RNI PANTER BESeDA BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Milan Pugelj

rni panter

O M N I B U S 1
BESeDA
RNI PANTER BESeDA

Milan Pugelj
RNI PANTER
Po originalni izdaji iz leta 1920.

Prisrna zahvala Vanji Strle

in Knjinici Joeta Udovia
v Cerknici za pomo pri dobavi
besedila.

To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-213-0
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

2
RNI PANTER BESeDA

Vsebina

rni panter 4

Tilda na Kriu 36

Mika 48

Hrepenenje 62

Hude noi 76

Pesnik 96

Vesela zgodba 104

Igra 119

Fronek 141

remonik 167

1915 184

Prebujenje 189

3
RNI PANTER BESeDA

rni panter

I.

P redstojnik oddelka za posredovanje stanovanj in

slub je bil star nekaj nad trideset let. Kot uradnik
je bil zelo zmoen, delaven in toen, sicer pa je bil ne-
koliko plah, posebno v novih drubah nesiguren in na-
pram osebam, ki jih ni poznal, nezaupljiv in neroden. Bil
je bolj majhen kakor velik, bolj debel kakor vitek, po te-
menu brez las in njegovo lice ni imelo nobenega izraza,
ki bi se dal tono doloiti. Na topem nosku je kraljeval
nanosnik, vkovan v tenke zlate okvirje, na desni strani
spodnje eljusti se je svetil med govorom zlat zob, vode-
ne sive oi so medlo sijale skozi svetla stekla, niso gle-
dale ne ljudi ne predmetov, temve plavale nekam
mimo njih in se izgubljale kakor slabotni krotki arki.
Pod nosom je trlela nad ustnico kopa etinastih
rdekastih brk, vedno skrbno pristrienih in svetlika-
joih se v raznih nijansah. Roke so bile kratke, dlani
mesnate in prsti s irokimi pa kratkimi nohti kakor za-
teeni.
Stanoval je pri postarni gospodinji, ki je imela obir-
no stanovanje in oddajala sobe. Sostanovalci so se me-
njavali mesec za mesecem, prihajale so enske in priha-

4
RNI PANTER BESeDA

jali moki, toda stalen je bil edini gospod kropivnik.

Uradne ure je imel vsak dan od osme ure zjutraj do
dveh popoldne. Ob tem asu je el iz urada v gostilno,
kjer je kosil. Od tam je korakal domov, posedal v udob-
nem naslanjau, prebiral Jurieve in Kerstnikove roma-
ne, se odpravil vasih na izprehod v mestno okolico in
sedel pri veerji spet v krmi. Iz krme je zahajal z dol-
gim zobotrebcem v ustih redno v kavarno. Pogledal je,
e je njegov prostor v kotiku za vrati prazen, odloil
klobuk in palico in se stisnil za mizo. Pil je aj, prigal
cigareto in ital veerne asopise. Toda tega dela ni
opravljal pozorno, temve se je vmes urno zanimal za
vse, kar se je po dolgi in prostrani kavarni godilo. Izza
asopisa je premotril s svojimi negotovimi omi vsake-
ga prileca, posebno enske, s katerimi ni imel sicer
nikakrnih zvez, toda zanimal se je zanje na vso mo.
Gledal jih je, posebno njihove prsi, vratove, boke in
glenje.
Nekega veera zapazi nenadoma tik svoje mize
damo, stojeo tam in ozirajoo se po kavarni. Zavzdih-
nil je takoj, zakaj take e res ni kmalu videl. Bila je ele-
gantno obleena v temno rjavo obleko, izpod krila se je
kazalo dvoje majhnih noic v finih evljih z visokimi
petami, a krog vrata se je iril pedenj irok pas panter-
jeve koe, svetlorumene in posute z nepravilnimi, veli-
kimi, ametastami, rnimi lisami. Ali je bila koa prist-

5
RNI PANTER BESeDA

na ali ne, to je postranska stvar, gotovo pa je, da je da-

jala obrazu nekaj posebno sveega, nad vse mere pre-
drznega in udovito zdravega. Oko je sijalo rno in ivo,
obraz se je rdeil in belil ni ustnice in vse poteze so iz-
raale samozavest, neustraenost in odlonost.
Pristopil je marker in pomagal slei vrhno jopo.
Zdaj je kropivnik zardel, zakaj zaslutil je e natan-
neje njen udoviti ivot, in kri mu je buila v vrat in v
glavo. Napol skrit za asopisom je sledil vsaki njeni kret-
nji in videl, da se je pomudil njen pogled, ki je vignil
tudi mimo njega, posebno dolgo na oficirju, sedeem
samem za mizo, itajoem asopise in pueem cigareto
v dolgem rumenem ustniku.
Dama je sedla k nasprotni steni za majhno okroglo
mizo, vzela iz pompadure robek in ga pritisnila pod
nos. Naroila je aj. Izbrala je moden list in listala po
njem brez interesa. Bela, v stotere gube nabrana bluza,
se je dvigala in rahlo udajala, stopala so poivala na e-
leznem obrou, ki je vezal spodaj noge mize, temne oi
so se dvignile vsak hip iznad asopisa, preletele goste in
ovrknile vmes tudi kropivnika.
Natakar ji je prinesel aj. Noge je prestavila z obroa
na tla, se zasukala na stolu nekoliko po strani in prie-
la srebati aj.
Ravno nasproti kropivnika je stalo veliko obealo za
asopise. Tik njega je sedel za mizo ofiicir, star dobrih

6
RNI PANTER BESeDA

trideset let, rnih las, rjavega, zdravega lica in brezbri-

en. To je bil tisti, katerega si je dama e pri svojem pri-
hodu pozorno ogledala. Med njo in njim je stalo ob isti
strani troje praznih miz. Dama je bila obrnjena napol
proti njemu, on je sedel tako, da je imel obealo za hrb-
tom in damo pred seboj. Toda bil je brezbrien. Pred
njim na mizi je leala doza za cigarete, najbr srebrna in
znotraj pozlaena. Ravnokar je vzel iz nje cigareto, jo
vtaknil v dolgi rumeni ustnik in prigal. Puhnil je predse
oblak dima in skozi ta dim je opazoval damo, toda hlad-
no, brez navduenja, brez pozornosti. Njej so se zaiskri-
le oi in se zabodle v njegov mirni, solidni pogled. Takoj
nato je pogledala v aj in se popravila na stolu tako, da
se je zazibalo in preganilo v sladki udobnosti celo telo:
najprej rame, potem prsi, za njimi trebuh in nazadnje
boki in kolena.
Oficir je dvignil z mize asopis in ital. Tudi dama je
vzela drug modni list in ogledovala slike. Poznalo pa se
je, da je nekoliko nervozna. Gledala je novomodni klo-
buk, trenila vekrat zaporedoma z vekami in se zagleda-
la v rob zakajenega stropa tam nekje nad zadnjim
oknom. Stisnila je usta in pri tem sta se pokazala na
rdei spodnji ustnici spodnja konca dveh belih zob. Seg-
la je pod ozkokrajni klobuk in popravila nad tilnikom
svoje vranje rne lase. Majhna uhlja sta priela rdeti in
goreti.

7
RNI PANTER BESeDA

Gledala je naenkrat ostro in odlono oficirja, ki ni pre-

maknil glave in ni dvignil oi. Vtikal je v ustnik novo
cigareto, jo prigal in nato mu je zavil glavo oblak dima.
Ko se je razkadilo, je ital. Po dolgem asu je prekrial
noge. Ustnik s cigareto je dral med zobmi in mimo
obraza se je enakomerno dvigal stolpec dima, se pedanj
nad rno in polizano frizuro vrtinil kakor rep dobro-
voljne make in se tam razstajal in razkrajal. Ko se je ofi-
cir zganil, se je stolpec pretrgal in izgubil. Poklical je mi-
moidoega natakarja in ga vpraal, e ima nemara na
prodaj kako vstopnico za veerno gledaliko predstavo.
Natakar jo je imel in domenila sta se. Nato je gledal na
uro, premiljal, segel vnovi po uro in spet gledal.
Dama je med tem vstala in la k obealniku za aso-
pise. Vrtela ga je naprej in naprej, itala naslove in ga
ustavila, ko je naletela na op listov, ki so viseli vsi na eni
kljuki in prav za oficirjevim hrbtom. Segla je po njih in
naenkrat je zaumelo in zaropotalo na tla pet do sedem
velikih dnevnikov v raznih jezikih.
Oprostite, je rekla oficirju, ki je mirno vstal in priel
pobirati.
Prosim, je rekel epe na tleh in po odmoru dosta-
vil: Ali ste hoteli vse to preitati?
Ne, je odgovorila. Podlistke sem hotela pregledati.
In, je dodala po ostrem premisleku, iem po listih, e bi

8
RNI PANTER BESeDA

ne nala kje kaj o drugem polku gorskih strelcev, kjer je

sluil moj brat.
Nadporonik je vstal in si popravil bluzo.
Pn tem polku sluim jaz.
Vidim, je dejala, toda sama ne vem, kako je. ula
sem, da je bil moj brat zadnje tedne vojske dodeljen
drugemu polku gorskih strelcev, toda zadnje pismo, ki
sem ga dobila od njega, je prilo mesec dni pred kon-
cem vojske.
Kako se je pa, e dovolite, pisal?
Morda, je rekla vljudno, ste tako prijazni in sedete
za trenotek k moji mizi.
Prosim, se je poklonil in el za njo. Sedla je k steni,
kakor je sedela prej, a on je pristavil stol z leve tako, da
jo je imel na svoji desni.
kropivnik js gledal ves ta prizor izza Slovenskega
Naroda. Do zdaj je razumel vsako besedo, a od mize,
ki je bila bolj oddaljena, je ujel le tu in tam kak izraz. Po
nekaterih glasnejsih besedah je sklepal, da govorita e
vedno o bratu, ki ga noe biti z vojske. ez nekaj asa sta
vstala in la do obealnika. Pokazala mu je svojo gornjo
jopo, ki jo je naglo snel in prinesel ter jo pomagal oblei.
Ko je natikala ozke rokavice, je govorila mirno in gledala
v tla.
V gledaliu je zabavneje kakor tukaj, to je gotovo.
Sama vem, da posebno jaz nimam talenta za zabavo.

9
RNI PANTER BESeDA

Spoznala sem sicer e malo mokih, toda mislim, da so

se z mano vsi dolgoasili.
Niti oddale ni tako, je govoril oficir, ravno narobe
je. Nocoj imam sluajno vstopnico za gledie, toda e
vam je ljubo, sem rad pripravljen ...
Zdaj ji je padla na tla druga rokavica in oficir jo je na-
glo pobral.
Saprament, so se jeili kropivniku redki lasje od
same nenadne navduenosti, kako se ji prilega ta pan-
terjeva koa in kako je sploh vsa udovita. Prekrasna
enska!
la sta mimo njega in izginila skozi vrata.
Kakno fino koo ima po licu, se je udil sam pri sebi
kropivnik. Zakon s tako ensko je srea, o tem ni tre-
ba razmiljati. Ali vidi jo enkrat, dvakrat jo srea in
odpravil si njo za vse ivljenje.

10
RNI PANTER BESeDA

II.

D rugi veer je pravil v gostilni, kjer je kropivnik

veerjal, eden izmed stalnih gostov o lepi enski,
s katero se je bil seznanil. Opisoval je njene posebnosti,
zlasti njeno slabo voljo, od katere je posebno mnogo
pretrpela sama in njena okolica.
Kdaj je to bilo? je vpraal kropivnik.
Vsak dan, je rekel gospod.
Ne. Mislim, kdaj ste se seznanili s krasotico?
Dolgo je e tega. Kakih sedem let.
Nato je povedal kropivnik, kaj se je njemu pripetilo.
Skual je posebno ivo opisati panterjevo koo in njen
obraz, ki odkriva tudi nekaj tako odlonega in deloma
divjega kakor koa predrzne inozemske make.
In tako bi bilo ostalo vse pri tem brezpomembnem
pomenku, da se ni dogodilo drugae. etrti dan po tis-
tem sluaju v kavarni bil je ponedeljek je priel
namre kropivnik tono ob osmi uri v urad. Bil je prvi.
Za njim je prila strojepiska, svea, mlada, kakor pona-
vadi, za njo je prismral nizki, okati in zaripli oficijal, a
zadnji je bil praktikant, ves bled, skoro sive koe, krva-
vih oi in drhteih rok. Pil ju najbr do ranega jutra.

11
RNI PANTER BESeDA

Prihajale so slukinje, natakarji, delavci, vmes par

natakaric z modrimi in zabreklimi rokami. kropivnik je
sedel v drugi sobi, v katero so bila vrata vedno odprta.
Miza pred njim je bila zeleno prebarvana in nenavadno
prostrana. Postavek na njej je zakrival pol stene. Razde-
ljen je bil v manje in veje predale, med katerimi sta
bila dva tudi z vraticami in kljuem. Predali spodaj ob
desni in levi so bili dolgi, globoki in iroki. Gornjega na
desni, prostornega, da bi lahko vanj legel, je kropivnik
ravnokar potegnil ven in strmel v mnoico aktov, ki so
bili zvezani v manje in veje snopie. Iz prve sobe je za-
slial glas, ki ga je takoj vznemiril. Pogledal je v mnoi-
co aktov pred seboj in takoj se je domislil. Ozrl se je. Za-
gledal je panterjevo koo, rjavo obleko, mala stopala.
Naenkrat mu je inilo po glavi, da je treba posei vmes,
ravnati naglo, odlono. Vstal je in se blial oficijalovi
mizi, ob kateri je stala. Oficijal je pisal. Videl se je samo
njegov prostrani in z raznimi mozoli porasli vrat, dvo-
je modrih uhljev in sredi njih debela rdekasta glava.
Moj poklon, je dejal kropivnik.
Dama, ki je gledala okca in akala, da dvigne glavo,
se je ozrla v kropivnika.
Prosim; stopite z mano.
la je. Prila sta v njegovo sobo. Ponudil ji je stol na
desni strani svoje mize in sedel tudi sam. Kri mu je

12
RNI PANTER BESeDA

tiala v glavo, nos se mu je potil in nanosnik je hotel

vsak as zdrkniti z obraza.
Rada bi meseno sobo.
Boljo sobo, seveda, je popravil on. S stanovanji je
v naem mestu ... e par let ... velik kri. Prebivalstvo
se mnoi, toda zida se sorazmerno malo. Vendar bomo
skuali za vas kaj najti.
Segsl je v predal nad mizo, poloil predse sveenj pa-
pirja in pregledoval list za listom. util je, da se malo
trese, in to ga je razburilo. Nanosnik mu je pal med pa-
pirje in s svojimi debelimi, zabreklimi prsti ga je komaj
pobral.
Dovolite, je dejal hripavo in si odkaljal, a!i ostanete
vedno tukaj, ali gre samo za teden, dva. Ali ste gospa, ali
e samska?
Vdova sem, je odgovorila, po poklicu farmacevtka.
Vslubena sem v lekarni.
Stari torej ne pridejo za vami ... ali drugi ... so-
rodniki ... da bi vzeli eventualno stanovanje?
Nimam nikogar ve. Bili sva samo dve sestri in sta-
reja je e davno mrtva.
kropivniku je inilo v glavo, da je pri njegovi gospo-
dinji prazna tista soba tik njega, lepa soba, lega solnna,
zidovi stari in suhi.
Nasmehnil se je in porl slino:

13
RNI PANTER BESeDA

Pravzaprav, uden sluaj, se je oglasil in spet za-

kaljal, ravno pri moji gospodinji je prazna veja soba,
prvo nadstropje, pohitvo zelo okusno, postreba tona.
Dobro, je rekla dama.
Zdaj jo je ele prvi malo pogledal. Sedela je ravno,
roke je drala v mufu, ki je bil iz ravno take koe kakor
ovratnik, noge je imela spodvite in prekriane pod sto-
lom, na rjavem krilu so se poznala okrogla kolena. Njen
obraz je bil sve, ustnice kakor zrela enja, dokler je e
na drevesu, oi ive, iste, drzne ... kropivnik je svoje
strahoma umaknil.
e vae ime, je prosil tiho.
Ema Kraljevi, je dejala in vstala. Ponudila mu je
roko. Hvala vam lepa! Stanovala bova tako blizu skupaj.
Povabim vas enkrat na aj.
la je.
kropivnik je vzel iz epa robec in se obrisal po vsem
obrazu.
Da bi se tako neumno ne potil, je mrmral. Ema Kra-
ljevi torej! No, naredil sem dobro.
Nato je vstal, zaprl vrata v sosednjo sobo, kar je bil
izreden sluaj, in priel etati gor in dol. Premiljal je,
kako da je vdova, kaj bi bil prilino njen mo, da je go-
tovo brez otrok in da ni izkljueno, da se zdaj z njo ...
pod isto streho ... bolj seznani.

14
RNI PANTER BESeDA

Tudi pri obedu v gostilni je bil zamiljen in sam zase.

