal je go-
spod Slemeniki.
To denem v protokol. Dobro! Gospod Kvas je prva pria.
Kje je, prosim, dajte ga poklicati, ree sodnik.
Gospodar je odgovoril, da ga danes e celo jutro ni.
Vsi so obmolknili.
Zdravnik Vencelj je rekel svoji heri, naj gre ven.
Ravno tako gospodar svojemu mlademu sinu.
Gospodje, ne zamerite, dejal je sodnik Men, ali ne
veste, morda sta bila ta gospod Kvas in Poleanov sin kaj
navzkri, postavim, kakor je to med mladimi ljudmi navada,
zaradi kake deklice ali kaj? Jaz ne dolim in ne mislim ni. Ali
da je ta prigodek velike imenitnosti in da je moja dolnost,
re natanko preiskati, to mi boste pritrdili. Zato samo vpra-
am in menim, da je to govorjeno samo med nami.
Ravno nasproti vai misli, gospod sodnik, bila sta vedno
prijatelja in jaz svojega uenika dobro poznam in vem, da kaj

197
DESETI BRAT BES eDA

enakega ne more storiti. Vi ste se prenaglili, dejal je gospo-

dar.
Prijatelj, ti ne ve, kako je, oglasi se Vencelj. Tudi jaz
imam tega Kvasa rad, prav rad. Do te ure mu ne bi bil ni slabe
misli prisodil in e zdaj upam, da je prazno, esar se bojim.
Da je Marijan Kvasa sovrail ravno zaradi kaj takega, kar je
gospod sodnik omenil, to vem za gotovo. Veraj zjutraj mi je
sam pravil.
Sodnik se je, vesel svojega ostroumja in pozabivi veliko
resnost tega pogovora, malo na smeh obrnil. Pa koj se je
spomnil, da to ni lepo, in dejal je modro: Dva razloga sem
imel, da sem to vpraanje postavil, gospodje. Prvi razlog ali,
kakor smo vasi rekli, indicium bil je ta, ker je Kvas sinoi
pozno domov priel; drugi, da ga danes nikjer ni videti. Zdaj
je pa astiti gospod zdravnik e tretjega povedal. Preiskava se
mora zaeti.
Zdajci je stric Dolef, ki se je bil ele zdaj zbudil, v sobo sto-
pil in jel praviti novico, katero so e vedeli. Ker je bil na mestu
hudobnega dejanja in e potlej v Polesku, zapisal je sodnik
vse, kar je povedal. Posebno vano se mu je zdelo, da je zve-
del, kje se je vse to godilo, esar mu na Polesku niso bili po-
vedali.
Odpravili so se vsi proti Skalam.
Tam na mestu so pregledali vsako potlaeno travo okrog
tistega kraja, kjer je bilo pokrvavljeno.
Kri je bila videti na dveh krajih. Tudi boso nogo so na dveh
krajih sledili.
To poslednje je nekoliko podrlo sodnikove razloge in in-
dicije, po katerih je hotel Kvasa doliti.
Pridruil se je bil preiskovalcem kmet iz vasi. Ta je trdil, da

198
DESETI BRAT BES eDA

je sinoi ul strel na tem mestu. Sodnik mu je ometal, reki,

da lae, zakaj Marijan je udarjen, ne obstreljen. Kmeti si iz
spotljivosti do gospoda ni upal svojega trditi. Raji je verjel,
da se mu je sanjalo ali kaj takega. Ko je pa malo po grmovju
okrog hodil, nael je puko, katero je bil prejnji veer Kvas
pri kamnu pozabil in Marijan potem po goi zagnal.
Spoznali so Kvasovo puko in bila je izstreljena. Sodnik je
imel etrti in peti vzrok. Dejal je, da mora Kvasa prijeti in v
jeo odpeljati.
Drugi so molali. Pet razlogov je govorilo zoper Kvasa in
samo eden, bosonoga stopinja, za njega.
Znano je, da, e enkrat zanemo koga na sumu imeti, pod-
pira ta sum vsaka najmanja stvarca iz sedanjosti in prejnjih
asov. Tako je tudi gospod stotnik medpotoma proti gradu
zael domiljati se, kaj se mu je vse o verajnjem Kvasovem
obnaanju proti Marijanu in celi druini udno zdelo.
Medtem je bil Kvas priel domov. Stara Ura, ki mu je zaj-
trk prinesla, pravila mu je, kaj se je zgodilo z Marijanom. Iz
Martinkovih besed in po tem pripovedovanju je obsodil, ka-
ko je ta re. Namenjen je bil koj v Polesek iti in prepriati se,
ali je res tako hudo, kakor dekla pravi. Vsekakor pak je skle-
nil molati in svojega ravno najdenega bratranca ne izdati.
Kam so gospodje li, tega mu Ura ni vedela povedati.
Ravno je stopil iz vee, da bi el na Polesek, ko ga sreajo
sodnik, gospodar in drugi.
Gospod Kvas, zael je sodnik s svojim najslovesnejim
glasom, pojdite z nami v grad nazaj, nekaj bomo govorili z
vami.
Ko so v sobo prili, prijel ga je gospod Men za ramo in

199
DESETI BRAT BES eDA

dejal: V imenu cesarske postave vas dam jaz tukaj ukleniti

in greste z menoj!
Kaj takega Lovre pa ni priakoval; zato je malo osupnil.
To je sodnik opazil, nameikal je drugim in imel je esti pod-
pirajoi razlog ali indicij, da se ne moti. Koj pa je bil Kvas zo-
pet miren in dejal je: Ali ne smem vedeti, zakaj me doleti ta
ast, da moram uklenjen z vami?
Prosim, potrpite za odgovor, pravi sodnik. e se mi vsi
motimo, doboste popolno opravienje. Za zdaj pa vsi doka-
zi proti vam govor in jaz kakor sodnik moram svojo dol-
nost storiti.
Tedaj storite svojo dolnost! ree Kvas.
Ne, jaz vem, da je gospod Kvas tako nedolen kakor jaz,
dejal je stric Dolef. Samo recite, da z Marijanom niste ime-
li ni, in jaz vam bom verjel.
Zdaj je Lovre vedel, esa ga dol. Moral je ali v jeo za
nekaj asa iti in ljudem vero pustiti, da je on hudodelec, ali pa
izdati desetega brata. Pomislil je na Manico in skunjava ga
je obla, da bi govoril. Saj Martinek bode prej umrl, preden
bi mu sodnija mogla kaj, dejalo mu je. In e umrje in Mari-
jan umrje, ali ne bo sum na tebi ostal za vselej? Pa ne, to bi
bilo nemoato!
Ne bilo bi mi teko skazati vam, gospod sodnik, da me po
krivem dolite, ko bi hotel in smel govoriti. Grem z vami, saj
se dolgo ne bom mudil, upam. Samo to vas prosim, da se gre-
do oglasimo na Polesku. Jaz bi rad Marijana videl, kako mu
je, in sicer imam e nekaj opravka, kateri me bo, kakor upam,
opraviil, ree Lovre.
Ugovora ni imel sodnik nobenega. Prosil je gospodarja, da
bi el nekaj asa njimi. Biri je pristopil in izvlekel elezje,

200
DESETI BRAT BES eDA

da bi Kvasa uklenil. Pa zdravnik Vencelj in drugi so po Kva-

sovem obnaanju in govorjenju e dvomili, da bi bil on kriv.
Dejali so, da elezja tukaj treba ni. Sodnik jim je pritegnil s to
pogodbo, da Kvas s poteno besedo obljubi, da ne bo skual
pobegniti, kar je tudi obljubil.
Zdajci se vrata odpr in Manica stopi v sobo, bleda in ob-
jokanih oi. Kakor ne bi nikogar videla v sobi razen Kvasa,
stopila je k njemu, poloila roko njemu na ramo in dejala:
Kajne, Lovre, da te ne poznajo, da tebi ni mogoe storiti kaj
takega. e te ves svet obsodi, jaz te ne bom, samo reci, da ni
res!
Gospoda Benjamina je rdeica oblila.
Dobro, deklica, dobro! ree potenjak stric Dolef, jaz
tudi tako pravim.
Ni res! Skazalo se bo! dejalje Kvas in tudi on je zardel,
zakaj vedel je, da mu odsihdob, ko se je Manica tako oito
izdala, ni ve obstanka na Slemenicah. Rad bi ji bil v roko
segel, rad bi ji se bil zahvalil in rad bi bil tudi kako popravil,
kar je napanega naredila v prenaglem strahu. Pa pogledal je
njenega oeta in preveril se je, da vse to ni mogoe.
Verjamem ti! Tebi bolj ko drugim, rekla je ter mu podala
roko. Zdrav! Pojdi, opravii se in vrni se kdaj. Vseeno, e ves
svet v: ti ali nobeden!
Lovre se ji je zahvalil z enim pogledom.
Oe njen, ki je do zdaj strm stal kakor pribit, stopil je k
njej ter jo prijel za podpazduho. Od jeze mu je lice gorelo.
Kaj to pomenja? Hajdi, tukaj nima niesar opraviti!
Mol je la z oetom ven. V svoji sobi si je ele razjasni-
la, kaj se je zgodilo, in grenke solze so ji nekoliko olajale te-
ko srce.

201
DESETI BRAT BES eDA

Kmalu potem je oddrdrala grajska koija, v kateri so s Kva-

som sedeli sodnik in grajski gospodar. Biri se je usedel spre-
daj h koijau. Vekrat pak se je uzrl nazaj, kakor da bi se
hotel prepriati, da ujetnik e sedi med dvema gospodoma.
Zbog poslednjega graaku in sodniku neprijetnega prizo-
ra ni hotel ne ta niti oni kake govorice zaeti. Najmanj pa je
mogel govoriti Lovre. Mol so se tako pripeljali do Poleska.
Tu je ele graak, stopivi z voza, spregovoril in dejal, obr-
nivi se h Kvasu: Gospod Kvas, jaz noem dvomiti, da se bo-
ste opraviili, in iz srca elim tega. Vendar, e kaj mislite, bo-
ste sami sprevideli, da se v mojo hio ne morete ve vrniti po
tem, kar sem alibog ravno zdaj doivel in videl. Oitati vam
noem niesar. Mlad lovek ne pomisli, kaj poenja. Jaz sem
bil do poslednjega trenutka z vami zadovoljen, prav zado-
voljen in res mi je al, da ste se spozabili. Vem, da je moja hi
tudi sama kriva, morda toliko ko vi. Zato se razideva kot pri-
jatelja in elim vam vso sreo po svetu. Tudi me bo veselilo,
e se v poznejih letih, ko bo ta re na oba kraja pozabljepa,
oglasite pri nas, zdaj kmalu pa ne. Vae obnaanje in va zna-
aj mi je ve. Vendar po premisleku boste lahko nali vzro-
ke mojega ravnanja. Kar imava e skupaj, poljem vam, kadar
in kamor hoete. Zbogom, dobro se imejte, zdaj grem jaz do-
mov.
S solznim oesom je stisnil Kvas roko, ki mu jo je graak
podal. Hotel mu je odgovoriti, pa beseda mu je ostala v grlu
in, ko se je zavedel, bil je mo e odel.

202
DESETI BRAT BES eDA

DVAJSETO POGLAVJE

Mogoni svetec, grmei Elija,

lej, zvezane imam jaz rok
ti pa grmi po irokem nebu
in skorajne vidi pod sabo zemlj.
Fr. Levstik

G ospod Men, o katerem so mi stari oanci pravili, da je

bil trd in oster mo, kateri ni drugega poznal in veroval
kakor suho postavo, pokazal je v tem hipu, da vendar ni tako
brez srca, da se mu ne bi nihe smilil, in tako je menda ovre-
no natolcevanje omenjenih modrijanov iz tedanjega asa. Ko
je namre videl solzo v Kvasovem oesu, padla je polovica ti-
stih indicijev in mislil si je: lovek, ki je drugemu hvaleen
in se teko od njega loi taas, ko ga od sebe pahne, tak lo-
vek ne postane lahko pobojnik.
Le pomirite se, gospod Kvas! tolail ga je. Kakor pravite
in kakor vam jaz tudi verjamem, boste kmalu zopet prosti.
Meni pak ne smete zameriti, jaz imam ostre dolnosti, kakor
se boste sami prepriali, saj boste uili se pravice, kakor sem
ul. In potlej, kadar vas bom vsakega suma oprostil, govoril
bom z gospodom graakom in preverjen sem, da bode moja
beseda nekaj veljala. Kar se deklice tie, to se v, da boste
morali potlej znemar pustiti. Pa saj je svet velik in deklet vsa-
kovrstnih ima, da jih pride deset na enega. Meni verjemite,
jaz sem nekaj skusil. Jaz, postavim, sem ele peto vzel za eno
izmed tistih, ki sem si jih bil izbral. Jee se za nocoj tudi ne
bojte. Skrbel bom, da se vam posebna, potena soba d in
postree, kakor boste eleli.

203
DESETI BRAT BES eDA

Hvala! odgovoril je Lovre ob kratkem.

Zdaj pa pojdiva v to razneseno gnezdo, v Polesek, da po-
zveste in opravite, kar bi radi.
Na pragu je stal gospod Pikv in kadil tobak. Ker od ve-
like starosti e ni dobro slial ni videl, zagledal je prileca ele,
ko ga je sodnik ogovoril. Pogledal je kviku, nagrbanil suhi
obraz e bolj in vpraal: Kaj elita, gospoda?
Sodnik vpraa: Kako je Marijanu?
Hvala! Bolje! pravi oe skoro osorno.
Ali bi ga ne smel videti? vpraa Kvas.
Ni potreba. Govoriti e ne sme, tudi ko bi lahko, odgo-
vori starec ter se malo pokloni in meni ni tebi ni jima hrbet
obrne, da bi el v hio.
Kvas stopi blie in mu tiho ree: Gospod doktor, va sin
Martin vas lepo prosi, da bi e danes prili k njemu v Krjav-
ljevo koo. Bolan je in nekaj imenitnega bi vam rad povedal.
Stari je poroevalca debelo pogledal in lice mu je malo za-
rdelo. Rekel pa ni ni, ampak el je v hio.
Kvas bi mu bil rad dal Martinkova pisma, pa nekoliko ni
hotel tako, da bi bil sodnik videl, nekoliko pa ni bilo mogoe,
ker starec ni hotel poakati.
uden lovek je ta Pikv. Pa trdne mora nature biti. Jaz
sem e petnajst let tukaj za sodnika; pa vedno se mi enak zdi,
ni se ni spremenil, govoril je gospod Men, kateri bi bil
jako rad videl, da bi se bil kak pomenek zael med njim in
njegovim ujetnikom. Pa Kvas je odgovarjal, kar se je najkra-
je dalo.
Zdi se mi, da vam je vsa dananja re preve do srca seg-
la, pravi dalje sodnik. Pa to ni prav! Kaj pa bi bilo to, ko bi
se bila res sprijela! Saj pravi stari, da je dobro! e pa umrl ne

204
DESETI BRAT BES eDA

bo, potlej ne bo take sile. Mlad lovek ne sme precej alosten

postati. Jaz, postavim, ko sem na Dunaju tudiral, bil sem
tudi nekdaj v tako re priel. Zunaj mesta smo neko pili tir-
je rojaki. Pri drugem omizju je pa bilo vse polno rokodelskih
pomagaev. Pozabil sem e, kako je bila navzkri zabava med
nami prila, to e vem, da je onih eden enega naega udaril.
Precej smo bili pokonci in po kranjski to se v malo pre-
ve prvotni navadi odlomili smo vsak eno stolovo nogo in
klepali smo Dunajane, da je bilo veselje. Policija je prila in
vsi tirje smo bili eno no zaprti. Sicer smo se pa tako dobro
znali izgovoriti, da so bili oni otepeni e posebej kaznovani,
mi pa ni. Kaj takega je loveku na stare dni prijeten spomin
mladih, divjih let.
Naposled je vendar tudi gospoda Mena zgovorljivost
minila. Stisnil se je v drugi kot koije, roke del pod pazduho
na kri in gledal, kako konja noge vzdigujeta in kako se obla-
ki zbirajo.
Za Kvasa je bil dananji dan imeniten in doloilen. Ni mo-
gel skoro sam sebi verjeti, da bi se bilo danes vse to zgodilo,
Nael je dva sorodna loveka, o katerih ni nikdar vedel, da sta
kje na svetu. In kaka udna sorodnika! Toda za dobikom, e
se more dobiek imenovati, da lovek spozna na smrtni po-
stelji leeega in udnega starega pustea, ki govoriti noe, za
dobikom je prila koj izguba. esar se je bal, zgodilo se je
danes. Ni zapustil Slemenic s skrivno ljubeznijo do nje v srcu
in z upanjem, da se ez malo let vrne in bode uslian. Ni el,
kadar bi bil sam hotel, moral je iti in pot nazaj mu je zagra-
jena. Da, celo pustil je v trenutku marsikoga v dvomu, da je
morda pobojnik, tedaj nevreden gost potene druine. In kdo
je bil prvi vzrok tega?

205
DESETI BRAT BES eDA

Bolj kakor kdaj si je Lovre v tem hipu elel prijatelja zra-

ven sebe imeti. Le njim bi bil lahko govoril, govoril veliko.
Pa je bil dale od njega. Tako mu je prila misel, kaj bo z nje-
govo najblijo prihodnostjo. Drugega mu ni kazalo, kot v
daljni svet iti za prijateljem, eravno je prej bil namenjen e
nekaj asa poakati, da bi se tiste sitne okoliine zboljale,
katere slabeji del naega bitja tako ostro terja. Domov mu
nikakor ni bilo iti. Kako bi pred staro majko in resnega oe-
ta stopil in kaj bi rekel? Da je bil hudodelstva dolen ali celo
da je moral zaradi druge razmere grad popustiti, katero bi
skoro gotovo po svojem enostranskem razumu napak sodi-
la?
Med takimi mislimi je Lovre pozabil, da se pelje v jeo. Voz
obstane in voznik pravi: Zdaj smo doma. Do veera pojdi-
te z menoj. Jaz vas bom svoji eni predstavil in ji ne bom pra-
vil, zakaj ste prili z menoj. Opazoval sem vas vedno in vese-
lim se e, da vas bom imel za zamero prositi. Zato bodite moj
gost nekaj asa, ne jetnik, da se ta re razjasni. Spali boste v
edni sobici, katero je moj pisar imel do zdaj in, e kaj potre-
bujete, le povejte!
Zahvaljujem se vam lepo, gospod sodnik, za vao dobrot-
nost. Pa za zdaj vas prosim, odkaite mi sobo, o kateri ste
govorili. Rad bi bil malo sam. Upam, da se bom malo asa
mudil pri vas, morda tako dolgo, da bo Marijan mogel govo-
riti, ali pa e ne. Potem, ko bom suma popolnoma oien,
porabil, bom vae prijazno povabilo, da me boste z gospo
seznanili.
Kakor vam je bolj pogodu, pravi gospod Men. Tako je
priel Lovre v jeo. Neka nevolja ga je prijela, ko je bil sam v
stanici. To je pravica? mislil je sam pri sebi. Po praznem

206
DESETI BRAT BES eDA

domiljevanju in povrni preiskavi potenega loveka zapr

in ne pomislijo, kaj lahko vse iz takega poetja pride. Kdo bi
si bil davi mislil, da bom spal v najbliji soseini navadnih
tatov?
Veerji, katero mu je mlada sodnikova sluabnica s pored-
nim smehljajem prinesla, Lovre ni veliko kodoval. Prosil jo
je, naj mu od sodnika prinese papirja in pero in je zael pis-
mo pisati svojemu prijatelju. Da bi druge neprijetne misli od-
podil, popisoval mu je, kolikor je mogel humoristino, svo-
jo jeo in vzroke, zakaj je vanjo priel.
koda, da se je iz pri in dokumentov, po katerih smo to
istinito povest snovali, z drugimi imenitnimi remi vred izgu-
bilo tudi to Kvasovo pismo. Zakaj dobiek bi bil dvojen, ko bi
se bilo ohranilo: prvi bi bil bralec videl, kaken humorist je
bil ta preudni Lovre Kvas; drugi bi bili pa mi e na konec
tega kratkega poglavja kaj boljega in kratkoasnejega lah-
ko pristavili, kakor je od spredaj in morda bi e bili se ljud-
je dobili, ki bi bili napano misel imeli, da je pismo dobro
narejen falzifikat. To pak bi nas bilo povzdignilo v oeh tistih
uenih glav, ki se kritikarji imenujejo. Pa kaj hoemo, kar ni,
pa ni kakor je dejal tisti, ki je iz prazne kupe vino pil.

207
DESETI BRAT BES eDA

ENAINDVAJSETO POGLAVJE

tef. e si lovek, pokai se;

e si hudir, stori, kar hoe.
Trinkul. O, odpusti mi moje grehe.
Shakespeare

M esec se je na veer prikazal izza vzhodnih gor, od

kraja velik in vedno manji, kolikor vie se je vzdigo-
val. Nastala je lepa, tiha no, brez sape in brez oblakov na
nebu.
Ko bi bil kdo okrog Poleska hodil, videl bi bil v rn pla
zavitega moa z veliko kumo na glavi in debelo, precej dol-
go palico v roki tiho iz vee priti in s poasnim, gostim ko-
rakom, kakor je starim ljudem navaden, kreniti po poti pro-
ti vasi.
Vsak, kdor bi bil tu znan, uganil bi bil, da je ta pononi
etalec gospod Pikv ali, e ga s pravim imenom imenujemo,
doktor Kaves.
Dasi je mesec svetlo svetil, videlo se je vendar, da so star-
ca e jele oi popuati, zakaj tipal je vedno s palico pred se-
boj in e se je spotikal tu in tam ob kamenje, ki je nepotole-
no lealo po pustem potu do Obrhka.
Priedi do blizu vasi, postal je malo in premiljal, kod bi
el, da bi bilo bolj prav. Zagledal je lu na hribcu, kjer je
Krjavljeva koa stala, in, n gled veliko na steze in meje, ko-
rail je vse prek. Pred koo pak je zopet postal, kakor da bi
pomiljal, ali bi potrkal ali ne. Odloil se je naposled ter dva-
krat udaril s palico po durih.

208
DESETI BRAT BES eDA

Okno se odpre in Krjavelj pomoli svojo debelo glavo ven.