V stanovanju je poklical gospodinjo in ji povedal, da je
oddal sobo. Gospodinja je e vedela. Dama je bila pri
njej, za vrati v njeni sobi je stalo e ve pletenih in usn-
jenih kovgov in skrinj. Vdova je po profesorju, ki je
umrl mlad na suici. Otrok ni imela. Edino njeno znanje
je neki astnik, nadporonik. Prosila je, da bi jo smel
obiskavati. Gospodinja je dovolila, toda izrecno samo za
tega, za astnika, nadporonika.
kropivnik je poloil na elo svoj debeli in kratki ka-
zalec, stopil po sobi in si tiho dejal: To je prav oni, prav
tisti iz kavarne!
e mogoe, je rekla gospodinja, ki ga je vseeno ra-
zumela, dasi je govoril tiho, in stala tik vrat dolga in ko-
ena in priletna. Eden sme, ali pa ena, je dodala z od-
lonim zamahom. Tistega, da bi hodili kar tako sem pa
tja, pa nikakor ne trpim.
Tisti veer ni el v kavarno, temve z zobotrebcem v
ustih iz gostilne naravnost domov. Bilo je okoli poldeve-
tih. el je ven, hodil nekaj asa po dolgem odprtem hod-
niku, gledal nazaj grede v njena vrata in se vrnil spet v
svojo soho. Gospe Kraljevieve oividno e ni bilo. Oble-
kel je nono suknjo, sedel za mizo in odprl knjigo. ital
je nekje na sredi v prvi knjigi Kraigherjevega Kontro-

15
RNI PANTER BESeDA

lorja krobarja. ez nekaj asa je raziril svoje male oi,

pogledal v steno in priel kimati.
Taki smo, je mrmral, slabii, strast nas verii, to je
resnica, edino to!
Zunaj so se odprla vrata, zauli so se lahki koraki in
nato se je obrnil v kljualnici sosednje sobe klju.
kropivnik je zaprl knjigo, gledal v steno in v tista
vedno molea in mirujoa vrata, tik katerih je stal umi-
valnik.
Ona je, je epnil tiho, da je slial komaj sam sebe. In
potem je sedel kakor kip, ki veno poslua. Ko je preloil
noge, je storil to tako hitro in oprezno, kakor bi bilo z
malim ropotom vse izgubljeno. Slial je, da odpira svo-
je usnjene kovge in cvilee pletene skrinje. Perilo, oble-
ko, klobuke in drugo, kar je pripeljala s seboj, polaga v
omaro. Potem je nekaj poilo, kakor poi zaklop atul-
je, e jo odpre ali zapre, ali tudi tisti veliki ametasti
album za fotografije. Nemara je listala po njem, gleda-
la davne znanke in znance. Potem je sezula evlje in jih
postavila pred vrata. Slaila se je, hodila v nogavicah in
bosa po sobi, odprla nono omarico, privila elektriko in
legla. Vzmeti so se udale dobrovoljno in pokorno.
kropivnik je vse to natanno slial in pozorno
spremljal s svojimi mislimi. e sam se je tiho slekel in
legel v posteljo.

16
RNI PANTER BESeDA

Ona spi tam poleg, je zaepetal, samo stena je

vmes, ni ni in vendar je vse tako dobro, udobno in pri-
jazno ... Menda ima tudi ona roke pod glavo.
Pretegnil se je, dvignil roke in sklenil prste pod glavo.

17
RNI PANTER BESeDA

III.

B ilo je v nedeljo zjutraj. kropivnik se je ravno umi-

val, prhal je in kropil, ko je odprla gospodinja vra-
ta in mu prinesla kopico sveega perila.
Tukaj je raun od ovratnikov in manet Draginja je
grozna.
Pogledal je listek, pokimal, pokazal s kazalcem na ste-
no in tiho vpraal: Ali je ta e la?
e. Danes ima dopoldne slubo.
In, je nadaljeval zaupljivo, tista re ravno ni tako
huda, tisto razmerje z oficirjem.
Pa e kako, je rekla gospodinja, kimala z glavo in
pritrjevala z rokami. Vsako drugo dopoldne je prosta in
takrat pride okoli devete ure. In tedaj je kakor huda ura.
Smeh, umenje, ropotanje. mrmranje, stoli letijo vasih
kar tako okrog. Stara sem e, pa kaj enakega e misem
doivela. Da bi bili dopoldne drugi stanovalci doma, bi
kaj takega ne mogla trpeti. Toda tako delam svojo pot in
se ne zmenim. Dareljiva sta pa oba.
kropivniku je buila kri v glavo, ker mu je bila izja-
va gospodinje neprijetna in nepriakovana. Sklenil je bil

18
RNI PANTER BESeDA

e, da jo povabi v kratkem enkrat v svojo sobo, kupil je

bil e dve butiljki, dve suhi klobasi in katljo slaic in
akal e samo na ugodno priliko. V svojih mislih je bil
nekako pooblastil jezik, da govori prosto od srca, da
pove to in ono brez mej in ozirov na desno in levo, in e
pride najdalje, to je do enitve, ni zato. Njegova plaa
zadostuje za primerno zakonsko ivljenje, in e bi prilo
vse skupaj bolj na hitro, bi zaenkrat samo prestavili v tej
sobi umivalnik, v oni omaro, odprli bi vrata in stano-
vanje z dvema mebliranima sobama je tukaj.
Gospodinja je vse skupaj precej razdrla, toda kropiv-
nika je tolailo preprianje, da razmere z oficirji navad-
no ne vodijo do cilja. Taka re traja nekaj asa, hitro
vzplamti, pa hitro splahne, dasi za tistega, ki stoji zadaj
in aka, kdaj pride njegova ura, ni prijetna.
Po postavi ta enska ni napana, je dejala gospodin-
ja in mekala umazano perilo v kepo, toda od samega
vraga je, in e bi bila moki, bi je ne marala.
Zakaj ne, je vpraal.
No, ker je od samega vraga, se je nasmehnila go-
spodinja.
Medtem se je kropivnik oblekel, pokril klobuk, vzel
iz kota palico in se napotil na izprehod. el je v drevo-
red, kjer se je prikazal redkokje izmed golih kostanjev
samoten etalec. Mraz je bil oster, tla pomrznjena,

19
RNI PANTER BESeDA

ozraje mirno. Na levi strani se je svetilo par belih obla-

kov, za katerimi je sijalo solnce. Po nizkem golem
grmovju so letale senice v svojih pisanih kouhih in
iskale ive.
kropivnik je obraal svojo stvar sem in tja. Premiljal
je zakone svojih tovarev. Vsi so imeli bolj kuharice
nego ene. e je bil kdaj pri tem ali pri onem, se je pri-
kazalo v sobi kmalu veje aii manje stvorenje, suho in
izmozgano, v razhojenih in raztrganih copatah, v silno
ponoenem krilu in enaki staromodni bliuzi ter brisalo
roke v umaziani predpasnik.
Moja ena, je predstavil to bitje gospodar. In en-
ina se je smejala suho in zoprno, e, le poglej me, raz-
capana sem res, toda vseeno ena tega gospoda, ki nosi
vsak dan manete.
Raji ni kakor tak zakon, si je mislil kropivnik. ena
mora biti predvsem ena, to se pravi bitje, katerega se ni
treba mou enirati ne doma ne zunaj. In tudi taka
mora biti, da te ne veseli dom zaradi dobre veerje, tem-
ve zaradi nje. Enkrat ivimo in takrat hoemo ive-
ti tako, kakor je loveka vredno.
V takih mislih je hodil hitreje in hitreje po prostranem
drevoredu in se nazadnje tako zasopel, da je moral poi-
vati. Obstal je, popravil klobuk in si oddahnil. Obrnil se
je in korakal poasi, umerjeno nazaj. Naenkrat je za-
mahnil energino s kazalcem in se vpraal, kaj misli

20
RNI PANTER BESeDA

ukreniti glede oficirja. Stvar, na katero je gledal prej z

oetovskim oesom, se mu je zdela zdaj edalje bolj za-
motana in koljiva. Da ne pelje tako razmerje nikamor,
na to bi takoj prisegel. Da take dame, kakor je ta, ki je
lepa, mlada in zdrava, ne bo nael ve v stanju, v kate-
rem se je e ni dotaknilo ivljenje, je bil tudi uverjen.
Toda eno je in to je poglavitno: stvar se ne sme vlei ve
dalje, temve se mora imprej konati. Konala se pa ne
bo, e ne bo posegel kdo vmes z odlono besedo in z
dejanjem.
kropivnik je vnovi zavihtel kazalec in polglasno iz-
pregovoril: e bo danes popoldne doma, moram njo
govoriti.
el je h kosilu in od kosila naravnost domov. Soseda
je bila e v svoji sobi. Sezuvala je evlje, nato se je umi-
vala, uravnavala nekaj okoli okna, poizkuala nalahko
vigati in odla v kuhinjo h gospodinji. kropivnik je
korakal dvakrat gor in dol po sobi, metal glavo kviku in
navzdol, zamahoval s kazalcem in se bolj in bolj razbur-
jal. Odprl je oblastno vrata, stopal hrupno preko pred-
sobe na hodnik in v stranise ter od tam nazaj do kuhi-
nje. Potrkal je na vrata in vstopil, predno je kdo odgovo-
ril.
Treba je, gospa, da poravnava, je priel vano in po-
gledal k oknu, kjer je sedela lepa soseda.

21
RNI PANTER BESeDA

O pardon, je udno vzkliknil in se ji nerodno poklo-

nil. Priel je meti roke in se smejati.
Haha, tudi vi enkrat med nami, kar v kuhipji se
tiite, hahaha!
Po domae je najlepe, je rekla vdova.
Haha, je sekal kropivnik dalje. Res je tako. Podr-
gnil je z dlanmi svoj vroi obraz in dostavil koato: Grd
dan je danes, mrzlo je in dri se emerno. Najbolje je,
e ostanemo doma. Obe dami, e sta zadovolini, pova-
bim v svojo sobo. Poizkusimo kozarec vina.
Bravo, je rekla vdova. Gospa, jaz vas tudi povabim.
Tako vino imam, ki je samo za zdravje. Tudi vas pova-
bim, gospod.
Takoj gremo, je rekla gospodinja in res so li. Zbrali
so se v vdovini sobi. kropivnik je sedel v kot zofe, bli-
zu njega je zlezla v naslonja vdova in nasproti kropiv-
niku je sedela na ametastem fotelju gospodinja.
Torej, je rekla vdova, pokaite najprej svoje vino.
kropivnik je prinesel obe butiljki, obe klobasi in
katljo slaic. Vdova je pokusila vino, spaila obraz in
zamahnila z roko.
Za ni! je rekla, odprla omaro in vzela iz nje svojo
butijko. Zavrtala je v zamaek vijak, stisnila steklenko s
koleni in vlekla.

22
RNI PANTER BESeDA

To sem danes od muh, je dejala, ko je poilo. Vsa je

bila rdea in zasopljena. Natoila je, postavila stekleni-
co na mizo in zlezla nazaj v naslanja.
Pijmo, je vzkliknila in dvignila kozarec. Pijmo, to je
zdravilo za vse, ki jih ne uboga ivljenje.
Ali vas ne uboga? je vpraal kropivnik nekoliko
nesreno.
Ne, je odgovorila in prekriala roke in noge. Ali vas
tudi ne?
Tega ne vem, je skoro vzdihnil. Prej bi moral govo-
riti z neko osebo, potem bi vedel.
Pri tem je pogledal tako pomenljivo na gospodinjo, da
je takoj vstala in stekla za nekaj asa v kuhinjo. Ko so
utihnili koraki in kripanje vrat, je kropivnikov obraz
nenavadno pobledel. Njegov nos se je spotil, nanosnik
je zdrknil na koleno in od tam na preprogo. Vzdihova-
je ga je pobral, obrisal z robcem obraz in ga posadil na
svoje mesto.
Gospa, je vzkliknil, govoril bom kakor pri spovedi,
pri kateri nisem bil e tirinajst let. Odkar sem vas videl.
od tedaj je v meni misel, misel na vas.
A tako, je pokazala vdova svoje umevanje. Kje ste
me pa prvi videli? V uradu, se e spomnim.
Ne, v kavarni. Seznanili ste se s svojim setianJini
zaroencem.
Kaksen zaroenec! Saj me ne mara.

23
RNI PANTER BESeDA

To je srea to je srea!
Kako to govorite, se je zaudila. Boste videli, kaj na-
redim, ko me pusti.
Kaj naredite?
Zdaj e ne vem.
Gospa, dovolite mi, govoril bom kakor pri spovedi.
Dovolite!
Iztegnil je roko in segel po njeni. Razkriala jih je in
mu pustila desnico. Prijel jo je za zapestje in v obraz se
je razarel, da ga je bil sam ogenj. Le slabotne, negoto-
ve oi so plavale mirno in ponino nekje v mastnih
koah in koicah za zlatim nanosnikom.
Vdova je gledala v tej tiini njegove debele prste in
dejala: Kakne prste imate! Kakor klobase. In ti iroki in
kratki nohti! Ali jih grizete? Puh, vaa roka mi ni ve.
Spravite jo v ep.
Dvignil je levico in jo takoj vtaknil v ep. Pri tem je e
bolj zardel, pobesil oi in dral z desnico nanosnik, ki
mu je hotel spet zdrkniti na kolena.
Kakor je vaa volja, je rekel tiho, da ga je komaj
ula.
Meni so ve, je govorila prostoduno, ozke moke
roke s tenkim, suhimi prsti. Lepa roka je kakor lep
obraz. Za svojo osebo bi se mogla zaljubiti tudi v roko.
Zdaj se je vrnila gospodinja. Sedeli so e nekaj asa in
se potem razli. Ko je bil v mraku kropivnik sam v sobi,

24
RNI PANTER BESeDA

je stopila k njemu gospodinia in rekla: Nisem vedela. da

je tako. Toda ni vam ni treba biti al. Ta ima muh ka-
kor vroe poletje in zdaj je tudi od tega oiicirja nihe ne
odtrga.

25
RNI PANTER BESeDA

IV.

P ar tednov nato bil je sobotni veer je sedel

kropivnik po veerji v kavarni, kakor je bila njego-
va navada. Z levico je dral Slovenski Narod, v desnici
pa je imel zobotrebec in vrtal z njim po zobeh. Skoro vse
mize so bile zasedene, pod stropom je plavalo precej
dima in lustri so sijali skozi sivo kopreno. Natakarji, po-
meani z natakaricami, so hiteli sem in tja. Za blagajno
je sedela bleda in tiha blagajniarka, natakala likerje in
pisala po belem listu papirja enoline tevilke.
Pri obealniku za asopise je sedel oficir. Zvijal je ci-
gareto, se ozrl sluajno okrog, zagledal kropivnika in
ga vljudno pozdravil. Poznal ga je s hodnika in s stopnic
hie, kjer je stanovala vdova. Zvil je cigareto, jo vlaknil
v dolgi rumeni ustnik in prigal. Z dlanjo je raztepel dim
in priel itati.
Naenkrat je prila tudi vdova. Stala je tam v svoji rjavi
obleki, lahka in gibna, s panterjevo koo okoli vratu, z
enakim mufom in enakimi obivi na koncu rokavov. Po-
gledala je iskro sem, pogledala tja in premiljala. Oficir
jo je pozdravil, odloil asopis in akal. Toda ona se je
obrnila k kropivniku, iztegnila v pozdrav roko in se

26
RNI PANTER BESeDA

priela slaiti. kropivnik je skoil na noge in presene-

en pomagal. Nesel je vse skupaj na prazen klin in se e
bolj vznemiril, ko je zagledal po kolenih velike piskre
svojih ponoenih hla.
Da nimam nedeljskih, za hudirja, mu je inilo po
glavi.
Vdova je e sedela za njegovo mizo in sicer tako, da je
kazala hrbet po kavarni. Pokazala mu je desni stol tik
sebe in rekla: Tukaj sedite.
kropivnik je sedel in se vljudno smehljal.
No, kako se imate, gospod sosed? je vpraala zago-
netno prijazno. Gotovo ste bili vse dni pridni, marljivo
delali, reevali akte, zadovoljevali stranke, a zveer in na
no si privoite malo zabave.
Delal sem res vse dni, ker uradnik sem od pete do
glave, toda po veerji prihajam sem in od tu naravnost
spat. To gre tako dan za dnem, ker e ponoujem, se
zbudim drugi dan bolan in z okusom v ustih, ki mi je
posebno zopern. tiriindvajset ur je zame potem popol-
noma izgubljenih in zdi se mi jih koda.
Gospod, dovolite mi, meni se zdi ta stvar drugana.
Kaj ima lovek od tistega ivljenja, ki tee naprej kakor
rta, napravljena z ravnilom? Ravno takrat zaivimo, ko
izpustimo vajeti in zakriimo svojemu ivljenju: Hijo,
rni vranci, zdaj pa koder hoete in kakor se vam ljubi;
Ali se Vam ne vidi tako?

27
RNI PANTER BESeDA

Vidi se mi, toda, gospa, za ivljenje treba druine,

jaz pa sem sam, sam.
Vdova se je udobno premaknila na stolu in izprego-
vorila zaupno in e zaupneje pogledala.
Zadnji, e sem vas v celoti prav razumela, ste se
izraali nekako tako, kakor bi mislili name in se zame
zanimali.
Gotovo, gospa, mislim na vas in se za vas zanimam.
Povedal ji je to naglo, se zagledal nekam v vrata, pri-
el meikati, naenkrat povesil oi, zagledal umazani
desni manet in ga potisnil v rokav.
Prokleta smola, si je oital v mislih. Zakaj nisem na-
taknil sveih manet? Nikoli ni ne doseem, preganja
me usoda!
Kdaj pa mislite name? je vpraala glasno.
Skoro vedno, je odgovoril plano in se ozrl okrog.
Ne vem, e se je kdo e toliko bavil v mislih z vami ka-
kor se jaz.
To je lepo, toda zdi se mi, da vas je tega nekoliko
sram.
Ne, nikakor, lepe enske me ni sram, tudi misli na
lepo gospo ne!
Dobro. Torej za vas sem lepa gospa. Hvala, moj lepi
gospod. Veseli me, da vam ugajam. Mislim, da vam
smem ponuditi v znamenje pohvale in priznanja svojo
roko. Prosim, poljubite jo.