Pa kakor da bi ga bil gad piil, pomakne se hitro nazaj.
Doktor Kaves bi bil lahko slial, kako je Krjavelj po hii
sem ter tja dirjal in ves v strahu vpil: O Jezus in sv. Lucija!
Na pomaganje! O, kje imam egnano vodo, egnano vodo! In
oljkovo vejico od cvetne nedelje! Hudi, hudi, sam hudi je
po tebe priel! Pred vrati stoji, ves rn je. O sv. Lucija! Moli,
Martinek, moli! Gotovo si popred, ko so bili gospod pri tebi,
kakov smrtni greh zamolal.
In ko je Krjavelj nael v neki repinji, s pajevino zavlee-
ni, egnano vodo in oljkovo vejico od cvetne nedelje, zael je
skozi okno neusmiljeno kropiti in vpiti: Hudoba, poberi se,
hudoba, poberi se! Ali hudoba pred vrati se ni hotela pobra-
ti. Trkalo je edalje bolj.
Krjavelj tja v zadnji kot poene in zane moliti, ropotati in
regljati, da je bilo groza.
Teko je bilo Martinku Krjavlja toliko utolaiti, da si je dal
dopovedati, da zunaj ni hudia, ampak najbr Lovre ali pa
gospod Pikv . Tako se je dal preprositi, da je el odpirat.
Vzel je svojo repinjo z egnano vodo, storil kri in junako
zapah odrinil od vrat ter obenem za dva koraka odskoil.
V veliko njegovo tolabo je namesto hudobe v izbo stopil
samo stari Pikv . Martinek je Krjavlja prosil, naj gre ven.
Bralec je gotovo e zapazil, da je na Krjavelj nagle jeze in
da posebno rad godrnja, e se mu prav povei ne godi. Ni
nam tedaj treba praviti, da je tudi zdaj prav slabe volje el
ven.
Da bi te sapa vzela, sivec ti sivi! govoril je zunaj pred
vrati in je oddihovaje se luno ogledoval. Kako sem se ga
ustrail! Precej bi ga otepel, e je prav gospod, ko bi se le upal.

209
DESETI BRAT BES eDA

Da bi se le ne bila kakova ilica v meni utrgala, ker tako deh-

tim ko kovaki meh. e enkrat naj pride ta starec in naj me
tako zastrai, jaz mu bom tri take tja v zobe povedal, da se bo
za uho prijel, saj jaz tudi njega ne straim, zakaj bi pa on me-
ne? In pa e to, to! Ti krici v mojo hio dohajajo, jaz moram
pa zunaj biti taas. akaj me, akaj, kar noter grem pa ga
bom vpraal, kdo je hio zidal, jaz ali on? igava je, moja ali
njegova? To me pa prav zares grabi! Jaz bom videl, kdo bo
meni rekel: pojdi ven! Kaj sem maka, ka-li, ali pa e pes, da
me bo ven gonil?
Krjavelj vstane in hoe v hio iti, da bi Martinka in Pikva
poteno in do dobrega ozmerjal. Pa ravno tako naglo se skesa
in zopet usede.
Kaj jim em? pravi. To so vsi coprniki! Nobeden ni v
gnadi boji zapisan. e se takih bolj ogibljete, bolji moje
boste.
Nekaj asa se zamisli.
To pa to! zane zopet. To mu bom pa precej jutri po-
vedal, desetemu bratu, da potlej, ko bo mrtev, ima me pri
miru pustiti. Tega jaz kratko in malo noem, da bi z onega
sveta nazaj hodil in ponoi okrog moje hie lazil in strail. e
ima kaj na vesti, naj mi zdaj pov. Kaj je meni tega treba, da
bi spati ne mogel ponoi od straha? Tega meni ni ni treba!
In enakega je Krjavelj e mnogo uganil, luno ogledovaje.
Gospod Pikv pride iz koe in hitro odide.
Pa reci kdo, da je ta lovek v gnadi boji! godrnja Krja-
velj in gleda za njim. Star je ko zemlja in vendar ti dirja, ka-
kor bi krako burjo spustil.
In res je imel stari posebno spene korake. Palica mu je
malo rabila in le redkokrat se je spotaknil.

210
DESETI BRAT BES eDA

Pomenek, ki ga je imel s svojim sinom, desetim bratom,

menda nikakor ni bil tak, da bi se mu bilo srce olajalo, tem-
ve videlo se je, da je posebno nemiren in razburjen. Vekrat
je pogledal proti nebu, roka se mu je pestila in uden glas je
bilo sliati iz njegovih ust, glas, ki je kakor izdih globoko od
znotraj privil se na jezik, ki je pa bil bolj divjega, nerazlone-
ga znaaja.
Priel je domov. Vrata so bila e odprta. V svojo sobo pri-
edi, je vgal lu, potem pa naglo hodil po sobi gor in dol,
kakor da bi nekaj premiljal.
Naposled se je usedel k mizi, nataknil naonike in zael
pisati.
Pisal je dve uri.
Potem je iz zaklenjene omare vzel ve pisem. Bile so me-
nice in drugi papirji denarne vrednosti.
Vse je skupaj zapeatil in naredil napis: Mojemu sinu
Marijanu!
Cel zapeateni op je potem vtaknil v ep pri plau.
e enkrat se je vrnil k omari, vzel iz polne vreice nekaj
tolarjev in s klina snel pitolo, katero je skrbno ogledal. Po-
tem je zopet vse zaklenil.
Ogrne pla, ozre se e enkrat po sobi in gre ven po stop-
nicah dol.
Zdolaj je Krivevemu stanovanju nasproti leal Marijan. V
to sobo stopi starec tiho. Krivevka je dremala na stolu pri
bolniku in se ni prebudila.
Oe pristopi blie k bolnemu sinu, poloi roko na elo, po-
tiplje ilo in epeta: Umreti ne more!
Sin, bodi sreneji, ko je bil tvoj oe! pravi, ko je Mari-
jana nekaj minut gledal. Kolni ga, e hoe!

211
DESETI BRAT BES eDA

In morda ez dolgo dolgo asa je prila zdaj solza v oko

mou, ki solz ni poznal.
Ponoi in v bolezni te pustim kakor volk svoje mlade v
brlogu. Pustim te, da te ne bom nikdar ve videl, da bom po-
slovil se od tega sveta, smrdljive lue! O, da bi ti drugo pre-
prianje imel o ivljenju, da bi vedno v dosedanjih sanjah
ostal! Zato te nisem budil, zato noem, da bi ti oital kdo oe-
ta.
Pri teh zadnjih besedah se je bila Krivevka zbudila. Stari
je ni opazil. Odel je.
Kaj neki to pomenja? mislila si je. Bog ve, e je bolezen
zagovarjal, ka-li? Moram vendar pogledati za njim!
In ko je la po prstih iz sobe, nala je vena vrata na steaj
odprta. Za bojo voljo, kaj bo neki delal zunaj? mislila je in
gledala po dvoriu in po vrtu. Gospoda ni bilo nikjer. Rav-
no je bila namenjena vrata zapahniti, ko zaslii tam pri hlevu
nekaj umenja.
Gospod Pikv je bil konja osedlal in Krivevka je videla,
kako ga je zasedel in odjahal z dvoria po poti proti Sleme-
nicam.
Da bi le ne znorel! Prehladil se bo, potlej bom morala pa
okopavati ga kakor zdaj Marijana. Zmerom sem mislila, da
ne bo ni dobrega, ker je ponoi zunaj ostajal. Zdaj je pa stak-
nil, esar je iskal. In stari e laglje kaj dobi.
Tako je majka gostolela, zapiraje vrata, potem pa la svo-
jemu ljubeznivemu povedat, kaj je videla.
Na Slemenicah je bila e lu, eravno je bilo e precej poz-
no ponoi. Bili so zdaj v gradu samo domai, zakaj stotnik in
Vencelj s herjo so se bili koj odpravili, ko so videli, da bi bili

212
DESETI BRAT BES eDA

po neprijetnem dogodku s Kvasom za celo druino kakor

gostje skoro nadleni.
V navadni sobi sta sedela graak in njegova ena. Mani-
ca in prejnji Kvasov uenec sta bila odla spat. Oe in mati
pak sta ukrepala to in ono. Mati je zagovarjala her, kolikor
je mogla, oe pa ji je oital, da bi bila ona morala bolj paziti.
Naposled sta se v tej misli zedinila, da bi bil Kvas dober zet,
ko bi le kako premoenje imel, preverila sta pa drug druge-
ga, da bo deklica kmalu pozabila vse to in se bo rada moi-
la, kadar dobra prilika pride.
Ravno sta tudi onadva vstala, ko je prila stara Ura na vra-
ta povedat, da je gospod s Poleska tukaj.
Precej je Pikv v sobo stopil. udila sta se temu prihodu
tem bolj, ker odurni sosed e podnevi ni imel navade obisko-
vati ju.
Dober veer, gospod Pikv! Kako je Marijanu? Vendar
ne slabeje? ree graak.
Bo e, e! odgovori stari ter se usede.
Prav hudo nam je bilo, ko smo to nesreo sliali, ki je vas
zadela; zakaj radi smo imeli Marijana, kakor da bi bil na do-
ma, pravi gospa.
Doktor Kaves izvlee iz svojega plaa zapeaten op pi-
sanj ter ga dene na mizo, reko: Gospod sosed, nekaj vas
bom prosil. Obljubite mi, da boste tako dobri in mi boste to
opravili.
Z veseljem, e je le v moji moi! odgovori graak.
Jaz moram zdaj precej, e to no, odpotovati. Prosim vas,
dajte to pisanje, zapeateno kakor je, mojemu sinu, kadar bo
isto zdrav. Pred ne!
Bodite brez skrbi! Shranjeno bode dobro!

213
DESETI BRAT BES eDA

In e to. Vi ste imeli tukaj nekega Kvasa za uenika, kakor

sem slial. Ta je nedolen, da je mojega sina pokodoval. To
ni res. Tedaj vas pooblastim v svojem in sinovem imenu, da
ga reite vseh sitnosti. Da se vam veruje, prosim, dajte mi
malo papirja in pero.
Pikv zapie te besede: Lovre Kvas ni bil pri poboju mo-
jega sina Marijana. Sicer pa je moja in bode tudi mojega sina
elja, da se ta re ne preiskuje dalje.
To izroite sodniji, br ko morete. Mogoe je, da bi moj
sin na tem kako drugo bolezen dobil. Ko bi se to primerilo,
dajte zdravniku Venclju to, kar bom zdaj napisal. On bo e
vedel, kako se ima ravnati.
In napisal je stari nekaj latinskih besedi in znamenj, kate-
rih graak ni umel.
Potem je Pikv vstal in el. Graak ga je spremil po stop-
nicah dol in, ko je videl, da ima konja pred vrati privezane-
ga, pomagal mu je, da je zajahal.
Poslovil se ni ni, spodbodel je konja in kmalu ga graak
ni videl ve in nihe ne ve!

214
DESETI BRAT BES eDA

DVAINDVAJSETO POGLAVJE

Prav po natanni niti morava govoriti,

sicer nama bo besede pregledal in naju
ubadal. Zares, Horacijo, jaz sem ta tri
leta opazoval: dananji as je tako ostro-
zob, da kmet dvorniku na pete stopa.
Shakespeare

tiri tedne pozneje je bilo zopet nekaj pivcev zbranih pri

Obraku.
Pravijo, da se je bil tisti ueni, ki je bil tukaj gori v gradu
za olmotra, nekaj zameril, zato so ga odvrgli, ree Matev-
ek.
Kako so mu e dejali? vpraa eden tovariev.
Znano ime je imel, odgovori Matevek, prav kmeko
ime. Pa mi na misel ne pride. akaj no! e Kavelj ali kako. He,
Obrak, ti bo vedel!
Kaj imate v pogovoru? vpraa krmar, od druge mize
pristopivi.
Radi bi vedeli, kako se je tisti pisal, ki je grajskega fanta
uil?
Za Kvas se je pisal. Pravi fant je bil tisti. koda, da je mo-
ral kopita pobrati iz naega kraja.
Pravijo, da se je pri grajski enil, to je bilo e malo ne-
umno; zakaj ta dekle bo petina in denarna in, kdor jo bo do-
biti hotel, ne bo smel imeti suhega monjika. Ta Kvas je bil
pa legak za okrogle stvari, ki izpod palca uhajajo, ugiblje
Matevek.
Saj to ni res, da bi se bil enil. Fant je bil premoder, ugo-
varja krmar. Ljudje govor belo in rno. Pameten lovek ni,

215
DESETI BRAT BES eDA

da bi vse verjel. Samo zato, ker so ga dolili, da je bil Marijana

pretepel, zato ni htel ve tod okoli hoditi.
Da, pa le dobro pomniti, ree tretji, tako dobro se mu
ne bo nikjer godilo, kakor se mu je tukaj v gradu. Tukaj so mu
stregli kakor otronici.
Zakaj pa ne? pravi Matevek. Saj je tisti pijani Dolef
ndan pravil, da je el na Dunaj, kjer ima cesar svojo hio in
ministri njegovi, ki denar delajo.
Bog v, e ima kaj zemljia cesar ali ima samo hio?
vpraa prileten mo.
E, kako si neumen! pravi Matevek. emu bo pa cesar-
ju njiva in travnik? Saj taki veliki gospodje se ne peajo s
kmetijo, saj lahko na kupiku ivi in e prav dobro. Le po-
misli, koliko denarja mu pride v monjo iz davkov, ki mu jih
dajemo.
Saj teg ne mislim, da bi sam orat ali vlait ali kosit el;
ampak takole kakor na graak na Slemenicah, delavce ima,
ki delajo, on pa ukazuje, pravi oni.
leva neumna! ree Matevek. Na graak je muha
proti cesarju in bera. To bi mu jaz v zobe povedal, ko bi tu-
kaj bil. Cesar ima samo denar pa vojsko, da jo komandira.
Njemu je e otorej dobro, da mu ni treba za nobeno delo pri-
jeti. Zakaj je pa na gospodar in zakaj vsako nedeljo molimo
zanj po litanijah?
Res je tako, kakor ti pravi, Matevek! potrdi krmar.
Ne boste me pregovorili, ne, ree oni kmeti. e ste vi
modri, tako sem tudi jaz. Jaz vem, da ima cesar okoli svoje
hie vsaj toliko prostora, da kakovo zelje posadi. ali kako so-
lato. Kaj mislite, da, kadar hoe cesarica za svojo druino ju-
ino skuhati, da vselej koaro vzame v naroaj in let k sose-

216
DESETI BRAT BES eDA

dovim kupovat? Kaj e! To bi bilo neslovee, ko bi kaj take-

ga doma ne imela, kar imajo druge ene, ki so manj ko ona
in ji morajo biti pokorne.
Glej ga no! Kaj si tako neumen, da misli, da cesarica sa-
ma kuha? Kaj ne more imeti ene kuharice ali pa e dveh? Ce-
sar ima drugae vejo druino ko ti ali jaz. Bog ga vedi, koli-
ko hlapcev in dekel ima in pastirjev, da mu konje pas. Za-
kaj on se vozi gotovo s tirimi konji, kakor so se njega dni
grofje. In svojo eno ima, vem da, tako rad, da noe, da bi se
s kuho upirala in ubijala.
No, e vi bolj veste, pa vedite! ree kmeti in malo raz-
aljen, da so vsi z Matevkom potegovali in njegova ni obve-
ljala, natlai si pipo tobaka in moli.
Krjavelj je v tem hipu priel in e na vratih vpraal krmar-
ja.
Ti, glej ga! Zaupaj mi ga en lunek, pol fraklja, ganega!
Smolnjak bom poprodal in ne bom te pozabil.
Ti rad pozabi, Krjavelj! odgovori krmar.
E, ne bodi, ne bodi! Zaupaj, zaupaj! Saj ti ni na srcu zrast-
lo, ampak Hrvat ti ga je pritovoril na konjskem hrbtu, pro-
si Krjavelj in krmar ni bil neusmiljen ter je prinesel ganja.
Saj ti lahko plauje, Krjavelj! Deseti brat, ki je pri tebi
umrl, imel je dvajsetice, ree eden kmetov.
Ka-je? vpije Krjavelj naenkrat ves srdit, ko je glaek v
roki imel. Cucek ga podii, desetega brata, figo mu bom po-
kazal, takole, kadar se snideva na onem svetu!
Zakaj si tako hud?
Kaj? Ali se ni spodobilo, da bi bil jaz po njem dobil kakov
denar, ki sem ga pasel in pod streho imel in muham branil?
Ali nisi niesar dobil? vpraa ga Matevek.

217
DESETI BRAT BES eDA

Ni! Toliko ne, kakor je to gano vince vredno! odgovori

Krjavelj. Jaz sem bil pomorski vojak, imel sem sabljo in,
kjer sem bil, povsod so me v islih imeli. Ta prekanjenec mi
pa tako naredi. Le akaj, kodilo mu bo to! e mene Bog slii
in vidi, on ni zvelian. To je krivica, taka, ko tisti muhasti
greh, ki v nebesa vpije.
Saj lae, gotovo si kaj pograbil, pa taji ko gad noge.
Kaj sem pograbil? Kaj? Tri umazane dvajsetice sem nael,
to je vse! Kaj sem pograbil? In pa tiste njegove evlje imam
doma na polici. Pa so mi e v urbasih preozki! Deseti brat je
imel pa e eno butaro bankovcev, bog ve koliko. V ruto je
imel zavite in zmerom jih je nosil pri sebi, v nedrju. Ko je le-
al, imel jih je v zglavju. V ruto je bilo zavito in povezano in
enkrat sem videl, da je udno pomalan papir notri. Kaj pak je
bilo tisto, e niso bili bankovci? In ko je umrl, iskal sem pov-
sod tistega, pa ni bilo nikjer. Kam je prelo? Gospoda so vzeli,
ta lakomna gospoda!
Katera gospoda? vpraa krmar.
Kaj ti vem, kateri je vzel? Tri dni popred, preden je umrl
Martinek, bili so trije pri njem. Tisti Kvas, ki ni ve na Sleme-
nicah, fajmoter in stari s Poleska, ki je zdaj pobegnil, kakor
pravijo.
Gospoda fajmotra menda vendar ne bo dolil tatvine?
pravi Matevek.
Kaj, vpije Krjavelj, zakaj je bil pa tak lep pogreb? Po-
greb in maa denar velja.
To je vse plaal mladi Draar, kateremu je deseti brat za-
klad skopal. Le moli, Krjavelj, in pazi, kaj govori! svari ga
krmar.
Tako sta pa onadva kradla. Naj! Saj jima ne bo ni zale-

218
DESETI BRAT BES eDA

glo, e Bog mene slii. lovek bi si bil vsaj e eno kozo kupil,
ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev porli.
In prav milo se je storilo Krjavlju. Ni se dal preveriti mo-
em, da morda deseti brat ni imel bankovcev, ampak kako
drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju hudo pri srcu, to utegne
le tisti popolnoma umeti, kateri je skusil kakor on, kako lo-
veka j in pee, e vidi, da mu je dolgega upanja spolnitev
splavala po vodi. Ker pa vemo, da je med naimi blagovoljni-
mi bralci le malo takih, ki, bi poznali alost in otonost po
kozi, ki bi lahko bila, pa je ni, bojimo se, da ba veina ne bo
umela Krjavljeve reve in nadloge. Zakaj e kmetje, Krjavlje-
vi znanci, ki so bili vrh vsega tega e sami kozarji, niso ume-
li Krjavljevega srca ali ga vsaj umeti niso hoteli. Brezsrno so
se smejali ubogemu mou. Krjavlja, ki si je bil dobro v sves-
ti, da je pametneji ko vsi ti praznoglavci, jezilo je to posme-
hovanje majhno in, da bi svojo misel e bolj ozatrdil in se
tako malo maeval, zael je e bolj rentaiti in kleti desete-
ga brata, ki mu ni niesar zapustil razen premajhnih evljev
in treh dvajsetic. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli njegovih
misli biti, hvalili so desetega brata, reki, da ga je koda, da je
umrl, in Matevek je celo predrznil se Krjavlja poduevati, da
pregreno govori, e koga, ki je umrl, tako obira. To je bilo pa
potenjaku vendar preve. Klobuk je jezno na glavo potisnil,
vse ganje naenkrat izpil in zavpil: Kaj, vi boste meni pravili,
kaj je greh? Pa vi? Kaj boste zame plaevali ali kako? Vi vsi
vkup e ne veste, kdaj ste siti! Jaz sem bil pomorski vojak,
svet sem obhodil, pa nihe me ni uil, kaj je greh! Uenega
Hrvata sem imel na barki za prijatelja, on je ve vedel ko vi
vsi in ni me uil, kaj je greh.

219
DESETI BRAT BES eDA

In odhajaje zaloputne Krjavelj duri za seboj, da se je vsa

Obrakovina potresla.
Po Krjavljevem odhodu se je nekaj asa pletla govorica o
njem. Kmetje so ga sodili in obirali po svoje, kakor so najbolje
vedeli in znali, in so tako prili na njegov smolnjak, na dobra
kola in sploh na kmetijo.
Naposled se je pa po stari navadi pomenek tako zasuknil,
da so zopet o prvi rei govorili, o Kvasu in desetem bratu.
Tedaj je vendarle umrl, Martinek! ree eden izmed mo.
Pa ga je koda! On je znal lepo govoriti, kadar se je podal.
Takega ne bo ve nekaj asa ali pa nikoli.
Kaj menite, vendar je to udno, pravi Matevek. lovek
ivi, vesel vasi, vasi alosten, nazadnje ga pa zmanjka. ez
tri leta ne bo e nihe vedel, da je deseti brat ivel. Komaj ga
bo e eden izmed nas pomnil, kakovega lica je bil.
Saj smo za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo ueniki nai.
Naj bo, kakor je boja volja, odgovori drugi.
embrano lep pogreb se je bil napravil, pravi krmar.
Kajpak! odgovori Matevek. Kadar bo ti umrl ali pa
jaz, ne bo svet tako vrel skupaj, tako je po pravici govoriti.
Posebno gosposkega ne bo nobenega zateboj. Pri pokopa-
vanju je bil graak, Vencelj, tisti Kvas in vedi ga Bog, e e
kdo, ka-li.
Tistega Kvasa ni bilo potlej ve videti, kar so desetega
brata pokopali, dostavi krmar.
Veste, kaj bom jaz rekel, moje! oglasi se kmeti, ki je bil
v prepiru o cesarju v manjini ostal, kadar bom jaz umrl, ni
ne skrbim in malo mi je mar za to, ali bo el kak gosposki lo-
vek za menoj za po grebom ali ne. Jaz sem vasi, kadar nisem
mogel spati, premiljeval in pravim, da Bog kmetovo molitev