28
RNI PANTER BESeDA

kropivnik je prijel njeno drobno ronato roko ter jo

poljubil. Pri tem je prilezel umazani manet iz rokava in
se motno zasvetlikal. Potlail ga je nazaj.
Gospa se je ozrla poasi po kavarni. Pri obealniku ni
bilo ve oficirja, ljudje so se bili razli.
e vam je prav, gospa, greva zdaj domov. Tam se
preobleem in potem stopiva malo okrog. Kakor ste re-
kli, da vam ugaja.
Ah, ne, je odgovorila s popolnoma izpremenjenim
glasom. Zaspana sem, trudna, ni se mi ne ljubi. Plaam,
je zaklicala markerju, ki je el mimo.
Plaala sta in vstala. Pomagal ji je oblei vrhnjo jopo,
oblekel se je e sam, odprl vrata in jo pustil naprej.
Zunaj je sneilo. Ulice so bile vse bele, okoli svetilk so
se gnetle sneinke, se meale in plesale in ginile navzdol
in na strani v belo temo, ki je leala tiha in vesela okoli
in okoli. Tu ali tam je stopal naglo mean, s tleo ciga-
ro v ustih, tial glavo v visoki ovratnik in sopihal mir-
no proti krmi, ki je gledala s svetlimi okni po ulici.
kropivnik je urejeval svoje misli, in dasi ni vsega ta-
koj pravilno presodil, vendar se mu je zdelo, da se je po-
loaj njemu v dobro zasukal in izpremenil. inilo mu je
v glavo, da bi ponudil sospe roko. Nastavil je komolec in
dejal: Prosim.
Ne, ga je zavrnila. Hodim raja tako.

29
RNI PANTER BESeDA

Tiala je roke v mufu, pod pasom, stekla ravna in

gibka pred njim in krepko gazila sneg, ki je bil tekom
noi e zapadel.
Prila sta domov preden je priakoval. V predsobi mu
je segla v roke in mu elela odlono lahko no.
kropivnik se je poasi slail, sezul desni evelj in pri-
el na eno nogo obut in na drugo bos etati po prepro-
gi. Mislil je dale naprej in si koval sijajno bodonost.
Ustavil se je pred umivalnikom in opazoval po dolgem
asu spet tista veno tiho zaprta vrata.
Odpremo jih, je mrmral, ni drugega kakor odpremo.
Sezul je e drugi evelj in legel v posteljo. Drugi dan
se je zbudil tako pozno, da bi bil skoro zamudil pisarno.
Umival se je na vse kriplje naglo, kropil na desno in
levo, zlil vase kavo in dirjal v urad, ne da bi bil umil
zobe.
Ob dveh popoldne je el h kosilu in od tam naravnost
domov, da se snide imprej s svojo sosedo. Pritihotapil
je rahlo v svojo sobo, se obril in umil, osnail nohte, ob-
lekel svee perilo in nedeljsko obleko.
Ko se je pregledoval v zrcalu tik zaprtih vrat, se mu je
zdelo, da ima gospa gosta. ul je nekaj kakor pridrano
govorjenje. Poslual je, na vse pretege poslual in naen-
krat mu je zasekal v uho silen krik. Bilo je brez dvoma,
da je zakriala vdova. Zunaj se je odprlo in zaprlo ve
vrat. kropivnik je pomislil in skoil tudi sam iz sobe.

30
RNI PANTER BESeDA

Vrata v sosednjo sobo so bila odprta. Na preprogi tik

mize je leala vdova v rdeem spalnem plau. Z eno
roko je podpirala ivot, z drugo je zastirala oi. Visok,
bled in mlad tudent je zakrial s klepetajoimi eljust-
mi: Kaj se je zgodilo?
Od mene hoe, ne pustite ga! je jokala pretresljivo
vdova.
Kaj ste ji naredili? je jeknila stara in e siva gospo-
dina.
Od mene hoe, je zacepetala vdova.
Nadporonik je mirno oblekel suknjo, popravil guba-
nec na hrbtu in opasal sabljo.
Tvoja strast se mi studi, je rekel hladno. Odpeljem
se, ne vidi me ve. Zbogom.
Odel je, roljaje z ostrogami, odprl vrata predsobe in
jih mirno zaprl. Ostali so stanovalci in gospodinja sami.
kropivnik je stopil v ospredje, se sklonil h gospe in
plano izpregovoril.
Prosim vas, gospa, pomirite se! Ali vam lahko po-
magam?
Pojdite vsi skupaj, kaj vas potrebujem, je vzklikni-
la vdova, sedela e vedno na tleh in si mela oi. Samo
gospodinja naj ostane. Napraviva raun. Moje stvari
poljite na tale naslov! Denar vam odtejem takoj.

31
RNI PANTER BESeDA

Rinili so se skozi vrata. enske so si epetale, bledi

dijak jo je hlastno mahal v svoj kabinet tik strania,
kakor bi se vraal iz boja.
kropivnik je tiho zaprl vrata svoje sobe, postavil stol
k umivalniku, sedel previdno nanj in poslual, kaj se
godi onstran stene. lo je za tevilke sem in za tevilke
tja, gospodinja je tela denar, potem je potihem nekaj
govorila in odla. Vse je bilo tiho, vse mirno brez kon-
ca in kraja. Minila je ura, minili sta dve, toda ni se ni
ganilo. Delal se je mrak, v sobah se je naglo temnilo.
kropivnik je el v kuhinjo, pogledal sem in tja in stopil
k tedilniku, kjer je stala gospodinja.
Ali odpotuje? je vpraal.
Zdaj-le pojde na postajo, je odgovorila gospodinja
in kimala z glavo. To so krii in teave! Le boga zahva-
lite, da je tako!
kropivnik je premislil, pritisnil skljueni kazalec na
usta in se udal.
Mogoe je res, je prikimal. Iztegnil je kazalec in ga
dvignil, reko: Kaj menite, ali bi mogel e vseeno prej
govoriti njo?
Ne, je odvrnila gospodinja odlono. Nemogoe.
Kakor obsedena je, sam vrag gleda i nje!
Te besede so ga nekoliko ualile. Kaken vrag, je ho-
tel vpraati, toda sklonil je glavo in se vrnil v svojo sobo.
Naenkrat je zaul po sosednji sobi trde korake, odpira-

32
RNI PANTER BESeDA

nje omare, odpiranje in zapiranje ronega kovga in ne-

kakno premetavanje obleke ali perila. Skoil je pokon-
ci, oblekel nagloma suknjo in iskal z omi klobuk. Vra-
ta sosednje sobe so se odprla in zaprla, enako vrata
predsobe. Premetaval je vse, kar mu je prilo pod roke,
nazadnje je segel na dno omare in privlekel ponoen in
pomekan klobuk, ki ga je bil e davno odloil.
Prekleta usoda, je sikal. In tak naj pridem njo v
kak lokal, ali naj me sploh pogleda pod cestno svetilko!
Prekleta sramota! Toda mudi se.
Stekel je iz sobe in po stopnicah na cesto, zakaj hipo-
ma je sklenil, da mora govoriti njo za vsako ceno. Sko-
il je na sredo ulice in spoznal jo je na drugem koncu.
Kriati ni hotel, tudi tei ne, toda hitel je na vso mo.
Zavila je v drugo ulico, kmalu je zavil tudi on in spet jo
je videl. la je naravnost preko velikega trga, enako on.
Okrenila je v dolgo ulico, ki dri proti postaji. Tudi on je
okrenil. Posreilo se mu je, da se ji je zelo priblial. Tu je
priletel iz vee kakih trinajst let star paglavec in se mu
zaletel z vso mojo v trebuh. Dvignil je naglo roko, da
pridri nanosnik, toda bilo je prepozno. Smrkavec je
zbeal naprej, nanosnik pa je odskoil nekam v bliino,
najbr v jarek. Bilo je e premrano, da bi ga opazil s
svojimi slabimi omi: Poepnil je in tipal za njim. Postal
je naenkrat tudi nahoden in moral se je usekniti. Nato
je tipal naglo naprej in dotipal nanosnik. Tekel je z na-

33
RNI PANTER BESeDA

nosnikom v roki po sredi ceste dalje in ga brisal z rob-

cem. Nataknil ga je na nos, ali mrak je bil gosteji in go-
stejsi. Vendar jo je zagledal, dasi precej oddaljeno. Tekel
je nekaj asa neprestano, ko je bil e dobrih deset kora-
kov od nje, je nehal tei, da se mu polee sapa. ez ne-
kaj asa se je e trikrat pognal, privzdignil je klobuk in
rekel zasopljeno: Oprostite, eno besedo bi rad e govo-
ril...
Dama se je ustavila, toda bila ni prava.
Oprostite, zmotil sem se, se je opraviil in el po-
asneje na postajo. Vlak je bil e odpeljal, tudi tam je ni
nael. Videl je ni sploh nikoli ve.

34
RNI PANTER BESeDA

V.

kropivnik je in ostane samec. Vesten uradnik je, prej

je imel naslov predstojnika, zdaj je pravi ravnatelj.
Zadnja leta je postal nekoliko siten in emeren, kar pri-
nese s seboj starost. Zaradi tega ne najde nikjer prave-
ga reda in se rad seli. Kar nosi s seboj iz mesene sobe
v meseno sobo, pa je edino obleka, op palic, dva de-
nika in kovinast kipec, ki predouje rnega panterja na
pisanem marmornatem podstavku. Ima ga povsod na
mizi in nikomur ne razloi spomina, ki je njim zvezan.
Ob nedeljah popoldne sedi vekrat za mizo, vzame v
roke panterja, ga gleda in obraa ter poloi spet na svoje
mesto. Potem upre pogled v okno in bobna s prsti po
mizi.

35
RNI PANTER BESeDA

Tilda na Kriu

I.

V krmi, kamor zahajam, mi je vse nova natakari

ca. Ugajajo mi posebno njene male noge. ki se pri-
kazujejo izpod krila kakor dvoje miek s picastimi
gobki. Ime ji je Tilda in vsa je majhna, igrakasta, lah-
ka in skona. Ustne ima rdee in cela usta so kakor raz-
cvela tulpa. Oi se ji iskre nepretrgoma, in kadar se sme-
je, jo obsije nekaj kakor spomladansko solnce.
Ni e dolgo tega, kar sem zveer v svojem samskem
stanovanju premiljeval, kam jo potegnem letonje po-
itnice. Korigiral sem latinske naloge prvoolcev in pre-
ko tistih homo in virtus in solitudo sem se zamislil v
veliko mesto, v njega um in hrum, v muzeje in gleda-
lia, v prostrane vrte inozemskih rastlin in ivali. No, in
ob tej priliki mi je prilo na misel, da bi povabil njo, Til-
do, naj gre z menoj. Eden se pelje do blinje veje posta-
je in tam poaka na drugega. S tiste postaje pa se peljeva
skupaj na cilj. O tej svoji nameri sem ji povedal. Sedel
sem v mraku na vrtu pod postrejem, segel sem ji z roko
za pas, ko mi je prinesla etrtinko vina, pritisnil sem jo
k sebi in jo nalahko ugriznil v uho.
No, je rekla, boste precej pridni!

36
RNI PANTER BESeDA

Tilda, sem jo vpraal jaz, ali ti bo dal tvoj gazda

letos kaj poitnic?
Saj si jih sama vzamem, kadar hoem.
Ve kaj, vzemi jih takrat, kadar jih bom imel jaz. In
to bo kmalu. e par tudentov onesreim z dvojkami in
prost bom.
Zakaj?
Povedal sem ji svoj namen. Zamislila se je. Stala je,
gledala v mizo in rekla naposled:
Kaken namen pa ima vse to?
Kaken, glej jo! Zabaven ali ne. Peljeva se tja in tja,
pozabiva, da sva revna Kranjca in preiviva par tednov
v veselju in srei.
A potem?
Potem? Kaji veva midva, kaj se zgodi potem! Morda
tri tisti vlak, s katerim se bova peljala domov, z drugim,
ki mu to dral nasproti; zgodi se strana nesrea, pri ka-
teri se tudi midva posloviva od te solzne doline. Morda
zadene tebe ali mene kap ali kaka srna napaka, mogoe
je tudi, da naju napade mafija in naju pokona.
Tildo so klicali iz vee in odla je. Iz vrtnega mraka pa
se je izmotal nenadoma star, suh in visok gospod, ki je
sedel pri sosednji mizi ob stebru in ga nisem do dakrat
opazil.
Dovolite, je dejal, jaz sem vse slial.
No, lepa re!

37
RNI PANTER BESeDA

Slial sem nehote, dovolite mi odkritosrno besedo,

niti mislil nisem nikoli v ivljenju na to, da bi koga na-
menoma poslual, da bi se brigal zlasti za zaljubljene
zadeve tujih ljudi. Ali zdaj, oprostite. zgrabilo me je ...
jaz sem namre ... neko pred leti ... Ali dovolite, da
prisedem?
Prosim, sedite!
Glas se mu je nekako preplail in zazvenel je zamol-
klo. Ogrnjen je bil z dolgim svrnikom, in ko je sedal, ga
je vlekel od obeh strani nase. Ovratnik svrnikov mu je
stal pokonci, rni klobuk mu je zakrival elo in v mraku
ni bilo videti drugega kakor silhueto rahlo upognjene-
ga mokega nosu in srednje dolge brade, ki se je trepe-
taje primikala in izmikala prsim.
Veste, je pravil, tudi jaz sem neko, kakor vi zdaj-
le, tako na lahko roko govoril z dekletom, ga pregovo-
ril in vzel za nekaj asa s seboj takoreko na provizo-
rino svatbeno potovanje. Bila je lepa, mlada, blagaj-
niarka v neki kavarni, ki zdaj ne stoji ve. Tam je zdaj
cesta, javna cesta in jaz grem vekrat po njej in tako mi
je, kakor bi el po ivem mesu ... Spomini in uvstva,
no, denimo stran take rei, pustimo jih!
Reem vam, gospod, nikarte, za bojo voljo vas pro-
sim, nikarte. To so strane stvari. Ko je lovek star, pa
bui iz megove due spomin, kako je pahnil nekoga v
nesreo, in ta spomin stoji pred njim kakor kri in na

38
RNI PANTER BESeDA

kriu visi golo, razmesarjeno bitje ... To je tragino,

take stvari treba jako, treba jako premisliti.
emu pa? Ali sem jaz kaj napravil?
Ne, dovolite mi, ne, niste napravili, ali bolje reeno,
e niste napravili. In zato, ne zamerite, vam hoem po-
vedati svojo stvar ... ne natanno, le tako v obrisih, da
boste samo slutili, zakaj te pravice nimam in ne maram,
po kateri bi vas smel trpiniti. Stvar je ta: Jaz sem ravno-
kar nehote slial, da ste omenili nai mladi prijateljici
Tildi, e bi la z vami na pot ... za kratek as. Tudi jaz
sem pred leti ravnotako povabil neko ensko, mladega
dekleta, in la sva. Bilo je krasno. Udala se je prenaglo.
To je njena tragina krivda. Mislila je, da me e ima, ali
samo jaz sem jo imel. Ali tudi ni mislila na to, temve je
delala tako, kakor je utila, da ji gre od srca. In tega, da
smo mi moti zvitorepci, preei maki, ki nas preslepi
redka mika, da smo mi, oprostite, prostaki, vsiljivci,
okrutnei, izkorievalci, tega ni premislila. Vidite, raz-
buril sem se nekoliko, vendar se sam nad seboj vekrat
e huje razburim in pride mi na misel, da bi vzel koro-
ba in pretepel samega sebe. Seveda tega ne napravim.
Tak sem kakor vsi drugi! Opraviim se sam pred seboj,
odpustim si stvari, ki jih po nobenih zakonih ni mogoe
odpustiti.
Bilo je prekrasno, gospod. Sestanek sva imela na Je-
senicah. Jaz sem akal tam na peronu, a ona se mi je

39
RNI PANTER BESeDA

prismejala iz kupeja. Bila je kakor solnce meseca marca.

Nena, svea. gibna. Peljala sva se dalje ... v Mona-
kovo. In tam sva preveseljaila mesec dni. Izmislil sem
si neko ime, no akajte: Moritz Hochgenu, privatnik.
In tako sem se vpisal v hotelu za moa s soprogo. Hodila
sva po razstavah, po gledaliih in tistih monakovskih
pivnicah, ki so sveane kakor cerkve.
Mesec dni sva se presmejala, in ko sva se prebudila
na potu domov, me je pogledala Ema naenkrat jako pre-
straeno.
Kani pa naj grem. ko se pripeljemo domov?
Vidiie, vraga, to je bilo tisto vpraanje! Kam naj gre?
Kako naj zavije nazaj za kavarniko omaro. kjer bo vpi-
sovala zopet vse noi v knjigo kave, ganje, okolade,
butiljke in take rei in posluala dovtipe pijancev! Ali v
tistih asih nisem znal misliti, nisem znal preraunati z
ozirom na ljudi bodonosti. Vpraala me je, a meni je
tako resno vpraanje povzroalo dolg as.
Loila sva se ponoi pred hotelom. Ona je la v ho-
telsko sobo, jaz pa v svoje fantovsko stanovanje. Na
najino potovanje so mi ostali prijetni spomini. Ali iv-
ljenje je brzelo naprej in prinaalo nove dogodke. Vrstile
so se okoli mene nove enske, novi prijatelji, nove zaba-
ve. Ema je bila odla nekam na deelo. Pisala mi je
vekrat, jaz pa sem slabo odgovarjal. Neko nedeljo me
se potem obiskala.

40
RNI PANTER BESeDA

Bil sem nekoliko slabe volie. Zaradi nje se nisem mo-

gel udeleiti izleta. In zveer po gledaliki predstavi bi se
rad sestal z neko igralko, ki je zdaj e mrtva. Bila je ve-
lika lepotica, ali jako nesrena.
Ema se je bila izpremenila na slabo stran. Njeno telo
mi bilo ve tako prijetno in mladostno kipee in zalito,
njen obraz je bil strog in resen. Govorila je z menoj, ka-
kor govori ena z moem, ne pa dekle s fantom. Dejala
je:
Jaz sem se isto izpridila.
Kje?
Na tistem potovanju s teboj!
Dejanja, storjena iz ljubezni, loveka ne izpridijo.
Umolknila je in me dolgo mirno gledala. Naposled je
rekla:
enske nismo moki. To, kar se zdi vam igraa, za
nas ni igraa. Dekleta si me nael, in odkar si me osta-
vil, nisem ne ena, ne dekle.
Iz vee je priel dolg in suh fant, vzel stol izpod blin-
je mize in stopil nanj, da bi prigal lu.
Ali potrebujetge vi lu? me je vpraal neznani pri-
povedovalec.
Ne, emu!
Ne priigaj! je zaklical nato fantu. Spravi se s
poti!