220
DESETI BRAT BES eDA

raji ima ko gospodovo. Saj e ne vem, e gospda kaj moli ali

ni. Le v cerkvi ga oglej. Pokonci stoji in e z usti ne gane. Bog
ima kmeko molitev raji ko gosposko, zato ker kmet ve
molitve stori.
Kaj e, ti ne ve ni, oglasi se Matevek br. e gospod
le kri stori, pri Bogu menda ve zalee kot tvoj cel roenkra-
nec. Le ti na pratiko poglej, kjer svetniki malani stoj, rni in
rdei. Pa razbiraj svetnike in videl bo, da so vsi gosposkega
stanu. Ta ima kofovsko palico namalano, ta kraljevo krono,
ta ima bukve v rokah. Kmeta pa ne najde med svetniki in
svetnicami ne.
Oni mo od jeze zard, da se mu zopet njegova beseda
ome. Koj se pa nekaj domisli, vesel udari ob mizo in zavpi-
je: Ni res, kar pravi! Sveti Gol na pratiki nima ni bukev ne
kofovske kape namalane zraven sebe, ampak panj ebel ne-
se na rami. Kdo pravi, da ni bil kmet, e nosi ebele?
Jaz pravim! vpije Matevek. Ti ne ve prav. Le posluaj,
bom jaz povedal! Zakaj se pa pravi v pregovoru:
Sveti Gl
panj ebel ukrl!
On ni bil kmet in ebel ni imel v lastnem uljnjaku, ampak
ukradel jih je bil pri sosedu. Zato je pokoro delal in v nebe-
sa el potlej za svetnika.
Nemara da je res tako, pravijo drugi.
Oni kmeti malo pomisli, vdrugi ob mizo udari in pravi:
Pa je vendar tudi en kmet svetnik, recite, kar hoete. Zakaj
se pa o svetem Zidoriusu poje, da je bil kmet in je ovice pa-
sel, na Oljski gori, trinajst let.
N, naj bo! pravi Matevek. Pa tega ne ve samo ti. Tu-

221
DESETI BRAT BES eDA

di mi vemo, da je bil sveti Zidorius poprej kmet! Pa preden je

s svetim Petrom porajtal, da ga je med svetnike v nebesa spu-
stil, stopil je v olnirski stan, kakor pesem pravi. Saj se poje:
Zvesto je cesarja sluil,
e bolj pa gospod Bog.
Ali se ne poje tako?
Naj se! odgovori oni. Obrak, kaj sem dolen?
Nikar e ne hodi, tolai ga krmar.
Noem, da bi se kdo ujedal in mi vsako besedo ometal.
Kar vem, to vendar vem, ne? Naj pa Matevek govori, ki vse
ve in zna!
Toliko e ko ti! Zgaga sitna! huduje se Matevek.
To se ve, pratiko bo naredil! pravi oni, plaa in odide v
jezi.
Moje tudi tega dobro ober in, ko jim besedi zmanjka,
govor zopet o desetem bratu, ugibaje, kako udno je to,
da je umrl, kje neki se je rodil, koliko je vedel in druge prei-
menitne rei, katerih ne bomo razkladali.

222
DESETI BRAT BES eDA

TRIINDVAJSETO POGLAVJE

e truplo moje bo trohnelo,

in glej... pa kaj sem in kako,
to pa ne bo ljudi skrbelo.
Lermontov

eravno smrt ni najveje gorje, ki more loveka zadeti,

pritegnil nam bode vendar vsak, da je zdravje najveja
dobrota. Tega je pa preverjen, kdor po dolgi bolezni prvi
zopet stoji ozdravljen pod prostim nebom z nekim nepopis-
ljivim obutkom, kakor da bi se danes rodil, kakor da bi bilo
vse okrog njega novo in bolj prijazno ko kdaj pred.
Te obutke je imel Marijan, ko je nekega jutra vprvi ez
dolgo zopet sedel pred hio.
Stari oe njegov je prav slutil, ko je odhajaje mislil, da se
utegne sina e druga bolezen lotiti. Zdravnik Vencelj je imel
dokaj posla in hoje, preden ga je ozdravil. Danes ele mu je
dovolil, da sme iti iz hie kam, dasi ga je svaril in zabieval
mu, naj se e vedno varuje.
Toda isto veselje zopet dobljenega zdravja so Marijanu
kalile druge misli. Oeta ni bilo in nihe mu ni mogel pove-
dati, kam je el. Zdravnik Vencelj, ki je vsak dan dohajal na
Polesek, ni mu hotel niesar ve povedati, kakor da je poto-
val nekam po opravkih. Slemeniki graak, ki ga je tudi sem
ter tja obiskoval, govoril je e manj in stara Krivevka ni ve-
dela drugega povedati, kakor kar je videla tisto no. Dejala
pak je vedno, da morajo na Slemenicah ve vedeti, ker je bil
stari nazadnje tam, kakor so ljudje pravili.
Danes moram za gotovo zvedeti, mislil si je Marijan,

223
DESETI BRAT BES eDA

vstal s svojega sedea in poasi korail proti Slemenicam.

Noge so se mu pod koleni ibile, tako da je trikrat toliko asa
potreboval do graine kot druge krati.
Prvo je videl Manico, ki je pred gradom sedela pod lipami.
Bila je jako spremenjena od poslednjega asa, bledejega in
bolj upadenega lica. Ko ga je zagledala, oblila jo je za hip lah-
na rdeica, vstala je in segla mu v roke, reko: Marijan e
na nogah? To me prav iz srca veseli. Naj bom jaz prva na Sle-
menicah, ki eli, da bi ti zdravje stanovitno ostalo. Usedi se,
nemara da si e slaboten.
Spremenila si se, Manica! Morda si bila tudi ti bolna?
pravi Marijan.
Ne zdrava sem.
Oba sta potem nekaj asa tiho sedela. Marijan je gledal v
tla, deklica pak v svoje delo.
Manica, spregovori Marijan zopet, nikdar te nisem e
tako blede videl. In prav alostna se mi zdi. To pa tudi mene
boli, zakaj vkup sva zrasla in vselej sem te rad imel
Mladeniu je beseda zastala. Videlo se je, da res uti, kar
pravi.
Hvala ti! Lahko je, da se moti. Ali si danes naprvo
vstal? Ali ti ne bo kodovalo, da si se precej tako dale spu-
stil? vpraa Manica, da bi govorjenje na drugo stran nape-
ljala.
Zmeniva se do kraja! pravi Marijan. Kakor mi je pred-
verajnjim gospod Vencelj pripovedoval, tako sem jaz vzrok,
da si alostna. Natanko sem to re premiljal, tega pa nisem
menil, da ti bo tako do srca lo. Kajne, da sem jaz prav za prav
vzrok?
Jaz ne bi nikogar dolila. In tudi ko bi bil ti res vzrok, vem,

224
DESETI BRAT BES eDA

da si nedolen in ne more niesar predrugaiti. Pa prosim te,

ne govori o tej rei.
Zopet nastane malo asa molanje.
Kajne, Manica, da mi ne zameri! Ko jaz ne bi bil s Kva-
som na Skalah, vsega tega ne bi bilo. Pa ko bi e enkrat tako
prilo, ravnal bi drugae, e zaradi tebe. Pokoro sem sto-
ril
Prosim te e enkrat, govoriva o em drugem, dejala je
deklica. Zameriti ti ne morem in ti nimam kaj.
Pa prijatelja ostaneva, kajne? pravi Marijan. Od moje
strani gotovo!
Ali ve kaj, kam so li moj oe? vpraa ez nekaj asa
mladeni.
O tem ti pa ne morem niesar povedati. Zadnji veer so
bili pri nas. Oe ali mati ti bodo morda utegnili kaj razjasni-
ti.
Ali ni to udno in alostno zame, ki nimam nobenega lo-
veka razen oeta, da me na smrtni postelji pusti in gre, da
nihe ne v kam, morda po majhnih opravkih? Tebi lahko
povem, da mi je prav hudo, drugemu bi ne mogel.
Ni prav, da tako misli. Gotovo je imel tvoj oe imenitne
opravke, da te je pustil.
Zdajci je priel graak Benjamin iz vee in, opazivi Ma-
rijana, pozdravil ga je vesel in se usedel k njemu, izpraevaje
ga to in ono. Manici je bilo pogodu, da ni bila ve sama z Ma-
rijanom, dasiravno je z veseljem sprevidela, da se je mladi
sosed po svoji bolezni nekako spremenil, kakor ji je bilo prav.
Porabila je prvo priliko, da je pustila oeta in Marijana sama.
Nista se dolgo menila o navadnih reeh. Marijana je skrbe-
lo poizvedeti, kje je oe in zakaj je odel od doma.

225
DESETI BRAT BES eDA

Ali mislite, da ste popolnoma zdravi? vpraa graak.

Zakaj to vpraate?
Pismo vam imam dati od vaega oeta. Dejal je, da naj
vam ga izroim, kadar boste popolnoma trdni. Mislim, da ga
danes e smete brati, in zvedeli boste ve, kakor vam morem
jaz povedati. Zakaj, da vam resnico povem, tudi jaz ne umem
vaega oeta.
Prosim, dajte mi br pismo, pravi Marijan.
Hladno je tukaj. Utegnilo bi vam kodovati. Stopite z me-
noj v sobo. Tam vam bom izroil pisanje.
Oba sta la potem v grad.
Hlastno je Marijan debeli op razpeatil. Nael je veliko
papirjev denarne vrednosti, katere je odloil. Zraven njih je
bil list e vdrugi zapeaten, napis je bil kakor zunaj: Mo-
jemu sinu Marijanu.
Naglo je mladeni pismo odprl in prebral. Kar je v njem
nael, to menda ni bilo posebno tolailno, zakaj poloil je
prebrani list po mizi, obraz z rokami pokril in se na komol-
ce naslonil. Graak je mislil, da je e od bolezni slab in mu
ravno zdaj ni dobro. Vpraal ga je, kako mu je, e potrebuje
esa. Namesto odgovora vstane Marijan in gre dvakrat po
sobi gor in dol.
No, ste kaj zvedeli iz pisma? Kam so li oe? vpraa gra-
ak.
Marijan pade na stol nazaj, pokrije lice in se zjoka.
Mrtev je! Nikdar ga ne bom ve videl, odgovori Marijan
ez nekaj asa.
Graak se je ustrail. Tega ni mislil. Marijan mu porine
pismo in pravi: Berite!
Gospod Benjamin je vzel list v roke in je bral:

226
DESETI BRAT BES eDA

Sin moj!