41
RNI PANTER BESeDA

Med tem se je bil mrak e jako zgostil in blinje veje

drevja dotikajoe se postreja, so se strnile v temna,
oblasta telesa, premikajoa se v vetru kakor rni oblaki.
Vam se dozdeva, je priel neznanec, in silhueta nje-
gove brade se je priela zopet primikati in odmikati
prsim, vam se dozdeva, da jaz nisem danes isto
normalen, to se pravi z drugimi besedami, da sem pre-
cej pil. In to se vam dozdeva prav. Pil sem, res je, pil sem,
ali zakaj sem pil? Da bi pozabil, gospod, da bi pozabil
tisto prikazen, ki se vasih razprostre pred menoj in ki
sem vam prej e o njej namignil. In tudi zato, da bi za-
duil vest, ki hoe nepretrgoma govoriti, nepretrgoma
vam pravim. No vrniva se k predmetu. Ema je pri
meni v stanovanju. Stojiva, oziroma e se prav spomi-
njam, sediva si nasproti. Ona na tisti rni usnjeni zofi,
jaz na stolu in med nama stoji miza. Jaz sem fant in ona
je ena. Jaz vesel, lahkomiljen, lahak, ona skrbna, pre-
miljena, resna. ive na svetu moki, ki ne postanejo
nikoli moje. Naj napravi ivljenje iz njega kar hoe, on
ostane fant. Naj bo tirikrat oenjen, on je fant! Naj osi-
vi, naj dobi pleo, on je fant do groba. Tak sem jaz, to je
moja poguba!
.,Ema, sem ji oital, kako si se ti vsa izpremenila!
Prej metuljek, ki frfota preko ro, zdaj pol, ki gleda
svet nad seboj in ga ne razume.

42
RNI PANTER BESeDA

Odkar sem la s teboj, mi je pripovedovala alost-

no in me nepretrgoma udno plano gledala, ne mo-
rem nazaj oh
Kam ne more!
V tisto svoje ivljenje, ki sem ga ivela prej. Jaz sem
enska in nimam zmisla za samostalnost. Prej, dokler
nisem okusila ivljenja z mokim, je lo nekoliko naprej,
vleklo se je, a od tedaj, oprosti mi, noe iti ve. Povem ti,
da propadem ...
Obstala je z grozo v oeh. V desni roki je mekala
robec in z levico je potegnila preko ela. Oglasila se je s
suhim glasom in s suhimi ustnicami.
Da, Edvard, jaz propadem.
Izgovorila je to tako odlono, da sem njene besede
nekoliko premislil. Ali kaj naj storim? Naj skoim k
oknu in zakliem izvoku: Hej, vi, fijakar, peljite naju v
cerkev k poroki? Razmer sem imel, ne mislim toliko
enskih, raznih razmer, ki jih je bilo treba urediti, na
cente. In pri tem bi bilo treba misliti, kakor mislijo mo-
je, a jaz sem bi fant, veen, lahkomiselni fant.
Ema je govorila naprej s tisto grozo v oeh in meka-
je robec:
iveti dalje to ivljenje, za to nimam smisla, za to mi
manjka moi. Ob tej uri biti pri poslu in delati kot stroj;
mine dan, sledi mu drugi, tretji, etrti in peti, a vsi so

43
RNI PANTER BESeDA

enaki. In jaz vidim in utim, da je moje ivljenje moko

ivljenje in ne ensko, a jaz sem enska.
Umolknila je naenkrat in po njenem obrazu se je
razlilo nekaj obupnega, kakor da bi bila ravnokar vame
zakriala: Zaman, zaman vse moje besede! Mirovala je
nekaj asa tako in priela se je poasi smehljati. Povabila
me je, naj grem blie in sedem k njej. Oklenila se me je,
nepretrgoma se je smehljala, a ko sem ji pogledal v oi,
sem videl solze. Punice so plavale v vodi.
Odhajala je; ko je e drala za kljuko, se je vrnila k
meni, ki sem stal sredi sobe, se me oklenila in se jokala
in smejala obenem.
Razla sva se za dolga leta. Od nje ni bilo pisma, o
njej ni bilo ne duha ne sluha. Moje fantovsko ivljenje
pa je teklo naprej, drvelo je, gospod. In takrat e, ko so
priele enske nekoliko opaati mojo starost, ko so jih
opozorile nanjo brazde okoli nosa in ust, postarana
koa okoli oi in plesa, ki se je nevarno irila na teme-
nu, takrat pa sedim neko no v kavarni, samec, ki se sta-
ra. Sam sedim za dolgo kamenito mizo, zdeham in lis-
tam po ilustriranih asopisih. V kavarno se prismeje ve-
sela druba madih delavcev z enskami in sede na levi
konec mize, za katero sem tial jaz. Sede in govori pija-
no sem in tja. Smeje se, silno se smeje, a nihe ne ve
zakaj. Pogledam malo po njej in tu jo zagledam, z ruto
na glavi, iroko, rdeo.. .

44
RNI PANTER BESeDA

Emo?
Da, Emo, gospod, pijano, hahljajoo se. Z levo roko
je drala pijanega delavca okoli vrata in videl sem, da
gleda vame s solzami v oeh in med krohotom ... Prsi
so bile velike, kakor bi se razlilo testo, roke debele, ka-
kor jih imajo mesarice, pod gornjo ustnico so manjkali
zobje, a izpod rute so viseli zmreni kosmi mastnih
las...
Ali vam nisem pravil prej kako sem ji rekel na naji-
nem potovanju? Ti beli labudek, mala levinjica s svile-
no grivo ...
Vstal sem in odel v no. Hodil sem do belega dne,
prvi v ivljenju sem se zamislil v ivljenje ... To sem
vam hotel povedati, ne zamerite! Z Bogom?
Privzdignil je klobuk, prekrial na prsih roke in stisnil
svrnik k sebi. Odel je nekam po prostranem vrtu.
Malo sem se zamislil in obla me je neke posebne
vrste nejevolja. Razjezil bi se bil nad stolom pod sabo,
nad mizo, nad kamenkom, ki ga utim skozi podplat
ali na skrivaj, ko ni poleg drugega loveka. Fant se je
vrnil, takoj ko je odel neznanec, in prigal lui. Tildi
sem plaal brez zgovornosti. la je za menoj mole in
me prijela v mrani vei za desno roko. Takrat je vignila
po meni kri, kakor bi me presunil jasen in vesel arek.
Objel sem jo in ji epetal med poljubi: Ti pojde ...
vseeno?

45
RNI PANTER BESeDA

Zakaj vseeno?
No, ni ... pojde?
Pojdem ...
Takrat mi je poloil nekdo roko na ramo. Tilda se je
stresla in zbeala, jaz sem se ozrl in spoznal neznanca v
svrniku.
e to vam moram rei, je zael naglo, samo e tole:
Ona, Ema, mi vstane vasih pred duhom, pred omi
due, gola, krvava, razprostrta ... nekdanji moj ,labu-
dek beli ... Po noi planem iz sanj in prigem lu in to
vse zavoljo prikazni. Pazite se, gospod, lahko no!
Bilo mi je nadleino. Slaba volja, ki se me je lotila prej,
je padla nenadoma zopet preko mene. el sem domov
in hodil dolgo po sobi. Moral bi bil e korigirati in pri-
pravljati vpraanja za maturo, ali misli so frfrale nekod,
kakor bi bil poet. el sem e enkrat ven, a se kmalu vrnil.
Slekel sem se, legel v posteljo in bilo mi je takoj vroe.
Soba se mi je zdela tesna, okno, dasi veliko in odprto,
premajhno, zrak duljiv in teak. Pozno sem zatisnil oi
v nekem mrzlinem nemiru. In zdaj se je predla pred
mano kakor iz nekih pustih sivih oblakov hribovita in
zapuena krajina. Prav blizu se je dvignil peen holm
in iz holma je rastel kri, visok od tal do stropa moje
sobe in zavit v meglo. Ko se je zdelo, da trdno stoji, je
priela megla razpadati. Posijala je udna, krvava lu.
Zagledal sem neno in belo Tildino telesce, pribito na

46
RNI PANTER BESeDA

kri. Prsi sladke, z roastimi vriki, stopala majhna ka-

kor igrae in prebita z ebljem, roke kakor vratovi
dveh labudov iztegnjene in tudi prebite. Obrazek pa
poln neke lepe in globoke alosti, v oeh solzan smeh-
ljaj in usta kakor majhna, ravnokar razcvela, rdea in
otozna tulpa ...
Vstal sem in prigal lu. e bi ne bil takrat ele slabo
plaan suplent brez izpita, bi bil Tildo poroil. Tako pa
sem jo pustil pri miru in ostal brez nje in brez izpita do
danes. Kaj bo naprej, kdo mi naj ugane?

47
RNI PANTER BESeDA

Mika

G abriu se je zdelo, da ga je nekdo poklical. Odprl je

oi, iroko gledal in dvignil poasi pleasto glavo.
Na mizi je gorela lu. Njegova ena, ki spi s herko na
postelji ob nasprotni strani, je sedela na stolu sredi sobe
v beli obleki in vlekla nase temnoprogasto ruto.
Ali si me ti klicala?
Mika ima vroino.
Gabri je premislil in rekel:
Ni! To je malenkost. Si ji e kaj nezdravega skuha-
la.
Ti si kriv! Hodi z njo po vetru!
Od kdaj pa jaz?
Gabri se je dvignil, odgrnil odejo in sedel.
e misli, da ji je v elodcu slabo, bo kmalu dobro.
Daj ji lico konjaka.
ena je vstala, se sklonila nad posteljo in priela naj-
ljubezniveje govoriti.
Mika, boek, ali bo pila malo konjaka?
Ne maram!
Dihala je naglo in toliko glasno, da se je ulo po mali
sobi. Gabri je gledal s svojo postelje proti njej, nekaj

48
RNI PANTER BESeDA

nervozno premiljal in zaslial nenadoma drobnega ko-

marja, ki je letel neviden mimo njegovih ues: m-i-i ...
Zamahnil je za njim z roko in zaklel: Vrag te vzemi,
zgaga prekleta!
Mati je govorila z Miko.
Ti si bubana, boli te elodek, a e izpije samo li-
ko konjaka, bo takoj zdrava.
Ne maram, je odgovorila Mika jokavo.
Ubogaj, Mikec, vidi, to ti bo gotovo pomagalo.
Zdaj je Mika zakriala in zajokala: Ne maram!
Kriva je, je rekel Gabri, tvoja vzgoja. Tisto neum-
no cerkljanje. Kar stori, vse je prav. Zdaj pa ima! Tudi
e ji hoe rei kedaj kaj pametnega, te ne poslua. Do-
povej ji, za vraga, po svoji vzgoji!
ena je pogledala nanj in molala.
Lu je gorela mirno na robu mize in sence so leale po
tleh in po stenah kakor pribite temne preproge. Gabri
je gledal nervozno predse, zamahnil naenkrat z glavo in
rekel jako glasno:
Ve kaj, Mika, ubogaj lepo in pori lico konjaka.
Obljubim ti, da ti kupim gotovo tisti voz, ki se bo na
njem lahko sama vozila po dvoriu. No, pij!
Ne maram, je jokaje odvrnila deklica.
Mika, saj nisi ival, da bi ti ne mogel niesar dopo-
vedati. e konja bi pregovoril, a tu ima, lovek, bitje po

49
RNI PANTER BESeDA

svoji podobi ... no, to je tvoja vzgoja, mati. To je tisto

bedasto cerkljanje! Pomagaj si!
Boica, je priela ena, posluaj nas in vzemi malo
konjaka!
Zdaj se je Gabri naenkrat silno razkail, kri mu je bu-
ila v glavo in sede na postelji je priel ploskati z dla-
njo po skrajnici.
To je preneumno! Ti mora vzeti, dete neumno! Ali
bo pila konjak, saprament!
Mika je priela jokati in prositi:
Nesi me v drugo sobo k oknu, tam bom pila.
Nad bolnim otrokom tako krii, je oitala mati.
Nima srca.
Nesla je deklico mirno v sosednjo sobo in se kmalu
njo vrnila. Gabri je sedel e vedno na postelji in pre-
miljal: Nimam srca ... seveda ne! Kdo to pravi? en-
ska, ki ga ima vedno na jeziku. No, jaz ga imam globo-
ko v prsih, kakor za goro.
Poasi je vstal in se priblial postelji, kjer je leala
herka. Potipal je Mikino elo, ki je bilo nenavadno vro-
e. Potem je prijel roko in poslual ilo. Zdelo se mu je,
da bijo e enkrat hitrejo kakor navadno.
Kaj pravi? je vpraala ena.
Ni, je dejal v zadregi. Kaj pa naj reem? Ali se naj
vstopim in zadeklamiram?

50
RNI PANTER BESeDA

Mika je zelo bolna.

Zelo ali malo, kaj jaz vem. Nekaj bolna je res.
Vznemiril se je zelo zaradi svojih misli, po katerih se
mu je zdelo, da je deklica nevarno zbolela. In naenkrat
mu je builo v glavo, da ne bo nikoli ve veselo skakala
in plezala po njegovih kolenih. Preplaena domiljija
mu je vrgla v duo opomnjo, da jo gleda zadnji ivo
pred seboj, leeo na desni strani, naglo dihajoo in raz-
paljeno. Sedel je na posteljo in jo gledal. Mali drobni
obrazek s porednim noskom, okroglo bradico in neko-
liko dvignjeno gornjo ustnico se mu je zarezal v notra-
njost, da mu je zaumelo po glavi. In Mikini svetli kodri,
zaradi katerih ji je rekel organist, so mu zaplesali pred
omi in ga navdali s topo in zakrknjeno boleino.
Vrnil se je poasi k svoji postelji in se priel oblaiti.
Zdaj sem se do dobrega prebudil in e bi tudi legel,
bi ve ne zaspal. Oblekel se bom. Kaj hoemo! Koliko je
ura?
est bo, je rekla ena.
Proti sedmi uri je Mika vstala in prosila, naj jo oblee-
jo. Stala je sredi sobe alostno in tiho in kolena so ji tre-
petala. la je k materi in jokala, ker ni mogla hoditi. Ga-
bri je hitel po zdravnika, dolg, pleast, s klobukom v
roki, in ko se vraal njim domov, je govoril:

51
RNI PANTER BESeDA

To je naravno, kakno pa! Vedno zdrav ne more biti

nihe. Vsakemu se pripeti, da se naenkrat ne pouti
dobro. Tako tudi nai deklici. Vstopite, prosim, tukaj
smo doma! Na levo, na levo, vedno na levo!

52
RNI PANTER BESeDA

K o je Mika umrla in bila pokopana, se ni Gabri

doma ve dobro poutil. ena je hodila rno oble-
ena, tiha in objokana po stanovanju, in kar je vplivalo
najneugodneje, je bila tista hladna, mirna tiina, ki je
leala med vsemi stenami z zrakom vred in ki so jo pili
vsi predmeti in stanovalci. Okna so bila zagrnjena, sto-
li mirni in mrtvi, preproge solidno in pravilno poloene,
knjige so leale vedno v istem redu tik omare, palice v
kotu so stale kakor oroje spee vojske kralja Matjaa in
dnevi so preli in tedni, ne da bi se javil najmanji nered
in prekinil vsaj za nekaj asa to hladno pravilnost in
tiino.
Za pejo je stal konj, na katerem se je gugala svoje dni
Mika svojo majhno, splaeno glavo je molel izza pei in
nihe ga ni premaknil, nihe zagugal. Gabriu je bilo na
jeziku, da bi poklical eno in ji naroil, naj ga odstrani.
Takoj se je premislil in sklenil, da poklie skrivaj deklo,
staro Neo, in ji ukae, da ga nese ona na podstreje.
Zdelo pa se mu je, da bi tudi Nea jokala in zato je za-
vil konja v staro suknjo in ga nesel tiho na podstreje.

53
RNI PANTER BESeDA

Imel je izvrstnega prijatelja, ki je sluboval e ve let

v isti pisarni kakor on. Od njega je prejel pismo, polno
iskrenega soalja. Ko je priel naslednje jutro v urad, se
mu je zahvalil.
Hvala lepa, lepo si pisal; vidi se, da ima srce.
Nisem mogel, je rekel prijatelj in se praskal po rde-
i in debeli glavi, da bi govoril o tem, ker se mi je zde-
lo, da si preve zadet. Vidi, vem, kaj ti je pri srcu, in e
ti je to vzeto, je tudi meni ...
Ho, e tako misli, je odvrnil Gabri, vidim, natan-
ko vidim, da me e dobro ne pozna. Nam vsem je uso-
jeno tako, mi vsi moramo iti tja, kamor je la ona. Kaj ti
pomaga, e se upira, e hoe v mislih obrniti neke ve-
ne postave, katerih nikoli ne doume in od katerih po-
zna le uinke! Mi vsi gremo isto pot, eni krajo, drugi
daljo. Konec je enak. Vse, ivali, drevje, bilke in ljudje!
In kaj jaz napravim? Premislil sem si in to je sklep! Zgo-
dilo se je, kakor je zapisano pravijo v zvezdah, ha-
ha. Dopolnili so se njeni dnevi, iztekli so se ... tako se
bere v knjigah. V takih primerih treba napeti razum. Naj
on vrtnari in gospodari po moganih. Tako sem vse pre-
stal moko. To je tisto.

54
RNI PANTER BESeDA

D oma se je spominjala ena, da je krial nad Miko,

ko je obolela.
Hotel sem ji dobro ... zdravja, je rekel Gabri.
Bilo je v nedelje popoldne in hodil je sam okrog po
mestnih nasadih. Na mestih, koder ni bilo drevja, je pri-
pekalo vroe poletno sonce in Gabri je premiljal, kako
je mogoe, da oboli lovek zdaj, meseca avgusta, ko je
pri polni moi najbolji zdravnik vseh zemeljskih bitij,
nebeko sonce. Mika, so dognali, je umrla zaradi prehla-
da. A kako naj se lovek prehladi avgusta? Ponoi, ko ji
je bilo jako slabo, je sedel pri stari Nei v kuhinji in gle-
dal, obrnjen s hrbtom v okno, proti praznemu in tem-
nemu tedilniku. Vtepal si je siloma in enakomerno v
glavo: To mora tako priti, to so stvari, ki se ne dajo od-
vrniti. Neo je poslal v sobo in gledal med vrati, kjer se
je kmalu pojavila. Na njeno neugodno vest si je zopet
bial v mogane: To so stvari, ki jih ne more nihe od-
vrniti!
Vse kriem so hiteli prebivalci mesta. Mlado in staro
je ebljalo o svojih zasebnostih in nad vse to so irile

55
RNI PANTER BESeDA

veje kostanjov in lip svoje dobrohotne sence, a nad ve-

jami se je razpenjal isti in jasni nebeki otor in sredi
njegove desne plati je arelo sonce, veliko in mogono
kakor najviji svetovni car. Kaj je pod tem soncem, kaj
pod tem ogromnim otorom eno izmed bitij, ki se ime-
nuje lovek? Ali hodi pod njim, ali ne hodi, ali sreblje
njegove arke ali jih ne sreblje, kaj ve o tem veliki car,
kaj ta neskonni prostor. Mi vsi smo majhni, mi vsi po-
membni le za tisto ped ivljenja, ki nam je odmerjena.
Majhno je zato nae veselje in majhna naa boleina.
Gabri je zael na samotnejo pot. Gleda podse v do-
lino in tam se lomijo arki skozi rjavkasto listje neznat-
nega dreveka. In sredi njih nastaja svetla barva, ki ga
spominja Mikinih las, kje so zdaj ti lasje? Gabri pogle-
da okoli sebe, opazi nizko klop in sede nanjo. Videti je,
kakor da bi se bila njegova plea e poveala. V obraz je
bled, oi so vodene in brki redki in ohlapni. Na obleko
ne pazi. Hlaam se pozna, da niso bile dobro zravnane.
Oprsnik je po trebuhu nabran v mnoino gub. Manet
sploh nima in zato se zdi, kakor bi bili rokavi prekratki.
Bele roke z dolgimi prsti dri na palici in gleda v tisto
svetlo ploo, ki se rie zdaj spodaj pod potjo po debe-
lem deblu divjega kostanja. In zopet mu pade v glavo
vpraanje, kakor bi kdo zalual kamen: Kje so Mikini
laseki?

56
RNI PANTER BESeDA

Vendar, si govori, se mi zdi, da je nekaj neprirod-

nega v tem, e umre ilo, nerazvito bitje. Tu manjka ve-
likega zakona. Kar je poklicano v ivljenje, naj se razvi-
je, naj se razcvete, ker je drugae brez namena pahnje-
no v svet, kjer ni zanj prostora. V tem se da slutiti napa-
ka neesa velikega, nepojmljivega.
Med tem se nia sonce in spodaj med grmovjem in
debli je ve in ve svetlorumenih odsevov. Prikazujejo
se, trepeejo in se poasi plazijo nekam globoje za de-
bla in grape.
Gabri se spominja zadnjih besedi, ki jih je govoril z
Miko. Bilo je predzadnje popoldne njenega ivljenja. Ko
ni bilo ene, je sedel k njej na posteljo in ji pravil o ti-
stem vozu, ki ji ga bo kupil takoj prvega. To je svetel bel
voz, na katerem je sedalo. Pred sedalom sta dva roaja,
ki se dasta premikati naprej in nazaj. e bo Mika sedla
na sedalo in premikala tista dva roaja, se bo peljala na-
prej.
Miki je bilo slabo, bila je vsa razpaljena, njeni lasje so
bili potni in njeno dihanje kratko. Vendar se je ozrla
vanj z velikimi mokrimi omi in rekla tiho in hvaleno:
Jutri mi povej, atek!
Gabri vzdihne, dvigne palico in jo zopet postavi, po-
gleda nekam kviku in se v mislih vpraa: Kdaj bo tisto
jutri?

57
RNI PANTER BESeDA

Poasi vstane, gre naokrog, gre naprej in nazaj in pro-

ti mraku zavije po prani cesti iz mesta.
Moja ena, si misli, je jako slaba, nenadoma je
jako slaba. V hrbtu se je upognila in obraz so ji prepre-
gle gube in to vse zavolje tega, ker se je ne da o pamet-
ni stvari prepriati. udno je to. lovek je lovek, to se
pravi, pametno bitje, ali marsikdaj mu ni mogoe dopo-
vedati tistega, kar je pametno.
Za njim se vlee siromaen pogreb. Gabri se umak-
ne v stran, stoji ob cesti odkrit in tudi zdaj v mraku se
njegova plea motno svetlika. Tam zadaj gore lui mesta
in odmeva ropot voz in tramvaja, in tukaj neso mimo
nekoga iz tistega zamolklega hrupa in bleave. Gabri
si ree v mislih teko in osorno: Tam zadaj je tovarna in
na ta konec rosijo iz nje one, ki so zgotovljeni.
Priklopi se bornemu sprevodu in pride njim na po-
kopalie. Nekaj ensk joe, duhovni molijo, krsto spu-
ajo v jamo in kmalu zabobne po njej prve grude prsti.
To je pravi mrtvaki boben. Doni na uho izpod zemlje in
njegov glas je plaan, turoben in votel. A ko so padale
grue na krsto, kjer je bila Mika, ni donelo votlo iz jame,
ne plano in ne turobno. Mika bi bila morala e iveti.
Ljudjo se razhajajo, a Gabri odide za kapelo, posto-
ji tam in gre proti obzidju. Tam obstane pred belim
kamnom, kjer je z velikimi zlatimi rkami vdolbeno ime:
Mika.

58
RNI PANTER BESeDA

e je mrak gosteji in storil se je veer. Nebo se je za-

vilo v modro temino in skozi njo sijejo zvezde, veje in
manje, srebrne in zlate. Nad pokopaliem, vasih ne
visoko nad krii letajo netopirji kakor rni noni metulji.
Njihov let je tih, ginejo v no kakor rte, ki bi se delale
iz rne megle in nenadoma razpadale.
Gabriu se je prebudilo tisto, kar se mu zdi dale ka-
kor za goro. Zgane se mu srce in raztee se kakor vro
studenec po prsih in glavi. Ozre se okrog, poklekne, po-
loi palico in klobuk v travo, skloni se nad grobom, opre
na roke in ree:
Nisem priel zaradi voza, da ti povem, kdaj ti ga ku-
pim. emu ti bo? Priel sem, Mika, tako ... kot tvoj
oe.
Gabri utriplje s trepalnicami. Nenadoma mu kanejo
iz oi solze in se obesijo na bilke, ki se globoko skloni-
jo.
To ni res, kar sem govoril ... e umrje kdo prej ali
pozneje, na primer ti, Mika! To vse ni res! Nae ustvo
je tukaj, to je gospodar ...
Ozraje se nalahko zamaje in med njegovim obrazom
in ruo, iz katere cveto prve roe in poganjajo prve trav-
nate bilke, dahne hlade veter. To se zgodi tiho, kakor bi
li po prstih mimo neznani duhovi.
Prej sam vri, smeh in samo skakanje, a zdaj ta nes-
konna tiina. Nenaravno ... strano nenaravno!

59
RNI PANTER BESeDA

Naenkrat maje z glavo, domisli se in ree:

To ni resnica, kar sem dejal, e da bi bilo vseeno, ali
umrje kdo prej ali pozneje. Ne tisto ... logino sklepa-
nje ... umna razporedba naih misli ... to ni resni-
no. Samo to je resnino, kar utimo, da! Samo nae ust-
vo v prsih je resnica, vse drugo je la. Naa pamet je la,
la! Zakaj ... Mika, ti bi morala iveti!
Gabri skloni obraz globlje, iz oi mu kapljajo na gos-
to solze in se obeajo na bilke in na drobne cvetove tem-
nih roic.
Mika, da, ihti in sope, Mika, da, Mika, ti bi
morala biti iva. Kdor govori drugae, ta lae. Tudi jaz
sem lanik ... kajti tukaj je umevno to in umevno ono,
ali resnica je samo ena: Mika bi morala iveti!
Gabri se zvrne v travo poleg rue in si zakrije z roka-
mi obraz. Joe tiho in dolgo, prekria potem roke na
prsih in gleda v temnomodri in ogromni nebeki otor
nad sabo in v tiste zvezde, ki gore po njem.
Ker ne ivi, Mika, moja lepa, sem nesreen. In vse,
kar reem in kar sem rekel, je la, samo to je edina res-
nica. Le moja nesrea je resnina, vse drugo je zlagano,
drugega ni, drugo tii le v prazni besedi, ki je ne uti-
mo.
ez dolgo asa vstane in gre poasi proti mestu. V
ozadju se je dvignil mesec. Netopirji kriajo pot in um
mesta se poasi pribliuje.

60
RNI PANTER BESeDA

Gabri je skljuen, konci suknje dosezajo na obeh

straneh skoraj kolena, a hrbet je kratek, kakor da ga je
kroja skazil. Senca, ki gre pred Gabriem, je silovito
dolga, tenka in obupna.

61
RNI PANTER BESeDA

Hrepenenje

I.

P rve dni vsakega meseca je sedel v gostilni Pri risu.

Priel je tiho v mraku in gledal vljudno po ljudeh,
kakor bi se bal, da bi koga ne razalili njegovi koraki ali
njegova prisotnost. Po bledem obrazu mu je trepetalo
nekaj, kar se je hotelo vsak as razlesti v ponine in
opravievalne poteze. V oeh in na ustnih so mu leale
besede: Naj mi izvoli izpregledati Vae blagorodje, ker
sem nemara nehote ... vznemiril ...
Sedel je v mraen kot in takoj se je strnil z, mnoico
miz, ki so stale v treh vrstah druga za drugo, in s pivci,
ki so sedeli za njimi, v eno samo bitje, ki krii, se kadi,
trka s kozarci in drsa s stoli in nogami. Tisti lovek, ki je
ostal proti polnoni uri popolnoma sam v gostilniki
sobi, ki je sedel nazaj naslonjen na stolu, kazal iroke in
bleee bele prsi z visokim ovratnikom in si popravljal
z ozko in belo roko dolge in razmrene lase, je bil on.
Gostilniar se mu je priklonil in pozdravil: Kako se po-
utite, gospod Kosovel?
Prisedite, gospod!
Sam je porinil stol izza mize in ga ponudil krmarju.

62
RNI PANTER BESeDA

Blagovolite! Povem, da me naravnost veseli, ko mo-

rem zopet po dolgem asu govoriti z mokim. Doma
imam eno, ki ne zna govoriti z mokim. To se pravi ...
vrag naj vzame ...
V knjinici, kjer uradujete, so pa e razni visoki go-
spodje.
ef na primer! To je slubena tajnost, ne bom govo-
ril. Drugi je sluga. On je inteligenten, vsa ast, ali ta zlo-
dej j stvari, ki najhuje die. Prosim vas: slanike, esen,
ebulo, kvarglje ... Kadar stopi v sobo, ne potegnem
vase sape. Muim se, odkrito reeno.
Krmar je poasi in prijazno sedel.
Danes, ako izvolite, bi se rad nekoliko razgovoril.
Poglejte, premislil sem nazaj, vse tja v leta naega pre-
bujenja. Kakor popje rdeih vrtnic, tako so pokale nae
vroe elje. Jaz na primer ... to je jasno: postati sem
hotel pesnik. In pisal sem verze. O luni, o roi in o takih
zelenkastih noeh, ki tava lovek po njih kakor senca.
Ali zaklel sem se nekega dne, da ne bom ve. In nisem!
Kratko in malo: nisem! Vidite, neki moj kolega, tudi pes-
nik, se je odpeljal v Kaplandijo. In vse nae obinstvo se
je navduilo zanj. Pismo roma do njega deset dni. Dva
dneva ga nosi kamela po puavi, rjovenje leva ga stre-
sa v jasni juni noi ... o, blaeno pismo! Mislim, da
razumete. e mi besede lete skupaj, da bi se strnile v

63
RNI PANTER BESeDA

verz, jih razprim kakor vrabce. V! Menim tudi, da bi

ne znal postati slaven.
Zamahnil je z roko, pogledal preko belih miz in na-
roil natakarju, naj prinese ao. Tril je s krmarjem in
ejno pil.
Vidite, prijetno se je zagovarjati s lovekom, kakor
ste vi. Ne silite govorniku v besedo, pustite mu do sape.
No, v vrstah mojih znancev so taki ljudje izumrli. Kar jih
je, imajo principe. Kolikor besed, toliko principov. In e
hoete govoriti njimi, vam vtepajo v glavo svoje prin-
cipe. Tako se zabavamo. Ne ... nisem ve vzdral. Raz-
trgal sem vezi ... svoboden sem.
A kako vaa gospa?
Moja gospa? Hvala vam, ona je zdrava. Ona se ne
prehladi, nje ne boli niti glava, niti zob, niti nahodov ne
dobi. Hvala Bogu! Dovolite, da govorim tie: In nae
hrepenenje, naa mlada leta? Nekega dne, pozimi je
bilo, sem videl na cesti dekleta. Ko sem priel domov v
nizko, kleti podobno izbo, ni bilo zime ne znotraj ne zu-
naj. Po kotih niso visele od stropa pajevine, od strehi
niso trlele ledene svee. Brljan se je vzpenjal kviku po
stenah in skozi okno so gledale roe. V svojo revno in
tiho izbo sem prinesel obraz ljubega dekleta. Toplo je
bilo in vse noi so bile mile in blage. Stopil sem iz sobe
in e je bila pomlad. Kdaj se je to zgodilo? Gospod, moje

64
RNI PANTER BESeDA

dekle mi je pisalo, v epu sem imel njene drobne in ne-

ne vrstice.
Nekaj lepega je to!
Da! Resnica! Ali mene je bil sam strah, ko sem hodil
po ulicah. Kako bi prijel roo, da bi je ne zlomil? Sedel
sem v gostilni in pil za slovo. Ko napoi zora, prinemo
nove dni. O, prijatelj, kako nas vara preprianje! Pogle-
dal sem v srce in videl, kako cveto moji dnevi. To je bilo
brstje ro, ki so ozelenele v kleti preko zime! Lagal sem,
in doletele so me prijetnosti, govoril sem resnico, in ka-
zen mi je bila za petami. Pozabila me je ...
Modro govorite ... haha!
Vina natakar! Bedasto, hoete rei, gospod! Zavaro-
val sem se. Napeljal sem krog sebe bodee ice, sezidal
visoke zidove, do zvezd, prijatelj! Da me boste bolj ra-
zumeli, vam razodenem: oenil sem se. In zdaj, dekle
moje, ne vodi ve do mene stezica, ko je priel tik nje
slavek svojo pesem in ko je iztegnil preko nje sivi ve-
erni pti svojo dolgo in mrano perot. Gospod ... pot
do mene dri preko mrtvih! Dovolite, da vas primem z
levico za gumb vae suknje in da vam z desnico nate-
jem mrlie: Preko enega, preko dveh, preko tirih ...
Ne laem, e ni to la, govorim po pravici, e ni to kri-
vica. Leta bee, prijatelj, kakor rumeni jeleni in na rogo-
vih, na dvanajsterakih, na trideseterakih, vihra v vetru
in se trga v cunje naa srea. Spomnil sem se svoje mla-

65
RNI PANTER BESeDA

dosti, ki jo je e razcefrala sapa, in spoznal sem, da je

bila tisto moja srea. Enkrat samkrat sem poljubil ust-
ne svoje ljube. Vidim jo, vidim tiste ustne na koncertu
ali v gledaliu ... pijte, gospod, posnemajte me! Po-
gledam skrivaj njen vrat, e se ne poznajo na njem od-
tiski mojih areih prstov, ki sem dvignil njimi k sebi
njena usta. Zdaj bo tega pet ali est let. In pod odrom
igra godba, vijoline reejo v meso. Nocoj nismo pri zad-
nji veerji ... jutri bo e na dan in pojutranjem. Sto-
pim k njej, kakor gotovo sem iv ... gospod, ali vam naj
dam svojo besedo. Ne, bodi dovolj! Tu je moja roka!
Lica so mu gorela, prsti so se mu krevito pregibali,
oi so bile polne solz in svetle. Krmar se je smehljal in
gledal na uro.
Zveer, gospod prijatelj, si mislim: koliko je sanj,
koliko in kako pestrih. Tudi ona je med njimi, in ko za-
tisnem oi, lahko pristopi po prstih. Sede k meni, ona je
vendar moja ena. Mladost, ki se je podila v meni in is-
kala enske, je nala njo. Krmar, sem oi, v moje puni-
ce! Dovolite, da vas drim za roke! Ko grabimo za sreo,
smo slepi. To ni res, da takrat vidimo, takrat smo slepci
z zdravimi in odprtimi omi. Posegamo v temo, kjer vise
brueni noi, rapirji in redkokje vmes rdee jabolko! Z
zavezanimi omi igramo na zvenee ostrine in rdea
jabolka. Jaz sem izgubil, karte sem zagnal ez karpo. Tu
me imate, gospod, moje prsi so prazne! Ali zveer, ko

66
RNI PANTER BESeDA

vidi lovek vse v medli zeleni barvi, pridejo sanje. Zakaj

ni nje, moje ene? Skozi vrata zaujem um, gomazenje
sliim in vem, da prihajajo trume mresa. Brn s perot-
mi in gredo ptoti meni. Vzpno se po nogah postelje in
brz po belih rjuhah. Vstanem in bijem. Prijatelj, ne
laem se: debele so kakor grah in pokajo kakor puke! In
zdaj vas primem zopet za gumb, suem vam ga in vas
vpraam: lovek, ali ni ivljenje maska? Najveja alost
je vsebina krohotu, norost daje snov komiki! In to so
ile, po katerih tee naa ivljenjska kri: krohot, ki je
alost, in blaznost, ki je komika.
Krmar je hotel vstati, gledal je na uro, a uradnik ga
je pridral na stolu.
Ne hitite, ne hitite! Mi vsi se bomo naspali v zem-
lji. Poloili nas bodo v vrste, mrtve vojake, ki smo pad-
li brez mea. In kaj bo potem, to ve moja ena. Leali
bomo do konca sveta in to bo takrat, ko umrje zadnji
rimski pape. Dovolite, da govorim debelo in slovesno!
V Rimu, v slovitem mestu, stoji cerkev sv. Pavla, ki so jo
prieli e davno zidati in je e niso dozidali. V tej cerkvi
je prostor, kjer lee maziljena trupla rimskih papeev.
Sveti in vsevedni moje so ga zamislili in tolik je, da poj-
dejo vanj vse krste. Kdaj bo konec sveta?
Ne vem
Ne zdehajte! Kako, da vas to ne zanima? Kadar bo
prostor poln, bo konec.