Kadar bo ti to v roke dobil, tvojega oeta e ne bo! ivel sem

dolgo, predolgo. Moje ivljenje ni bilo tako kakor drugih ljudi
ne tako, kakor bo tvoje. Do ivljenja mi ni bilo v poslednjem
asu ni; ivel sem zaradi tebe. Od tega hipa pak, ko to pi-
em, noem ravno zaradi tebe ve. Noem, da, ko bode mor-
da jutri svet poznal tvojega oeta, da bi se tega ti spominjal
v poznih letih. Dokazi mojega prejnjega ivljenja so v dru-
gih rokah in, dasi ne vem zagotovo, da pridejo v ljudske roke
da, cel ne vem, e je eden vmes, ki bi me na stara leta
osramotil: ognem se vendar tako, da bode vse nemogoe.
Razloge bo imel iz naslednjega. Mislim, da sem ti dolen
razloiti svojo nekdanjost, tebi samemu. Beri in spoznaj ne-
koliko tistega, ki ti je bil oe. Spoznati ga more le nekoliko.
Popolnoma bi ga umel le, ko bi imel ivljenje za seboj, kakor
sem ga imel jaz. Tega pak ne elim nikomur, tebi najmanj. Ko
bi me hotel umeti, umeti bi moral svet in samega sebe. Tega
pa ti ne bo nikdar, tudi ne skuaj. Sreneji bo ko jaz.
Beri, poznavaj me, pa ne sodi me! Pozabi, pa ne kolni me!
Rodil sem se v majhni vasi na Gorenjskem v revini in
pomanjkanju. Revina je bila moja nesrea, ne sama po sebi,
temve po svojem nasprotju.
Zbudila mi je eljo po bogastvu, ne navadno eljo, ampak
ognjeno strast, ki ne loi pripomokov v dosego zaelenega
namena.
tudiral sem. S trudom sem dokonal svoje uenje in sem
postal doktor.
Moje in tvoje pravo ime je Kaves ali, kakor se rod pie,

227
DESETI BRAT BES eDA

Kvas. Vendar elim, da ostane pri tem imenu, ki si ga imel

do zdaj. Ime je prazen glas, lovek vse.
Oenil sem se bil kmalu. Ne iz ljubezni do enske, temve
do njenega premoenja. Ko sem sprevidel, da sem se motil,
pustil sem jo v ubonosti in nesrei in sem el iz domovine v
glavno mesto cesarstva.
Iz tega mojega prvega zakona ima brata. lovek, ki je kot
bera hodil tod okrog, ki si je dajal ime: deseti brat, katerega
si ti v svojem nesrenem pretepavanju ranil, da ne bo doa-
kal tvojega zdravja on je moj sin in tvoj brat. On je imel ve
pisanj v rokah, ki zoper mene priajo. Zdi se mi, da je nekaj
vmes, kar bi mi sitnosti napravilo. Drugega ni ko zdravilski
recept. Vse to je prilo v tretje roke, v roke loveku, ki se pie
kot jaz Kvas in kateri je mojega brata sin, kakor sem zve-
del danes. Zaradi tebe je zaprt in dokumente ima pri sebi.
Lahko se zgodi, da, ko bodo njega preiskovali, pridejo oni listi
na dan. Tega pa ne poakam. ivel sem dolgo dovolj.
O tvoji materi nekoliko.
Priel sem na Dunaj. Kmalu sem bil znan. Kakor se je irilo
moje ime, toliko ve posla sem imel. Dohodki moji so rasli.
Kmalu sem si pridobil premoenje, katero ti tu v priloenih
papirjih pustim.
Toda ko sem imel, po emer sem hrepenel, ni me veselilo.
Sreen nisem bil. Spomin moje prve ene, katero sem v nad-
logi pustil, pekel me je vedno in strano. Sin, ohrani isto
vest, varuj se strasti!
Spoznal sem ubono mlado deklico, h kateri sem bil pokli-
can v njeni bolezni. Ta je bila tvoja mati. Podobo njeno naj-
de v moji sobi na steni viseti. Videl bo podobo tiste enske,
katero sem jaz ljubil s strastjo, s strastjo sovrail. Mati je

228
DESETI BRAT BES eDA

tvoja, imej jo v islih in v mislih, e hoe in more. Vendar

ti moram povedati vse.
Vzel sem jo v zakon. Ljubil sem jo jaz in mislil sem, da tudi
ona mene ljubi. Kadar sem mogel svoje prve in prave ene, o
kateri si nisem upal pozvedati, e e in kako ivi kadar sem
nje mogel pozabiti, bil sem zadovoljen.
Toda malo malo asa. Usoda me ni bila pozabila. Mae-
vala se je nad menoj, glava za glavo. Goljufal sem in bil sem
goljufan!
Sin! Teko mi je zapisati besedo, pa hoem jo. Tvoja ma-
ti ni bila potena ena!
Jaz sem mislil, da sem vzel v zakon ensko, ki je sicer s i-
vanko ivila sebe in svojo staro mater, katera je bila pa po
mojih mislih nedolna, brez skunje, brez poznanja svet.
ez leto in dan si priel ti na svet. Nekaj dni pozneje sem
zvedel, da je tvoja mati e pred ivela, ko sem jo poznal, i-
vela je tako, kakor si ti misliti ne more, ki sem te izredil da-
le od mest.
To bi bil jaz prej lahko vedel, lahko poznal po tem in
onem. Pa bil sem slep!
Koj ko sem to zvedel, ko sem bil preprian, hotel sem
umoriti njo in sebe.
Pa domislil sem se svoje prve ene. Domislil sem se, da je
usoda pravina, da se je maevala nad menoj!
Tvojo mater sem pustil. e e ivi ali je v nadlogi umrla,
tega ne vem. Nikdar nisem pozvedoval. Tudi tebi ni treba in
menim, da ne more. Zato sem vse listine segal, katere imajo
njeno ime, zato ti tukaj njenega imena ne imenujem.
Nekaj asa sem bil s teboj v majhnem mestu na Nemkem.
Potlej sem se naselil v ta kraj.

229
DESETI BRAT BES eDA

Po tem, kar sem ti na kratko povedal, razsodil bo nekoli-

ko moje obnaanje. Bolje bo sodil, kadar bo stareji.
Ne morem ti veliko ve ni natanneje rei razkladati. Roka
moja je stara in posebno v tem trenutku ni za veliko pisanje.
Samo e svojo poslednjo voljo ti povem.
Vse moje premoenje je tvoje, izvzemi hio Polesek in kar
je zraven. Da ti t ne pustim, imam ve razlogov. Prvi elim,
da ne bi ostal v tem kraju, kjer so mene poznali in me bodo
morda e bolj, e one listine pridejo na dan. Dasiravno bom
skrbel, da moje smrti ne bodo ljudje zvedeli tod okoli, mo-
goe je vendar, da se zgodi, in ti si potem sin samomorev,
kar bi se ti med neumnim ljudstvom utegnilo kdaj oitati.
Drugi se mi pravino zdi, da pred smrtjo ustreem elji svo-
jega prvega sina, omenjenega loveka, ki se desetega brata
imenuje, da se za nekaj popravi krivica, katero sem gotovo
njegovi materi storil. elja tega pak je, da nekoliko njegove
dediine pustim loveku, ki se Kvas imenuje in je na Sleme-
nicah. Tretji je ta Kvas meni v rodu. Tedaj hoem, da pusti
Polesek temu Kvasu. Kar je v tej rei potreba, svetoval ti bo
Slemenian. Preverjen sem, da bo mojo poslednjo voljo spo-
toval, tem bolj, ker ti tukaj izroim toliko, da lahko kupi tri
bolja posestva drugje.
Bolje bi morda bilo, da bi bil s seboj nesel nekoliko tega,
kar sem ti povedal. Prosim te tedaj, ne premiljuj veliko. Zdaj,
ko ve, da nima nobenega loveka na svetu, skuaj si dobiti
prijateljev, uivaj ivljenje po pameti, brez strasti in tako, da
ne bo nikomur na potu, kar sem ti pa jaz tu grenkega pove-
dal pozabi!
Bodi sreen! Tvoj oe
Peter Kaves

230
DESETI BRAT BES eDA

Pripis. Mislim, da se bo dobil kak dober tuj lovek, ki mi bode

grob izkopal, grob na samoti, kakren mi bo prav. Drugega
ne potrebujem. Tudi tega ne potrebujem, da bi ti vedel zanj.
Pusti tedaj vse znemar. Ne trudi se popraevati, kje sem bil
poslednji as. Skrbel bom, da bo dale od tebe.

231
DESETI BRAT BES eDA

TlRIINDVAJSETO POGLAVJE

e hoe, je dobro,
e noe, je prav.
Stara pesem

G ospod Benjamin s Slemenic je bil star dokaj let. Tudi

bral je nekatero pismo in marsikateri testament. Vendar
si je mo v tej uri priznal, da enakega pisma in testamenta e
ni imel v rokah. uden lovek, uden oe, pisalec tega pisma!
Kakor ga ni mogel umeti v ivljenju, tako se mu je zdaj iz pis-
ma videl nerazumljiv. Ali je mogoe, da ima tak lovek kaj
ljubezni do svoje krvi, svojega sina, ki mu z mrzlo, kratko
besedo pov, da je njegova mati zavrena, ki mu razloi vse
svoje grehe, ki ga na smrtni postelji pusti in se gre dale na
tuje obesit ali ustrelit! In vendar, e je graak to re po dru-
gi strani ogledoval, moral si je pritegniti, da je imel ta udni
lovek e precej veliko ljubezni. Zaradi majhnega vzroka
vsaj Slemenianu se je majhen zdel pustil je ivljenje, da ne
bi nadlegoval sina; el je dale, da ne bi nadlegoval sina. Pa
vse to bi bil lahko storil, da ne bi bil sinu zagrinjala odtegnil
od skrivnosti, katera mu je morala vse ivljenje pravo vesel-
je kaliti, kadar se je bode domislil.. Zopet pak je morda bolje
za loveka, e si zna to in ono razloiti, kakor e ostane ne-
veden in v temi o takih reeh, katere bi rad vedel, naj so po-
tem dobre ali slabe.
Tako je premiljal graak, prebravi pismo.
Kar je bral o umrlem desetem bratu, kar je videl v testa-
mentu o Kvasu, vse se mu je zdelo udno, ni skoro vedel, ali
bere prav ali ne.

232
DESETI BRAT BES eDA

Dolgo je vrtel pisanje v rokah, e enkrat in e enkrat bral

in ni vedel skoro, kaj bi rekel Marijanu, kako bi ga tolail.
Kaj em zdaj storiti? pravi Marijan.
Niesar ne. Skuajte se razmisliti na druge rei. Delati je
e as. Slabi ste e in najprvo se morate varovati. Ko bi bil
mogel vedeti, da je pismo tako resnobno, ne bi ga vam bil e
dal.
Razmisliti? Kako?
Bo e kako, e! Ni tako hudo, kakor si mislite. Oeta res
nimate, pa bodite preverjeni, da imate prijatelje, ki bodo sto-
rili vse za vas, kar je mogoe in kar potrebujete dejanja in
sveta. Vsaj kar morem jaz, to vam je gotovo.
Marijan see graaku v roko.
Morda ni po volji vaega rajnkega oeta, da sem tudi jaz
bral to pismo, ki je gotovo pisano samo za vas. Za to pa ne
skrbite. Vedel bom te rei sam. Sicer pa vam svetujem, ne
kaite ga nikomur ve. Nadalje vam svetujem, da ostanete
nekaj dni pri nas. Tu imate boljo postrebo ko doma in
Doma nimam, pristavi Marijan.
lmate denar in domov je potlej veliko; pa o tem bova e
e govorila. Tukaj pri nas imate nekaj druine, kolikor toli-
ko, in v zdanjem stanju je morda bolje za vas, da niste sami.
Marijan je ostal na Slemenicah.
Ve dni se je graak skrbno ogibal pogovor napeljati na te
rei. Videl je, da se ni motil, ko je mislil, da mladeniu alost-
na vest ne bo toliko do srca segla, da bi njegovemu e slabe-
mu zdravju kodilo. Po svoji dobri naturi je v druini kma-
lu pozabil, kar bi ne bil marsikateri drug v enakem stanju ta-
ko prenesel.