67
RNI PANTER BESeDA

Koliko e manjka?
e za est krst je prostora!
Torej, e est papeev umrje pred koncem!
est, gospod. Takrat se sesujemo. Vi in vaa krma
bosta pozabljena in jaz in moje dekle. Prst bo iz nas in
kamen, ali roa in drevo, ali metulj in ptica.
Krmar je vstal in kazal z debelim kazalcem na uro.
Raun! Vraam se v svoj dom, bliam se domaemu
pragu. Ali niso ceste preve razsvetljene? Tiho in poni-
no bi se rad vrnil, odkoder sem priel. Dajte mi roko,
gospod, in nastavite uho: Umrjemo, in travo, ki poene
iz naih grobov, pomandrajo drugi. Aii moja bo nezani-
miva. Brstje korenin, ki so ozelenele preko zime v kleti
... Zbogom!

68
RNI PANTER BESeDA

II.

P riel je zopet ez dva meseca. Proti polnoi, ko so se

razli gostje, je ostal sam. Njegova svetlobela sraj-
ca je sijala izza mize in njegove ozke, bele roke so se
igrale s kozarcem. Ko je priel do njega krmar, sta si
segla v roke in se prijazno ogoviorila.
Kje ste obtiali prejnji mesec?

Sedite na stol! Rad imam, da so ljudje, ki govorim
njimi, na desni strani. Povedal vam bom. Vrnil sem se
... storil sem veliko zlo: preko ivih sem hodil, kakor
preko mrtvih. Mene je bolelo, ali njih ne. Grozno bi u-
tili, ko bi vedeli, in ni ne utijo, ke ne vedo. Premislite
si: teptate njihove pravice in vrag ve, e ne tudi njihovih
svetih ustev. Reem vam: e bi vedeli, bi jim zijale rane
kakor rela! Mislim, da se ne motim.
Ne razumem
akajte! V meni e vsakdo lahko spozna nekdanje-
ga literata. Vi ste izvolili to ravnokar potrditi. lovek
sem, ki se mu ni ustalilo hrepenenje. Kadar se literatu
ustali hrepenenje, ni ve literat. Haha ... jaz sem torej
e literat. Gospod, vse zvezde gorijo nocoj ... Vi vza-
mete estilo, zapiite ga v eno, raztegnete drugi krak in

69
RNI PANTER BESeDA

prinete rtati njim kroge in loke. Raztezate krak na-

prej ... naprej, zapiite estilo v drugo zvezdo in vse je
zopet drugae: drugi krogi, iri ali oji, skozi druge
zvezde lete loki, skozi veje, manje, svetleje ali ble-
deje ... To je nae hrepenenje. Vedno dalje po nes-
konnem svodu! Rekel sem vam, da sem literat. Koliko
literatov je na svetu, ki ne piejo novel in ne zlagajo pes-
mi! Jaz spadam mednje. Glejte, pretekli mesec so me na-
padle elje, dvignile, takoreko potegnile so me izmed
etverih domaih sten in me postavile pod svobodno
nebo. Ne laem se, e reem, da sem se vrnil v svojo
mladost. Pijte!
Bog ivi!
Nai mladosti ... eks!
Eks!
Dovolite, da se v tem sveanem trenotku obriem
... tako! In zdaj se obrnem na stolu k vam in vas pri-
mem z obema rokama za desni in levi rob suknje in vas
vpraam: Zakaj smo mi vsi obzirni lanivci? Zakaj golju-
famo iz usmiljenja? In zakaj morimo sami sebe, s kak-
no pravico stopamo na glavo svoji lastni srei kakor
strupeni kai? Zakaj, gospod, trpimo iz raznih socijalnih
ozirov, da vise nad nami nae zmote in zablode do smr-
ti? Mi vsi, gospod, smo hinavci, vi in jaz, gospod!
Haha

70
RNI PANTER BESeDA

Ne smejte se, prosim vas, ker zdaj me boste razu-

meli: Zadnjega meseca prve dni sem se odpravil neke-
ga veera na pot in izpeljal tono svoj nart. Bil sem pri
njej, pri svoji ljubici.
Zdaj vi hinavite!
Ne, stojte! Opis vam dokae. V vei je deska in tam
sem bral, kje stanuje. el sem v drugo nadstropje in gle-
dal sem svojo senco, ki se le lomila pred menoj po stop-
nicah in se daljala in krajala. V prvem nadstropju so
molala na vsako stran po ena vrata, v drugem nad-
stropju je stalo zapisano z velikimi rkami: Osnaite
evlje! in spodaj: Posluujte se s pljuvalniki! In med vi-
zitnicami na podboju je stalo na eni: Evelina ... Ne
morem dalje, razburil sem se! Pijva, moj drug neznani!
Na nae zdravje. Vroe mi je, dovolite, da otrnem pot!
Kaj vas je razburilo?
To ime, gospod moj, to ime. To so tisti veeri pod
kostanji, to so tiste stezice med grmi ro, to je vonj jas-
minovega cvetja, ki polni zrak nad nao klopjo ... ne
izgovorim ve tega imena! To je prvi poljub, ki je plaval
po vroi mladi krvi v srce in tam zdaj pee in ge. To je
mladost! Tako! Moj lirski napad je minil. Govoriva
dalje! Pozvonim, gospod, in akam. Pride enska in po-
meniva se. e stojim pred pravimi vrati in briem ev-
lje. Potrkam in sliim njen glas, vstopim in vidim njo.
Tudi ona vstane izza mize in iznad knjige in gledava se

71
RNI PANTER BESeDA

rdea in vroa. Kakor dve vojski, gospod! Dovolite mi,

zmeden sem zopet, poizkusim drugo primero. Nekje v
Nemiji so imeli v zverinjaku impanza. S seboj ga je
pripeljal naravoslovec, ki je hodil po njegovi domovini,
po Gornji in Dolnji Gvineji. Ob reki Kongo ga je ujel, iz
pragozdov, irokih in svobodnih, ga je vtaknil v elezno
kletko. Prej je ivel med brati in sestrami, med svojim
plemenom ta impanz in ne naravoslovec zdaj je
bil sam in leta so tekla. In po preteku tirih, petih, estih
so pripeljali v njegovo kletko zaboj iz drugega zverinja-
ka. Zveer so ga postavili k njemu in zjutraj so ga odprli.
Glejte, impanz je prilezel iz njega. Stala sta si naspro-
ti, gledala sta se kakor otrpla. Toliko let nisi videl do-
maina ... A hip nato sta planila drug preko drugega,
objela sta se, stisnila in poljubila. In tako sta se drala
objeta eno uro. Tudi midva sva znana iz pragozda, iz
mladosti ... pijte! Tudi ta primera se mi ni posreila.
Gospodar je iztegnil roke od sebe in globoko vzdihnil.
Rekel je: Pozno je!
Strmela sva drug v drugega. Brez besed, brez gest.
Polagoma sem se zavedel, sam sem vzel stol in sedel.
Rekel sem: Dolga je bila ta pot, est let dolga, gospodi-
na! Od takrat, ko sva bila zadnji skupaj, pa do danes:
nepretrgoma sem hodil po njej! Kako vam je? je vpra-
ala po dolgem molku. Gospod, tako mi je, kakor lovek,
ki je zagazil v movirje in ve, da nikoli ne izgazi. Vlee

72
RNI PANTER BESeDA

noge iz mlake, da jih zopet zabode vanjo, in truden je.

Ne priakuje niesar ve. Ne danes, ne jutri, ne po-
jutranjem ga ne zadene veselo preseneenje, sladka
novost, ki iznenadi z neznano lujo ivljenje. Dnevi bee
in vse je vsakdanjost. Povedal sem ji to, kakor zdaj vam,
in govoril sem e dalje in storil sem, esar bi mi vi ne
verjeli. Neko mi je rekel pozno ponoi debel, okat in
zaripljen mo, da se je poslavljal v zadnjih asih od nove
znanke takole: Vi odhajate, a jaz pojdem in bom jokal!
Gledal sem ga, njegov hribovski obraz, njegove mone
in divje brke, trde in brezobzirne oi in mu nisem ver-
jel. ele zdaj mu verjamem. Vi odhajate, a jaz pojdem in
bom jokal.
Dovolite, da pijem! Tudi vi izvolite! Bog vas ivi!
Vstal sem, zaplel sem se v preprogo in padel. Zmedel
sem se, stopil sem k njej in ji poljubil roko. Ni, sem
rekel, emu trepeete, takoj pojdem in ne vrnem se ni-
koli ve. Sedla je na zofo in pridruil sem se ji. In ko sva
govorila, je naenkrat zaihtela. In skoro zakriala je: Ali,
moj Bog, vi ste vinjeni, vi ste zopet vinjeni! Drala se je
za glavo in se obrnila od mene stran. In dodala je: Vino,
to je vae prokletstvo! Tu se vse neha, gospod krmar.
Padli smo iz nebes na zemljo, noge vleemo zato iz
movirja, da jih zasadimo zopet vanje. Dejal sem ji:
Kako bi bil priel, e bi bil trezen? Kje bi si bil upal? Po-
mislite, kje naj jemljem pogum? Nikoli vas ne bi bil vi-

73
RNI PANTER BESeDA

del v vai domai sobi, nikoli ne bi srkal vonja vaih las,

nikdar ve ne bi bij poljubil vae roke, e ne bi prihajal
iz gostilne! Moje roke so uklenjene, moje noge so zve-
zane in premikam se, kakor bi nosil preko sebe kletko.
V muzeju sem videl bojne trofeje, ki so jih prinesli s Fi-
lipinov. Glave premagancev tie v slamnatih mreah,
drobne so, rjave in gledajo ivalsko plano s svojimi
votlimi omi. Ko grem po cesti, se mi zdi, da je moja gla-
va taka. V mrei je, gleda in ne vidi!
To, kar sledi, vam bom povedal stoj. Razgovorila se
je bila, gorela je v obraz in oi ji je oblila svetloba. Stal
sem tam in se pripravljal, da odidem. Gospod, e ste iz-
gubili igro, pomeajte dobro karte, predno igrate vno-
vi!
Krmar je dral v rokah uro in jo gladil z desnim pal-
cem preko ipe. Na drugem koncu miz je sedel mlad na-
takar in pisal pismo. Zelenkasta svetloba podstropnih
svetilk se je mono odbijala od belih prtov in razlivala
po sobi napeto in prisiljeno ivahnost.
Kosovel je vrgel naenkrat roke ob sebi, sklonil glavo
in padel na stol kakor avtomat, ki mu je zmanjkalo elek-
trike.
Plaal bom takoj in izkual bom priti nazaj!
Kam?
V svoje ivljenje. Kakor slepec, ki je igral harfo.
Hodil je ponoi varno iz predmestja v predmestje, iz

74
RNI PANTER BESeDA

krme v krmo. Pil je in igral in godba in vino sta mu

odvrnila misli od enolinih cest in ulic. O polnoi se je
spomnil na tiste, tik katerih umi svila enskih kril. Kos
pota je zmanjkal v njegovih mislih, kje je, kam hoe.
Vraam se. Natakar, napraviva raun! A med tem vam
reem e eno: emu ivimo, gospod? Zvezdam, ki jih ne
doseemo. Zakaj jih ne doseemo, prijatelj? Ker ivimo
drugim, skritim zvezdam, ki so moneje od prvih!
Katere so to? je vpraal krmar, vtaknil uro v ep in
vstal.
To je nae proklestvo!
Kosovel je oblekel suknjo, natoil ao do vrha in jo
dvignil proti lui. Poglejte to rumeno vino, kako se
iskri, kako se ari! Po njem bee tiste zvezde. Ali izlijmo
jih vase! Bog vas ivi!
Odel je lahko in naglo in zunaj po ulici vigal. Pred
kavarno se je ustavil, se ozrl na levo in desno, el parkrat
gor in dol mimo razsvetljenih vrat in odhitel dalje.
Po mestu je bilo tiho, nad njim tema in v njej so iv-
kali noni ptii.

75
RNI PANTER BESeDA

Hude noi

N ocojnjo no, ko je Gregor trdno spal, so se naen-

krat odprla vrata in svetlo je bilo, kakor bi luna ne
sijala zunaj na nebu, ampak v nizki izbi med dimastimi
tramovi. Gregor napeto gleda in vidi starega osebenka
Jozvo, ki leze s palico in s svojo dolgo sivo brado skozi
vrata. Roke rne, dolge, koene, noge upognjene, drh-
tee, koraki teki in poasni. Izpod sivih, gostih in silno
koatih obrvi, vrezanih proti elu v pico, gledajo stare
zelene oi, ki se udno svetijo. Med sivo grmado ogrom-
nega brkovja se pokae rna brazda in po izbi zahrope
glas.
Gostaino sem ti dolan.
Kdo te terja za to?
Ven si me vrgel na zimo. Ve ne ivim!
Nisi ve iv? vpraa Gregor in pot mu leze izpod las
in senc.
tirinajst dni sem berail, tretji teden me je zajezdila
smrt in la sva kakor pi v nebeko carstvo. Priel sem
pa k smrti Jere, tvoje sestre. Kar si z mano priskopuil,
bo z njo izgubil.

76
RNI PANTER BESeDA

e si to, kar vidim pred sabo, res ti, Jozva, povej mi,
kaj bom z njo izgubil. Mogoe bi se dalo e kaj reiti.
Opogumil se je in vstal, da bi ga otipal. Ali lahko je
korakal skozenj od desne proti levi, kriema ali poez,
od te ali one plati, prijeti ali utiti ni bilo ravno tako
niesar kakor v kotu ob vratih, ki je bil prazen. Oi pa so
natanko videle sivo, upognjeno in zaraslo postavo, ko je
govorila in bliskala okoli z zelenimi omi.
Ko se je Gregor zjutraj prebudil, je bil jako truden in
emeren. Skuhal si je lonec zelja in ga jedel z ovsenim
kruhom. Nad muhami je vihtel ibo s starim podplatom
na koncu. Prili so kmetje. Ta je prinesel sodek vina, ta
klobas, drugi jajec in masla. Prosili so vsi posojila. Gre-
gor je gledal s kislim obrazom na mizi darila, pa ni dal
denarja ne bratu ne tatu. Premiljal je slabe sanje in sto-
pil na prag. Vaki pastir je gnal ivino.
Kaj pa Jozva?
He dobro! je mrdal pastir.
Kako dobro?
E veste, odpravil je!
Kaj?
ivljenje! Prej, dokler je delal, so ga vaanje e trpeli
med seboj, pozneje, ko je bil prestar, ga je vsak brcnil od
praga. Eden mu je tudi bajto zaprl. Dve noi je spal na
pragu, potlej je izginil. Veste, kdo je bil tisti, ki mu je
bajto zapahnil, hoho?

77
RNI PANTER BESeDA

Saj je moja!
Kdo to pravi, da ni?
Odel je v izbo. Temnilo se je naglo in stene so sive-
le. Tina je potrkala na okno, hi Srakarja, soseda njegove
sestre, iz sosednje vasi.
Kaj pa je? je hitel, kleal in odpiral.
Teta so bolni.
Jera, kajne?
Teta Jera, da! Kar debele oi imajo in bulijo, kakor bi
ni ve ne videli.
E bei.
Res! Pa hrijo, jojmene, tako udno hrijo.
Ti, Tina, takoj grem. akaj, pojdeva skupaj. K mo-
jemu bratu Francetu pa nikar ne hodi.
O moram, moram! So oe rekli!
Dekletce je steklo, a Gregor je kmalu korakal s pipo v
ustih in z ukrivljeno palico v roki preko polja mimo vasi
in zavil v reber. Bil je dolg in suh in kornje je imel take,
da so se oprijemale m in segale do srede stegen. Pri
hoji ni zravnal nog, kolena so bila vedno izboena kakor
debele okrogle gre. Na sebi je imel star ametast telov-
nik s svetlimi okroglimi gumbi od vratu do srede trebu-
ha, a ravno med temi gumbi je bil tako oguljen, da je
izgubil prvotno svetlorno barvo in bil siv in hrapav.
Suknji je bil majhen in tudi okrogli klobuek z rdeo

78
RNI PANTER BESeDA

voeno roico za trakom. Zdelo se je, kakor bi bilo obo-

je narejeno za igrao, ne pa za modre, stare ljudi.
V obraz je bil suh in zaradi rnih brk, ki so silile iz
koe, rn. Krog ust mu je leala emerna poteza e od
jutra. Ko je vlekla polna pipa ustnico navzdol, je bila ne-
zadovoljnost e veja. lovek bi mislil, da je bolan kje v
spodnjem drobovju.

79
RNI PANTER BESeDA

F rance, njegov brat, se ni bril. Obraz je bil obdan z

rjavo neurejeno brado, sredi katere je zijala rna
pranja, kakor na temnem panju. To so bila usta. Nad
brado se je kazalo na vsako stran za dva prsta na iroko
rjavega mesa, ki je bilo tako rdekasto, kakor bi kdo
brizgnil pod vsako stran kaplje slabe barve za veliko-
none pirhe. To so bila lica. Nad njimi so gledale v dveh
globokih jamicah varno spravljene oi. V njih nisi nael
nobene barve. Kar si videl, ni bilo sivo, ni bilo rumeno,
ne rdekasto, e manj pa je bilo belo ali rjavo.
Sedel je za mizo tik zelene pei. Za hrbtom je visela
vrsta majhnih tablic, slikanih s kriee rdeimi in mod-
rimi barvami na steklo, izpod stropa je visela zakajena
lu in okoli nje so se vrstile pod dolgimi drogovi vrste
zdravo zardelih koruznih strokov. V mala okna so se za-
ganjale debele, obnemogle in pijane jesenske muhe.
Prej pred leti sta stanovala skupaj z bratom Gre-
gorjem. Sestra Jera se je omoila iz hie v sosednjo vas
in takrat so se sprli zaradi denarja. Ostalo sta razdelila.
Posojevala sta kmetom in pri tem je vasih France na-
enkrat pomeiknil, esar se je kmet razveselil. Brat Gre-

80
RNI PANTER BESeDA

gor jn hotel imeti dvanajst od sto, France je enkrat po-

meiknil in to je pomenilo za eno manj, torej za enajst
od sto. Neko se je tudi zgodilo, da je vzel samo osem od
sto. Neki fant in neko dekle, oba mlada in lepa, sta prila
in ga prosila, da bi jima posodil za pot v Ameriko. Stari
se jima ne puste poroiti. Tega mu Gregor ni odpustil.
Zahteval je denar iz hie, pa si je kupil bajto nad vasjo.
France je zapazil, da je naenkrat obstala ura. Sala-
ment, ura ne obstane nikoli kar tako! e je pokvarjena,
epa, boleha nekaj asa, potem pa obtii. Ali v najlep-
em teku ne obstane. E, to ne pomeni dobro. Ko je umrl
neki slavni cesar, ki je pomagal vsem reveem svojega
cesarstva na noge, so se ustavile vse ure v deeli. To po-
meni torej smrt. Ali je v lahti komu zlo, ali pa se nekdo,
ki je velik in blag in za vse ljudi pomemben, odpravlja
na pot iz te doline.
Kmet vstane in prine korakati po sobi. Tudi on ima
kornje do polovice stegen in pri hoji ne kri kolen, da
trle sredi nog naprej kakor poveznjene ponve. Telovnik
ima odpet do gorenjega kota, da se vidi umazana sraj-
ca kakor ostrina sulice nonega uvaja. Sicer je golorok
in po obeh rokah se mu gubani srajca kakor podolgo-
vati in ohlapni mehurji.
Hodi tako in naenkrat zaslii sovo, ki odurno sovika
na slemenu njegove hie. Pogleda okoli in vidi, da je
komaj mrak. A sova sovika tako odurno, da zebe love-

81
RNI PANTER BESeDA

ka do obisti. Misli, da bi stopil ven, pobral poleno in ga

zalual proti njej, a ve, da se take ptice, ki naznanjajo
zlo, ne dajo prepoditi. im bolj se je oteplje, tem groz-
neje raste nesrea, ki ti jo prinaa. Hodi torej in poslua,
kako krii sova zdaj vie in zdaj nie, kako se blia, ka-
kor bi plezala proti kapu, in zopet oddaljuje, kakor bi
lezla nazaj na sleme. Zdaj je priela lajati, da se je raz-
togotil pes in ji jel odgovarjati. Pes Rumelj je velik in
hrope, kakor bi pritiskal ogromen meh, a sova sovika
kakor razdraeno ene, ki hlasta po cesti za razcefrani-
mi hlaami.
V oknu se je pokazala drobna deklika glava, zasene-
na z ozko roko.
Naa soseda so bolni!
Katera je to?
Teta Jera!
Kaj ji je?
Debelo gledajo in smrijo kakor velikan. Kar hitro
stopite!
France je oblekel suknji, pokril klobuek in oprijel
palico. Da bi imel spotoma kaj dela, je prigal pipo. iro-
ko je stopal sredi polj in se nekoliko pomajeval v pleih.
Kadar je vzel pipo iz ust, je pljunil krepko in na glas.

82
RNI PANTER BESeDA

B rata Gregorja je zagledal od dale in takoj se mu je

zdelo jasno, da hiti bolj, kakor bi bilo treba. Ni dosti
pomiljal pa je e pravo uganil. He, Gregor, te e imamo.
Pogledal si nazaj, zapazil brata Franceta in zdaj jo me-
lje e hitreje. France je dobroduneji in se muza. Take
sree menda ne bo, da bi ravno Gregor ujel njene zad-
nje besede, ki bi pomenile, da je vse tetino njegovo, kar
leze in gre. Ali je z Jero e v kraju, ali bo pa tudi nanj kaj
kanilo, ki je po isti poti njen brat kakor Gregor in pri
istem kamnu kren kakor onadva. Vendar stopi tudi
France nehote urneje.
Presneto naglo in hrabro jo mahata in ko sta tik hie,
bi e lahko zagrabil France Gregorja za suknjo. No, tu-
kaj se loita. Eden gre v hio skozi zadnja vrata, eden
skozi sprednja.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Dober veer, Marija pomagaj!
Izba je nizka in prostrana. Okoli pei stoje klopi in na
klopeh bolniine obleke in cunje. S pei uka dvoje rja-
vih otrojih obrazov od nekod z vasi. Na rni mizi gori
visoka svea. Drugo drobno in naikano z roicami

83
RNI PANTER BESeDA

in svetimi podobicami tii bolnici v suho dlan epa-

sta Polona, ki je izza mlada vedno pri hii. Tista svea je
s svetih Viarij, kjer so jo nala blagoslovili za zadnjo
uro.
Od bolnice vidijo le glavo in suho rno roko, v kate-
ro tii Polona drhteo sveo. Glava je plava, oi so e
steklene, debele, odurne in zvrnjene. Skozi odprta usta
umi in hrumi sapa. Odeja se na prsih visoko dviga in
glas dihanja se iri po sobi, kakor bi pela nekje v gozdu
aga.
Teta, teta, klice Polona, poglejte, brata sta prila.
Tam je stric Gregor, tukaj pa stric France!
Gregor stoji ob skrajnici. Hoe nekaj izpregovoriti, pa
pore slino. Zija, utriplje naglo z omi in priakuje od
tete besede. Vpraa: Ali je kaj rekla?
Ni!
Za brado jo primi in pomagaj. e enkrat vpraaj!
Polona potrese in povpraa.
France povea glavo in dri roke sklenjene, kakor bi
molil. Pipo je pozabil odloiti in grize jo nevede, da
drobna cevka nepretrgoma kriplje med njegovimi trd-
nimi zobmi.
Jera diha e glasneje.
Kmeti majhen in okat s irokim in rdeim obra-
zom se nenadoma pojavi tik postelje z biem v roki in
meni: Umreti ne more. Najbr je v svei prehud blago-

84
RNI PANTER BESeDA

slov, pa ne da dui iz telesa. Pri mojem oetu je bilo

tako. Sveo smo prinesli od Marije Pomagaj na Brezjah.
Vzeli smo mu jo iz rok, pa prigali navadno takole!
Pokazal je na mizo. e vi tako napravite!
Polona nese naikano sveico na mizo, vzame lojev-
ko iz svenika in jo stisne bolnici med otrple in mrzle
prste.
Gregor naglo poira, meika in zija in ree: Polona,
e enkrat jo pomajaj za brado in vpraaj, kako je s hio!
Glej ga! rece kmeti.
France ga bui in aka. Polona je potresla.
igava je pa hia, pa polje?
Jera diha poasi in poredkoma. Hrr, hrrr.
Vidi, vidi! kima Gregor.
France pregrizne cevko in pipa pade z ropotom na tla.
Jera ne diha ve. Spogledajo se. Mahoma dahne e
enkrat. To pot je umrla.
Vsi so padli na kolena. Polona je priela moliti s pis-
kajoim in zoprnim glasom. Kmetje in kmetice so priha-
jali v hio.
Ali je vse zaklenjeno? vpraa Gregor.
O, vse! je rekla Polona. So bili gospod upnik po-
poldne tukaj, pa so zaklenili in vzeli kljue s seboj.
Ponoi stopi France ven in vidi pod kapom rno sen-
co. Rasla je in se irila. Naenkrat spozna rno in z drob-
nimi zelenimi piicami posuto obleko in okoli bokov in

85
RNI PANTER BESeDA

prsi in ple silno obseno telo rajnice. Drala je v rokah

peharek z itom za kure. Iz nje je la grda zelena lu in
obraz se je svetil strupenorumeno.
e si ti, Jera, je dejal strahoma, kaj bi se te bal?
Jaz sem, i kajpada!
Kaj pa hodi nazaj?
Za kokoi nisem naredila, kako naj bo z njimi po
smrti. Najraji bi jih vzela s seboj. In klicala je: Pi, pi,
pi, picke!
Kaj pa drugo?
Takrat je padla senca preko nje in nikjer ni bilo niko-
gar.

86
RNI PANTER BESeDA

F rance in Gregor vesta, ne da bi se bila kdaj o tem po-

menila, da opravi lovek vekrat sam ve kakor z
doktorjem in sodnijo. Nihe izmed kmetov ne pozna
vseh zakonov, a to ve vsak, da so vmes taki, ki ne gredo
loveku v glavo in jih ne more po nobeni ceni potrditi.
Prva oseba v vsaki fari je upnik. K njemu se obrne
vsak, kadar je zagazil v meglo, naj bo premoen ali
ubog. upnik je drugaen od vseh drugih, upnik je
svet, ist, gosposki, ali loveka se kae v tem, da svetu-
je raji bogatim kakor berakim. No, vendar hodijo k
njemu vsi, ti ponosno, ti strahoma. Njegove surovosti ne
sme nihe kaznovati s pestjo. Z dobro besedo vred jo
mora vtakniti v malho spominov.
Ko je stopil France v farov, je bil Gregor e tam. Str-
gal je po slabo obritem strniu svojega obraza, stal
upognjen ob oknu in gledal v tla. Ob pei je sedela Polo-
na, vsa zaripla od joka.
Torej meni ni, meni ni!
akaj, sitnica! je rekel upnik in se prestopal modro
in trdo v svetlih kornjih po hii. Debel je bil in rde.

87
RNI PANTER BESeDA

Hvaljen bodi Jezus Kristus! je pozdravil France in

zaplel okoren pomenek z upnikom.
Na veke!
Jera je la v krtovo in zdaj ... mislim ... ne bo
treba gosposke, da bi prisodila temu tako, no, in ta-
ko...
Notarja bo treba, toili se pa ne bomo!
Vidijo, ta je dobra. Ne bomo se! Saj jaz lahko kar tu-
kaj izpriam. Polona je pomajala Jeri brado in vpraala,
igava je hia. A Jera nato: Frrr, Frrr! To se pravi, hote-
la je rei moja, Francetova!
upnik je udno gledal in mrdal, kakor bi se hotel za-
smejati.
Jaz pa nato priseem, kar bom zdajle povedal, je
povzel naglo Gregor. No, vstopim, kaj ne, reem Polo-
ni, naj vpraa Jero, igava je hia, in Polona potrese bra-
do in vpraa. A Jera na to: Grrr, Grrr! Vsak to ve, da je
mislila name, Gregorjeva je!
Tudi jaz, France, Jerin brat, priseem. Kako bi ne
branil pravice, e sem jo slial na tale prava svoja uesa!
Francetova je hia, to je bila njena misel!
Kaj pa ti pravi, Polona? se je obrnil upnik in vsto-
pil pred epasto ensko.
Pomajala sem in vpraala, pa kakor sem gotovo
Polona in se piem Czizek, prav gotovo vem, da niso teta

88
RNI PANTER BESeDA

ni drugega rekli, kakor samo hrali so, to pa zatega-

delj, ker jim je bilo v prsih hudo!
France je vzdignil obe roki in se popraskal za obema
uesama tako silno, da sta takoj stopili iz koe dve svetli
rdei lisi in zasijali po hii. Glodal je kakor ris, in e bi res
pogledi ranili, bi se bila Polona zgrudila na mestu mrt-
va na tla.
Kaj pa mea? se je razjaril Gregor in na visoko raz-
tegnil oi. Ne zaslui drugega, kakor da bi te preko-
picnil vedro epasto, pa ti jih nametal po stari cesar-
ski meri! Jezik za zobe!
Stoj! je zarjul upnik. Vzdruj se!
E, zaradi este zapovedi se bom e, ko sem star, za-
radi hie pa ni tako. Hia ni pregrena misel na ensko,
hia je zid pa strop pa streha pa denar. e ne tukaj, bo-
mo drugod dognali, kako je!
Gregor se je jako razvnel in tudi France je teko akal
na besedo.
Jaz stojim za svojo pravico, in e bo treba, bom pri-
al pred Bogom, pred svojim patronom svetim Frani-
kom in vsemi svetniki in svetnicami nebekimi.
Nato se je oprl upnik ob rob dolge mize, prijel zanj
z obema debelima rokama, poloil svetli levi korenj
preko desnega in se oglasil: Vaju, moa, spotujem oba
enako. Taki, ki imajo denar, tudi kaj drugega delajo ka-
kor neumnosti in greh. Z Jero, vajino sestro, je pa taka,

89
RNI PANTER BESeDA

da je e za iva naredila pismo, po katerem pripade nje-

no imetje cerkvi. Moa, e enkrat reeno, da vaju spo-
tujem. Kar je rajnica dala Cerkvi, tega ne bosta pulila iz
njenega naroja. Zdaj pa je as, da gremo k pogrebu.
V hio je udarila sila molanja in vsi so se v njem za-
duili. Tiho je bilo. upnik je odel moko in ponosno,
France trudno in zamiljeno. Gregor je neprenehoma
slinil ustne z jezikom, kakor bi priel vsak hip na drugo
misel in jo hotel povedati. Na sredi je epala Polona.
Iz nizke hie so potegnili rno krsto kakor iz zaboja.
Nosila sta Damjanova, Boltetov in Rodeeva tako, da je
bilo vseh skup osem. In rekli so, da je bila teka, kakor
bi zalili krsto s svincem. Osem jih je bilo, pa so vsakemu
posebe pokale v rami kosti. Zvonil je Komarjev fant,
tisti, ki je nekaj neumen. Nepretrgoma je meal.

90
RNI PANTER BESeDA

F rance je stopal sam ez polje. Pipo je dral nepre-

trgoma v roki in vlekel dim, da so se mu udirala lica
in da so izstopale rjave ile po suhem vratu. Mrzel veter
ga je opihoval, a nad njim je kroil rn vran. Videli
bomo, je mislil, e je to res pti. e bo samo mene oble-
toval, ne bo pravi. e se boji bojega znamenja, se izda.
France je korakal v mrak, a vran je kroil nad njegovo
glavo. France se je razkril, vzel pipo iz ust, dvignil rni
in debeli palec in se poasi in na glas prekrial. Vran je
frfotal, kakor da ga je obstrelil lovec. Prekopicaval se je
v zraku, lovil z mahajoimi perutnicami in se blial zem-
lji. Pal je vznak na strnie in e vedno utripal z dolgimi
in rnimi perutmi. Franceta je obla zona. Ustavil se je.
Ali bi el ali ne bi?
Stopil je blie. Na hrbtu je lealo in loputalo s krili
vranovo telo, a glava je bila loveka. Nos rde, jezik
rde, oi svetle kakor pri maki, uesa kakor pri veveri-
ci, a iz kosmatega ela molita dva roika.
Za vraga!
Vrag sem!
A kaj je tista kepica, ki jo dri v krempljih?