233
DESETI BRAT BES eDA

Zdravje se mu je kmalu utrdilo in njim precejen del

prejnje veselosti.
Z Manico je govoril Marijan taas precej veliko. Tudi tega
je bil graak na tihem vesel, zakaj povedali smo e prej, da
je imel mo zraven vseh svojih dobrih lastnosti tudi precej
samopridnosti, in bil je preve praktien, da ne bi bil vedel,
koliko veljave ima denar na tem svetu. Vena pak mu je bila
misel, da bi mu bogati Marijan utegnil vendarle postati zet.
Vendar se je tudi Kvasa domiljal in priznati si je moral, da je
zdaj majhno drugae sodil dedia posestva na Polesku ko
pred svojega uenika.
Toda ko bi bil skrbni oe vedel, kakovi so pogovori med
Marijanom in Manico, popustil bi bil prvi del svojega tevi-
ljenja. Marijan se je ravnal po uku, ki mu ga je oe v posled-
njem pismu dal: ne bodi nikomur na potu. Ker mu je Mani-
ca naravnost in za vselej odrekla, vdal se je in govoril je njo
o Kvasu. Mladeniu, ki je bil brez vsake globlje in stanovitne
strasti, zlasti po zadnjih skunjah to ni bilo teko. Da, celo
neko veselje je naposled imel, ko mu je deklica obljubila pri-
jateljstvo in je to njeno dobroto povrnil, da je Kvasova pisma
prejemal na svoje ime in jih Manici oddajal.
Kakih pet tednov je tako minilo. Marijan je skoro pozabil,
da ni doma.
Benjamin ga neko popoldne povabi, naj gre njim k neke-
mu sosednemu graaku kaki dve uri od Slemenic. Dasirav-
no ne posebno rad, vdal se je Marijan vendar, ker ni imel no-
benega izgovora. Usedla sta se na voz in odpeljala.
Danes se morava zmeniti do dobrega, pravi graak po
potu. Ondan nisem hotel z vami o reeh govoriti, katere
vam gotovo le neprijetne spomine bud, zlasti zato ne, ker

234
DESETI BRAT BES eDA

ste bili e slabega zdravja. Zdaj ste se okrepali in mislim, da

ste se e tudi privadili in vdali v to, kar je in drugae ne more
biti. Jaz mislim, da se vam bo treba ozreti za kako domaijo.
Polesek morate tako prepustiti Kvasu. Dobro pa je in najbolj
varno, da svoje premoenje kam zaloite, to je, da kaj kupi-
te. Bog obvaruj, da bi mislili, kakor bi se vas jaz ali kdo drug
navelial v nai hii, temve radi vas imamo vsi kot sina in pri
nas ste lahko, kadar in dokler hoete. To pa boste sami spre-
videli, e kaj pomislite, da je prav, kar vam svetujem.
Marijan pobesi glavo in moli.
Kaj mislite? vpraa Benjamin.
Vi me domislite, da moram po oetovi elji iti od tod. Pa
kam em iti? Zares, to mi je teko. Tukaj sem ljudem in kra-
ju vajen, drugod se ne bi mogel privaditi, pravi mladeni.
Saj vam ni treba bog ve kam iti. Oe vam ni doloil doklej.
e kupite dve uri od Poleska kako domaijo, niste ve na Po-
lesku. In jaz ne vem, zakaj bi dale hodili, niti ne umem, za-
kaj vam je va oe ta svt dal. Gotovo je, da je to ena njego-
vih udnih elj, za katero ni imel nobenega imenitnega vzro-
ka. esar se je bal, da bi namre tista pisma v tretje roke pri-
la, to se ni zgodilo. O njem tukajnji svet ne v niesar. Te-
daj so vsi njegovi razlogi spodbiti in brez vsake vest lahko
mislite, da je njegovi volji ustreeno, e storite, kakor vam jaz
pravim.
Marijan zopet nekaj asa ni odgovoril.
Kvasu moram Polesek prepustiti. Kadar boste hoteli in
utegnili, naredila bova pisanja, kar jih je treba, da se mu po-
ljejo, pravi potem.
To ni mogoe. Vi niste e dovolj stari in skazati ne more-
te, da ste oetov dedi, e pisma ne pokaete, esar pa gotovo

235
DESETI BRAT BES eDA

ne boste storili. Za zdaj ne morete na svoje ime niesar kupiti,

niesar oddati. ez tri leta pak, ko oeta ne bo nazaj, lahko ga
razglasite za mrtvega in potem boste delali na svoje ime.
Kako! Jaz sem e Kvasu pisal, da je Polesek njegov, in sem
mu poslal, kar sem dobil za letonjo najemnino.
To me prav veseli in je pravino. Tako lahko delamo ta tri
leta in potem se re popolnoma uravn. Vse to bom jaz pre-
skrbel, e hoete. Tudi e boste kaj kupovali, delal bom jaz za
vas.
In kje bi se kaj kupilo?
Tukaj, kamor ravno zdaj greva. e bo vam po volji, zgo-
di se br, jaz sem to re e pred pozvedel in premislil. Da pa
se vam ne bo treba bati, dal vam bom vsa pisanja v roke.
Dobri ste zame kot drugi oe, zaupam vam brez vsega in
vam bom hvaleen.
Graak se nasmehlj in pravi: To bi storil vsak poten
mo za vas.
Kupila bova, naj bo, kakor hoe. Potem ostanem va so-
sed in Kvas bo priel menda kdaj sem. Zdaj vem, da mi je v
rodu, in prav rad bi videl, da bi kmalu priel. Zmerom sem ga
rad imel do zadnjega, ko sva se sprla. Taas nisem bil pame-
ten. E, e vesele dni bomo imeli, kadar pride. Da, kupila bova,
naj velja, kar hoe.
Tedaj ste Kvasu e pisali? vpraa Benjamin ez nekaj a-
sa.
e precej dolgo je tega. Dvakrat sem pisal. Vprvi ni ho-
tel verjeti.
Kako ste zvedeli napis in zakaj niste niesar povedali?
Marijan malo zard.
Resnico vam bom povedal. Po Manici sem ga zvedel.

236
DESETI BRAT BES eDA

Benjamina je ta novica malo udno zadela. Obmolknil je

in ustnice stisnil. Ta beseda ga je poduila, da se je zmotil v
svojem upanju, da mu bo nazadnje vendarle Marijan zet.
Jaz sem menda nekdaj z vami govoril zastran Manice.
Zdaj vidim, da ni mogoe, in ne hotel bi, da bi se zgodilo, kar
bi ji ne bilo po volji. Zato sem si namenil, da bom pri vas za
Kvasa govoril in sem mu v zadnjem pismu obljubil. In Mani-
ca me ima od tega asa raji ko pred.
Benjamin se je naslonil na vozu in ni rekel ni.
Kajne, da se ne boste branili? Jaz ji privoim sree in
Kvas tudi ni napaen lovek. To sev, da bi jaz rad videl, da
bi bilo
Poslednjega stavka Marijan ni mogel ali ni hotel dokona-
ti. Slial je pa graak zdihljaj in namesto odgovora podal mu
je roko in rekel:
Dobro srce imate, malokdo bi tako govoril.

237
DESETI BRAT BES eDA

PETINDVAJSETO POGLAVJE

Kdor pa hoe e peti,

mora od kraja zaeti.
Narodna pesem

D obra tiri leta pozneje je mlad mo nekega jesenskega

popoldne pe korail po kamenitem potu od Obrhka
proti Slemenicam. Do vasi se je bil pripeljal in pustil voz in
voznika pri Obraku, sam se ni mudil, ni vpraal niesar,
govoril niesar kakor naroevanje, da naj se vozniku d piti
in jesti, kolikor hoe, na njegov raun. Obrak ni bil vajen
gosposkih gostov sprejemati, zato se je udil temu gospodu
in, skuaje obnaati se prav vljudno, bil je neroden in neu-
men videti. Zdelo se je staremu krmarju, kakor da bi bil tega
gospoda e nekje videl. Pretel je v svojem spominu vse
oskrbnike blinjih grain, trake hrastarje in druge kupe-
valce, katere je kdaj videl v vasi ali po semnjih, pa nobenega
ni mogel najti, da bi bil tako edno rno opravljen, da bi imel
tako rjavo brado in bi bil tako mlad kakor ta, ki ni mogel na-
teti ve ko est ali sedem in dvajset let svoje starosti.
Medtem ko je krmar tako premiljal in ni mogel uganiti,
priel je mladi gospod blizu Skal. Tam je malo postal, naslo-
nil se na svojo paliico in nekako otono gledal ez strme pe-
ine. Koj pa so mu prile druge misli in korail je naglo dalje
po stezi.
Priedi iz ovinka in iz grmovja, zagledal je pred seboj Sle-
menice. Sonce je nekako udno obsevalo belo grajsko hio, ki
je ponosno in samotno izmed zelenega drevja molila svojo
rdeo streho nakviku. Ta razgled je bil res lep, naemu po-

238
DESETI BRAT BES eDA

potnemu pak je menda e posebno ugajal, zakaj vidno je bil

ginjen, obstal je vdrugi in dejal pol na glas: To je tvoja rojst-
na hia! Tam si se rodila zame, zame se razcvela, tam sem ul
tvojo prvo sladko besedo, da me ljubi, tam si me akala dol-
go in dosti dni in si mi zvesta ostala. Tudi katero grenko uro
si morda imela zaradi mene in vendar je tvoja blaga dua
vredna, da bi poznala le sreo in mir. Dom moje ljube; koli-
kokrat sem te videl v svojih sanjah in zdaj si mi v resnici pred
omi; zdi se mi, kakor da bi mi star, ljub prijatelj roko molil.
In kakor bi hotel srce utiiti, ki mu je nemirno tolklo v ne-
drju, prekrial je na prsih in pod pazduho roke in gledal. S
polja je bilo e veidel vse pospravljeno, lahna sapica je ma-
jala visoko odeto strnie po ravnini dale tja do grada. In
tam pod gradom je videl grajsko redo na travniku, pastirja,
ki je leal na tleh, in psa, ki je kakor skrben varuh letal okrog
rogatega krdela in zdaj to, zdaj ono neubogljivo ivine obla-
jal in vraal. Na poslednji njivi pak je mrgolelo delavcev, ki so
turico rezali in znaali na kupe. Zdelo se je Kvasu vemo,
da ga je bralec e spoznal da vidi tudi visoko postavo go-
spoda Benjamina, ki je stal sredi svojih hlapcev in tlaanov.
In nehot mu je na misel prilo, kako se je loil od tega moa
in od tega kraja, kjer je bil sreen, sreneji ko kje drugje v
daljnem svetu. Kako bi bil taas mislil, da se bode tako vrnil,
povabljen, priakovan! Kako bi bil mislil, da bo kdaj lastnik
malega gradia, ki ga je videl na vzhodni strani!
Iz teh in enakih misli ga je prebudilo krianje, ki ga je slial
za seboj iz grmovja: Hej, pravim! Zgaga, bleda voda! Hej,
kozaa!
Ozr se nazaj in zagleda znano podobo iz nekdanjih asov,
namre Krjavlja. Mo je bil malo postaren, e slabeje obleen

239
DESETI BRAT BES eDA

ko vasi, pa e vedno tistega zabuhlega obraza z malimi, i-

vimi omi in okatim ivotom. Gnal, ali bolj prav vlekel, je za
seboj serasto kozo, kateri je bila debela vrv okoli vratu pre-
vezana. V levici pak je dral polenu podobno palico in, ker se
mu je koza z vsemi tirimi nogami upirala, postal je vasi in
jo pretepel, potem pa zopet vlekel za seboj in klel: Bleda
voda, volk te potiplji, konjska smrt, da bi hudia ne videl, hej!
Jaz ti bom e dal pasje obisti in palico po rebrih, da se mi bo
vedela izgubljati.
Tako je privlekel Krjavelj kozo do Kvasa.
Kaj se ti je zamerila ival, da jo tepe? pravi Kvas.
Kaj? pravi Krjavelj in korai vtric Kvasa s svojo kozo.
Izgubila se mi je bila. e dva dni nisem videl te berdje po-
tepilne. Pasel sem in evelj sem ival, pa je je zmanjkalo. Za
vraga je ni bilo nikjer. Koliko sem prestal zavoljo kleka! Dve
noi nisem spal in obe noi se mi je sanjalo le o kozi in o kozi.
Jesti nisem mogel ni, ni kislega mleka ni kruhovca. Zmerom
sem je iskal po hosti in po polju, klical in vpil: serka, n soli,
n, serka! Pa menite, da slii? Jokal sem se po hosti, kaj pra-
vim, jokal, da mi je sedem vrst solz teklo po licu, kakor da bi
se rajnice matere ali moje Urke domislil. Pa menite, da se
lovek kozi smili? Ko bi se na meh drl, se ji ne smili! akaj,
akaj, ti bom e dal!
In reki, se Krjavelj zopet obrne in jame srdito natepavati
po kozi za kazen, da mu je toliko nadloge in alosti prizade-
la.
Nikar ne tepi! brani Kvas. ival nima pameti!
Kaj? rohni Krjavelj. e vi mojo kozo zagovarjate, ki je
pred Bogom in pred ljudmi poredna in pregrena, niste ni
bolji ko ona.

240
DESETI BRAT BES eDA

Kvas se nasmeje moevi jezici.

Ali mi ve povedati, kaj je na Slemenicah novega? Kaj
pone stric Dolef? vpraa ga, da bi govor na drugo napeljal,
obenem pa, da bi zvedel kaj.
Dolef? Kaj ste ga poznali? Pa, pa, saj on je bil tudi go-
spod, ko je bil e mlad. Dolef je e tam, kjer muh ni, tri ev-
lje pod jeo, kakor je dejal deseti brat Martinek Spak, ko ni bil
e umrl. Pa kaj ste popred dejali, da koza nima pameti?
Umrl je, pravi? Ali je to res? vpraa Kvas strm.
Deseti brat? Kajpak da!
Dolef?
Tudi Dolef. Pri Obraku se je bil lansko zimo brinovca
nalezel in je v snegu obtial za svinjakom. Mesec mu je lu
dral, svinje so mu pa za zadnjo uro krulile Bog jim odpu-
sti, saj jih je Obrak e zaklal in jaz sem tudi dve klobasi od
njih dobil, Dolef je pa zmrznil.
Po tej vesti je Kvas resen postal in se zamislil. Pa alosten
konec za moa, kateremu je bil Bog dal obilo uma in drugih
darov. Tako Kvas ni slial obirnega Krjavljevega razlaga-
nja, da ima koza ve pameti kakor lovek, da se to jasno vidi
na njegovi kozi, ki samo zaradi slabe vesti noe rada iti za
Krjavljem, temve se mu vedno ustavlja itd.
V svojem blebetanju je Krjavelj omenil tudi desetega brata
kakor veljavno prio, da je res, kar trdi o kozji pameti. To je
Kvasu naneslo misli od nesrenega Dolfa na Martinka in, da
bi zvedel, v kakem spominu je njegov bratranec, vpraal je:
Ali je e dolgo, kar je deseti brat umrl?
Naj umrje, mrcina! zagodrnja Krjavelj. On je imel de-
nar in pri meni je leal in jaz sem mu stregel. Pa menite, da
mi je kaj pustil? Ni! Pa jaz e vem, kdo je tega kriv.

241
DESETI BRAT BES eDA

Kdo?
Tukaj gori na Slemenicah je bil nekdaj ni dolgo let te-
ga, ravno tisto leto je deseti brat umiral nekov masl, go-
ljuf in podpihovalec za olmotra, za takega, ki brati in pisati
ui in kaj vem e. Tisti nepridiprav je bil zadnje dni pri Mar-
tinku in mu je odsvetoval, naj mi niesar ne zapusti. Jaz vem,
da je tako storil, dasiravno sem ga za pet ran prosil, naj me v
testamentu zaznamova. Ako bi ga jaz e enkrat v pest dobil,
ko bi mi pred oi priel, jaz bi ga pomikastil in pretrl in pre-
tepel, kakor se snop pretepe. V vodo bi ga vrgel, v globoko
vodo, ali pa e ozmerjal bi ga, da bi me pomnil.
Ali bi ga poznal, ko bi zdaj k tebi priel, Krjavelj?
O, kajpak! Kakor srebrn gro, tako bi ga poznal. Toliken
je ko vi in tak, ves tak, samo brade nima take volje podobe
kot vi. Pravijo nekateri, da mu je Marijan, ta, ki se je tukaj na
Stavnik, dve uri od tod, preselil in zdravnikovo her za eno
vzel, Polesek dal, zastonj, prav zastonj. Jaz pa tega ne veru-
jem, zakaj dobro vem, da Marijan ni tako neumen, da bi kaj
takega zastonj dal. Posebno pa takemu malopridneu ne, ka-
kor je ta. Mar naj bi dal meni kaj ali pa komu drugemu, e
ima preve.
Ali pa ve, da je tisti olmoter, kakor mu pravi, tako ma-
lopriden, Krjavelj?
Vem, vem. Pa igav ste pa vi in od kod ste, da mene po
imenu poznate? vpraa Krjavelj zvest.
Z Dunaja prihajam.
Kaj me tam poznajo? Glejte si no! To bom pa pri Buar-
ju povedal drevi na preji. I, lahko je, da, je e tako! Sliali so
menda tudi na Dunaju, da sem jaz tisti Krjavelj, ki je bil po-
morski vojak in je hudia razklal, na dva kosa razklal. Kaj-

242
DESETI BRAT BES eDA

neda? Glejte, glejte! Bog zna, ali tudi cesar v zame ali ne?
Kaken je neki cesar? Ali sta kaj govorila kdaj?
Lovre se nasmehlja. Da more tudi Krjavelj svoje slave to
s v, da alibog le namiljene vesel biti, tega ni vedel.
Kako vam je pa ime, gospod? Rad bi vedel, da bom znal
povedati, pravi Krjavelj.
Lovre Kvas mi je ime in oni Polesek je moj.
Krjavelj debelo pogleda, ustavi se s svojo kozo, debelo in
velikansko roko dene Kvasu na ramo in pravi ves v veselju:
O, kaj ste res vi? Ste e vi? Ste e! O, bolj sem vas vesel, ka-
kor da bi svojo rajnico Urko videl, ki sem jo rad imel. Bog
vam daj zdravje! Raca na vodi, konjska smrt, hudia ne videl
zmerom sem dobro o vas govoril in hvalil sem vas, kamor
sem priel, pri Buarju in Obraku in v hosti pri smreki, ko
sem smolo drl.
Ali nisi popred, ko me nisi poznal, drugae govoril?
Kaj? Jaz slabo govoril, grdo govoril? Ni res! Kdo pravi?
Vpraajte, kogar hoete, vsak vam bo povedal, da sem vas
hvalil. Kajne, da mi boste pustili po vai hosti kako smreko
zasekati, da bo raja smolo cedila? Saj noem tako zastonj.
Ampak evlje vam bom zakrpal za to in dobro vam jih bom
zail. e je treba e tako velik upnec ali zaplato nanje pri-
iti, jaz znam. Glejte, kako sem svoje dobro okrpal.
e ve takega je Krjavelj pravil, preden sta prila do raz-
potja, kjer se je Kvas obrnil proti Slemenicam, Krjavelj pa
proti hosti domov s svojo zopet najdeno kozo, katero je iz
gole ljubezni zdaj pa zdaj lopnil po boku.
Kolikor blie je Kvas gradu priel, toliko poasneje je ko-
rakal. Raznovrstni uti so ga premagovali. Srce mu je bilo
polno. Zdelo se mu je, kakor bi bil ele veraj tod hodil. Vsak

243
DESETI BRAT BES eDA

grmiek, vsak jarek ga je domiljal, kaj je nekdaj, tod spreha-

jaje se, mislil in util. Hrepenenje, da bi videl njo, pospee-
valo mu je stopinjo, pa zopet je korakal poasi in zdelo se mu
je, kakor da bi ga nekaj teilo.
Gospod Benjamin je bil z njive zagledal tujega gospoda iti
proti gradu. el je tedaj k potu in gostu naproti. Ko sta se se-
la, spoznal ga je br. Vesel ga je pozdravil in mu pomolil ro-
ko.
Spraeval ga je po prvem srnem pozdravljenju to in ono
in zvedel, da je svoje uenje sreno prestal, da je zdrav, da je
poslednje pismo prejel itd.
Gospod doktor, pojdite gor na dom. Manica je doma in
mati. Jaz imam e nekaj svojim ljudem povedati, potem pa
koj pridem in pomenili se bomo na drobno in ve, dejal je
graak.
V gradu je Lovre zvedel, da je Manica v svoji sobi. Dekli-
ca je sedela pri neki knjigi, ko je Lovre stopil prdnjo. Ko ga
je zagledala, vstala je s stola, vzkliknila, podala mu roko, oko
je govorilo, kipee veselje ji je zvezalo jezik, izgovorila je sa-
mo njegovo ime in v tem imenu je bilo povedano vse, vse!
ele ko so pritekle po lepem bledem licu bleee, vroe sol-
ze, oznanjevalke neesa neizrekljivega, prile so besede,
vpraevanje in odgovarjanje.

In pol leta, pol dolgega leta pozneje je potenjak Krjavelj se-

del sredi vakih otrok in beraev na Slemenicah v druinski
izbi in se dobro mastil v jedi in pijai. Zakaj bila je svatov-
ina, na katero so bili povabljeni Marijan s svojo eno, Venc-
ljevo herjo, in veliko drugih ljudi, Krjavelj pak se je bil po-
vabil za prearja sam. In dobro se je mou godilo; dejal je, da

244
DESETI BRAT BES eDA

je v malih nebesih. Doletela ga je celo proti veeru ast, da je

bil poklican v gosposko sobo, kjer sta enin in nevesta, dr.
Kvas Polean in Manica s Slemenic, skupaj sedela sredi go-
spode, in je Krjavelj moral povedati, kako je hudia presekal
in kako se mu za rajnico spreljubo Urko toi, s katero sta ko-
renje zasadila, da ga je bila vsaka luknja polna, s katero sta od
sv. Kozmeka do Vseh svetih v bojem strahu ivela in gledala,
kako so drugi pogao rezali.
Celo s spominom o desetem bratu se je bil ta dan z lepo
spravil, ko je slial, da sta mu gospoda Marijan in Kvas po-
stavila lep spominek iz rezanega kamna na grob, kateri je
svetu oznanjal, da tukaj poiva:

DESETI BRAT

245
DESETI BRAT BES eDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-090-1

246