91
RNI PANTER BESeDA

Franceta je tresla groza, pa je le poenil, vzel pipo iz

ust in podrezal s slinastim koncem, ki ga je ravnokar
grizel, med vranove kremplje.
Vran se je podrsal naglo po hrbtu naprej. Rekel je:
To je Jerina dua! Dobil sem jo, dobra je!
E, pa Jera je dala vse cerkvi!
Nai sodniki ne dajo na tisto ni. Berai so jo pogu-
bili, tisti stari Jozva, ki je lani umrl. Na zemlji so kapale
od njega ui, v nebesih padajo pa zlate kaplje. Na sre-
brnem stolu sedi, pa rdeo mitro ima na glavi.
Kaj lae!
France je vzdignil nogo in nameril nanj okovano sto-
palo. A vrag mu je e fral nad glavo in vikal.
Vrag ne lae, laete samo ljudje!
Da bi ga, se je udil Gregor, ta pa ni motovilast!
E, ti, poakaj! e to mi povej, zakaj so jo berai po-
gubili?
Ker jih je metala ez prag! Vsi skopuhi so moji. Tudi
pote pridem!
Ali se mi blede, ali kali? se je vpraal, pogledal okoli
po oblakih in obstal. No, menim se; nekaj je frfotalo
okoli, bom pa molil!
Iz epa je privlekel roni venec z debelimi rnimi ja-
godami in priel moliti.
Gregor je priel medtem v svojo bajto. Jezno je gledal
po mrani vei, mril obrvi, stal na levi nogi kakor tork-

92
RNI PANTER BESeDA

lja, pa praskal z veplenko po desnem stegnu. Naenkrat

mu je zmanjkalo ravnoteja in zaletel se je v rn kot
med motike, burkle in loparje. Satan, o satan! Zaklel je,
a kdo je tako bedast, da bi mislil, e zato kolne, ker ga
je zaneslo med burkle! Ne, on kolne zaradi drugih rei.
A jezo je zavezal kakor meh moke, da se ne more iriti
ne naprej ne nazaj.
V desnem epu telovnika je zgrabil etvero veplenk,
stopil na levo nogo, dvignil desno in prasnil po stegnu.
Ustne so se mu potegnile navzdol. Zadialo je po veplu
in med njegovimi rnimi prsti gori vijoliast plamenek.
Vzame trsko, jo prige in vtakne v pe. Suho in razlom-
ljeno vejevje mee jezno nanjo in zadeva s koenim
hrbtom roke ob opeko. Za to se ne meni.
Veerjal bom krompir ali kaj takega!
Te besede ponavlja, a drugo misli. Meh jeze se hoe
razvezati, a on kriplje z zobmi in zateguje ustne. Tega
ne, kaj pa pustite; to so svete rei, vrag naj vzame vse
skupaj. Greh naj gre iz due! Sama goljufija je na svetu,
a da bi nas le Bog vse v nebesa vzel!
Pri tej prii se oglasi naenkrat iz pei droben glasek:
Psiii!
V ognju nekaj cvili. Gregor dobro pozna, da je to
dua, ki trpi v vicah. Njene boleine so take, da jih tudi
zdaj, ko je prosta telesa in njegovih lovekih obutlji-

93
RNI PANTER BESeDA

vosti, ne more prenaati. Skoila je v svoji sili v nizko

pe preprostega zemljana in prosi pomoi.
Veni mir! No, tudi druge bo cvrl satan!
Gregor govori skozi zobe in na glas pljune. A v pei
cvili glasek nepretrgoma; zdaj ponehava, zdaj poprijom-
lje moneje. V svetlobi, ki jo mee ogenj iz pei, se vale
po vei udne, velike in rne sence kakor oblaki. Vrata
na pol se zapro in odpro, kakor bi jih pograbil vihar.
Gregor se e emerneje namrdne. Ne boji se ne svetni-
ka ne vraga in pogleda v pe.
Na iroko ari rdea erjavica in po njej plee rde
jeziek. Naglo preskakuje z ogla na ogel, vihti se, sue,
odskakuje in maha naprej in nazaj. Spodaj ima noge, na
nogah rdee copatice. Majhen je in trebuast. ensko
obleko ima na sebi, v boke je irok, v prsi obilen. Na gla-
vi ima v uko zavezano ruto in iz nje gledajo sive Jeri-
ne oi, njen topi in modri nos in njena brezzoba usta.
Stare zgrbljene ustne moli naprej, opleta okoli sebe z
rokami in tako naglo plee, da se delajo iz okastih co-
patic rdei krogi. A krilo jo komaj lovi. Bei po ogorkih
od roba na rob, vrti se v sredini in neprenehoma cvri:
Psiii.
Gregor gleda kakor podnevi zbujena sova, samemu
sebi teko verjame, dvigne dlan in mane oi.
Kaj sem neumen ali kali?

94
RNI PANTER BESeDA

In e huje drgne oi. Zunaj se dela huda no. Oblaki,

rni in ogromni kakor gore, se grmadijo na dolino, mo-
na sapa umi po listju in e se oglaa grom. Vihar plane
iz gozda in debele kaplje bijejo po hiah in poljih. Gre-
gorja objame strah. Brez veerje se zaklene v hio in
moli.

95
RNI PANTER BESeDA

Pesnik

P o tretji toki obinske seje ne more najti upan ta-

koj dnevnega reda. Obrne se k tajniku in ree tiho:
Kaj je etrta toka?
Imenovanje tajnika. Ali bi el ven?
Prosim, pojdi!
upan pokalja in pozvoni z drobnim rumenim
zvonkom. Obinski svetniki, zbrani okoli dolge rdee
pregrnjene mize, se ozro v upana. Tu in tam e epet-
ne kateri sosedu konec misli, ki jo je hotel izraziti prej na
glas. Tajnik vstane in gre iz posvetovalnice v obinsko
pisarno, ki je majhna in starinska. Vrata zapre za seboj
in stopi k oknu.
Od stropa visi svetilka, preprosta in rna. Slike po ste-
nah so temne in nerazlone. Na pisalni mizi ob oknu se
motno sveti visoki kovinski tintnik.
Zunaj je aprilska no. Po cesti mimo okna naprej se
vali topel veter in objema hie in ljudi. Tu in tam izmed
hinih voglov ali izpod drevja meika drobna lu, ko da
hoe ugasniti. Nebo je temno, prepreeno s tekimi
oblaki, ki vise nad mestecem, kakor bi grozili s svojo
rno pezo. Dale nad severnimi gorami se sveti podol-

96
RNI PANTER BESeDA

govata lisa in v njej tropa zelenkastih in trepetajoih

zvezd.
Tajnik je dolg, suh, nosi zalisce in pod nosom rahle
brice. V pleih je upognjen in z dolgimi rokami visi na-
prej, kakor bi nameraval pasti vsak hip skozi okno na
prazno in slabo razsvetljeno ulico. Nervozen je in misli
se mu javljajo in trgajo brez pravega reda. V srednji oli
je prekinil tudije in potem se je obesil na to slubo mi-
mogrede kakor letea krpa na kljuko, ki jo je bog ve kdo
nastavil. In pozneje se je oenil.
Pred dananjo obinsko sejo je govoril z upanom o
sebi. To je zanj najveja muka. Tudi e ivi v obupu, po-
trebi, e je v svoji notranjosti nesreen, ne izree tega.
Njega se lotevajo ustva, ki ne spadajo v krog, kjer ivi.
Jeseni vasih lete nad mestom erjavi in krie in krie, a
on jih gleda in si eli, da bi mogel leteti z njimi. Na vse
strani, spredaj in zadaj je toliko sveta, toliko neznanega,
a on visi tukaj in ne pojde nikdar naprej.
upan je njegov nekdanji soolec. In tikata se. Pred
sejo sta govorila:
Prosim te, upan, danes pride na red moje imeno-
vanje. Meni je nerodno izraziti se, oprosti, a jaz ti vse za-
upam. Mislim si, ti vse to ve tudi brez mojih besed.
Gotovo, prijatelj. Danes spravimo to v red.
Zdaj naenkrat bui tajniku v uho upanov glas, kakor
bi ga pognal veter skozi pranjo v vratih.

97
RNI PANTER BESeDA

Jaz nimam niesar proti tajniku, ali ...

Tajnik se opre z rokami ob okno in nagne glavo dale
ven. Toda glas gre za njim, kakor bi mu sedel na rami in
se sklonil obenem z njim v pomladno no.
Knjige niso v redu. Doli dopisi niso takoj vpisani.
Tajnik se podpre s komolci in poloi dlani na uesa.
Ali v pranje med roke in uhlje se rine glas, kakor bi ho-
tel za vsako ceno v njegova uesa. V lica tii kri in ile
po sencih gore, kakor bi se pretakal po njih krop.
e ostane pri tem, mi ni mogoe z njim delati.
Tajnik hiti po prstih od okna, prime polahko vrata na
hodnik, jih previdno odpre in se stisne v temen kot.
Zdrzne se, roke tii na obraz in se skriva pred nekim
glasom, ki ga ujo v svoji notranjosti, ko da bi rohnel
izpod temnega stropa nanj in mu pretil.
Ob slubo si in ti, bebec, si se oenil!
In ves vro, stiskajo lica z obema rokama, si odgo-
varja: Izgubljen si, zavozil si, zdaj se prienja kriev pot
tvojega ivljenja!
Med tem se odpro vrata posvetovalnice in ve glasov
ga klie: Gospod tajnik!
Za hip premilja, z roko si popravi lase in se odloi.
Prenesem, vse prenesem, si epee. Vem, kaj nu
bodo povedali, slial sem e prvi, ko bom slial drugi,
prenesem laglje.

98
RNI PANTER BESeDA

Tajnik se vraa nazaj, gre naglo in trdno skozi prva in

druga vrata, mimo obinskih svetovalcev do dragega
konca mize in sede na svoje mesto tik upana. upan
stoji in pravi:
Obinski svet vas je nastavil za nadaljnjih pet let in
vam povial meseno plao od sto in estdeset na dvesto
kron. astitam vam!
Hvala, se oglasi tajnik hripavo in sede. Nov val krvi
mu plane v glavo, umi mu po lobanji in ne more sliati
in umeti tega, kar govore ljudje okoli njega. Nadaljuje
opazke in zapisnik, ali to, kar zapie, so izbruhi njego-
ve due. Kako je to mogoe, pie, neumevno je, neumev-
no. Vse je v redu ... vendar, ornjen sem, on, prijatelj,
me je ornil ... kako naj e sedim naprej med temi
ljudmi ...
To zapie in ozre se po njih. Toda obraz starega Tol-
maja gleda dobrohotno vanj in tam dalje se zadovoljno
smehlja debeli in rdei Zaplotar. Ti ljudje, si misli, skri-
vajo, skrivajo. Vse vedo, ravnokar so uli, ali ne izdajo
se. In strahoma se spomni upana in pogleda vanj. Vidi
njegovo suho brado, njegove dolge brke in rdekasto
pleo, ki se enolino sveti. upanove oi so kakor iz ste-
kla. Niti danes niti nikoli niesar ne izraajo.
Seja je konana, svetovalci izbirajo klobuke in palice
in odhajajo. Pogovarjajo se po hodniku in njihov hrup se
gubi na cesto in plava s toplim vetrom naprej. Tajnik

99
RNI PANTER BESeDA

ugaa lui v posvetovalnici, gre s papirji v roki v prvo

sobo in tam obstoji pred upanom. In zdi se mu, da so
tiste besede, ki mu jih bo neko moral povedati, e nekje
globoko in dale in da ne more nocoj do njih.
No, pravi upan in oblai svrnik, zdaj si zadovo-
ljen.
N-, prine on in izgovori poasi s udnim bolest-
nim smehljajem: N-e!
No, poglej! Koliko si pa hotel?
Ni! No, e je tako ... potem ni!
Pa odreci! Izjavi, ho, da ne sprejme!
Jaz, ve, sem bil prej tukaj, prine kazati tajnik, go-
vore poasi in mene, da je tisto, kar bo moral povedati
neko, e globoko in e dale.
Kje si bil?
Tu pri oknu sem stal, glavo sem dral ven, vrata sem
zaprl, a besede, tvoje besede, so tiale za mano, tia-
le...
upan stoji iroko pred njim, nalahko se guga in dri
roke v hlanih epih. Prednji kraj klobuka mu sedi viso-
ko nad elom in iz brkastega obraza gleda hladno in ne-
izrazno priakovanje.
Stal sem tukaj, potem sem el skozi vrata in e tja je
lo za menoj ... tvoje govorjenje. Mislim, da zame ni
ve tukaj mesta, umazan sem ...
Ali si bedast, za vraga! Saj je vse v redu!

100
RNI PANTER BESeDA

Ali to ni glavno, da sem umazan, temve tega ne ra-

zumem, ne razburjaj se, ne razumem ... kaj hoe!
esa?
Ti si moj prijatelj. Sedela sva skupaj v oli, igrala sva
se oba majhna, mlada. In zdaj naenkrat te sliim, do-
voli mi, sliim, da ne more z menoj delati, e pojde tako
... a jaz ne vem, kje bi ti ustregel.
Ti tega ne razume!
Dobro; ne razumem! Moj razum tega ne razume,
bodi tako. Ali kar utimo tukaj znotraj?
Tajnik se prime za prsi in gleda z iskreimi omi.
Mi lahko zapopademo vse z naimi mislimi, z
umom, ali to, kar je v prsih ... to je nekaj drugega, raz-
linega. In ... kako je mono govoriti o prijatelju, ka-
kor si govoril ... pred ljudmi ... zgrabiti prijatelja ka-
kor kos mesa in ga vrei na mizo in obsoditi, to je vpra-
anje, teko ... notranje vpraanje!
Pojdiva, pojdiva! klie upan. Ho, ali nisi ti naredil
neke pesmi? No, ne obotavljaj se! Ti tega ne razume!
Jaz moram poroati tako, kakor se mi zdi! Konec! Pojdi-
va v krmo. akaj, tista vraja pesem! Zapisal sem jo v
album neki enski ... tisti koati! Stoj! Spomladi, spo-
mladi ... kako je?
Oprosti, govori tajnik, dolg je, bled, upognjen in
brezkrvne ustne se mu tresejo, morda je uradno vse

101
RNI PANTER BESeDA

prav, ali mene je zagrabilo, kakor bi me udaril tod po

prsih!
Tista pesem, se smeje jekleno upan, takole, akaj:

Spomladi bilo je, oi so ti sijale

kot da iz zvezd pognali bi temnrdei cveti ...

Bil si poet, pozna se ti. e bi iskali doma, bi e kaj na-

li. Tako pod zglavjem, kaj?
Prime ga pod pazduho in pelje po mestecu. Vse je
mirno, po voglih gore redke lui, ob desni in levi se vrste
v neredu razsvetljena okna in preko hi in ulic se vale
topli vali spomladanskega vetra.
Tu sem, hejjo! V tole krmo stopiva na poli ali dva!
Ne, pravi tajnik, nooj bi ne mogel piti. Skrbi me,
ne razumem ivljenja, premisliti moram!
upan ga pridruje, potem izpusti in se zasmeje za
njim. Tajnik se gubi ob hiah, dolg, upognjen, negoto-
vih, ohlapnih korakov, dri se za brado, gleda v tla, elo
mu ari, oi mu gore, misli viharno in misli in ne razu-
me.
No je lepa kakor e nobena tisto leto. V vetru se vali
novo toplo ivljenjo, ki prebuja ljudi, ivali in rastline.
Jablana vsa drhti in aka, prsi zemljanov so polne slasti
in slutnje po srei.

102
RNI PANTER BESeDA

Tajnikova ena je odprla okno, sloni na njem in aka

moa. Ko pride, se obrne in mu gre v temi po prstih na-
sproti. Oklene se ga naenkrat kakor duh.
Ti si, jo spozna in se zaudi.
Sede in ona se stisne v njegovo naroje. Naenkrat ga
vpraa.
Kaj ti je?
Tajnik moli. ez nekaj asa se spomni upana in ree
s udnim glasom: Pesnik sem.

103
RNI PANTER BESeDA

Vesela zgodba

M oj veseli in ivahni pisatelj je izpraznil globoko

ao vina, nas zabaval hrupno dalje in pripove-
doval tako-le:
Sprl se je z eno, razbil v vei tri najveje lonene
sklede in premiljal med tem, kaj bi na to jezo e napra-
vil. Takoj mu je inila prava misel v glavo. Planil je na-
zaj v hio, kjer je umela ena gor in dol, upirala roke ob
boke in vsa zaripljena zmerjala in zmerjala. Odprl je
malo rdeo omarico v steni in vzel iz nje velik klju.
V zidanico mi e ne gre, je prsknila ena, na mestu
obstala in udarila s peto ob tla.
Pa se poskusiva, e ti ni prav!
Gledal jo je samo z belino, posadil na glavo klobuk in
trdo in brezbrino odel.
Fej te bodi, fej te bodi, so letele besede za njim, a on
je zavil za hio in preko polj.
Bilo je koncem maja in vse je zelenelo in cvetelo.
krjanci so peli v zraku, metulji so kriali pot, in solnca
je bilo toliko, da se je vsa ogromna krajina na glas sme-
jala. Tu in tam po njivah so delali moki, nekje pod mejo
so plele enske, a kmet je korakal neusmiljeno po ne-

104
RNI PANTER BESeDA

nih travicah, ki so rastle iz pota. V koeni, obriti obraz

je bil rde, dihal je globoko in debelo, gledal je v tla in
skremil vekrat ustne, kakor da hoe zakleti.
Onstran njiv je stopil v gozdiek in onstran gozdika
jo je mahal s hlastnimi koraki proti goricam. Koliko
solnca je bilo tam, koliko zdravega in milega sijaja! Po-
dolgovata holma ob desni in levi kakor boja kolena, a
med koleni samo zeleno boje krilo, kjer se koti od diha
nebekih ust in razvija od boanja blagih nebekih rok
edino zemsko dete boje, vinska trta in njen tajni in sve-
ti cvet in sad.
He, tista bela glava, ki gleda tam iz rebri, to je prva
zidanica, V njej je hlad in mir, in ob njenih stenah spi-
jo temni visoki sodi in za njihovimi dogami lee rdea in
rumena jezera, ista, hladna in opojna, skrivajoa v sebi
mogoen vonj, ki poivlja nae prsi in mo, ki drai kri
in jo podi po ilah, da je starec mlad in bi se igral z mla-
denko, ki ji poganja iz neder prvi cvet. Tu so doma vin-
ski duhovi, ki ebetajo jeseni od posode do posode svo-
je tajne pomenke.
Kmet porine v vrata klju, obrne ga in obstane pred
pragom. Vrata zacvilijo in zlezejo dale nazaj. Iz nizke
temine se vlije val monega in hladnega vonja, ki je opo-
jen in moan, kakor da bi bil iv duh, ki se je privalil
oblaku enako iz rnega soda.

105
RNI PANTER BESeDA

Kmet stopi v hram, see nad polico nad vrati in izbere

dve loneni posodi. Nese jih na prag, ogleda jih, e ni na
dnu pajka ali pajevine, stopi k velikemu sodu in natoi
obe posodi do vrha. Od stene si prinese malo mizo, pri-
vali tnalo, sede nanje in prine piti. Pije nekoliko in e je
pozabljena ena, ki z jezikom pika in grize, e nekoliko
pije in e so zatonile skrbi kakor solnce za gore, in e je
posijalo novo svetlo solnce zadovoljnosti in dobre volje.
He, bili so asi, se domisli. ko je imel dvoje deklet zares
in tri za kratek as in vseh pet se je pulilo za njegov fan-
tovski stan.
E he, katera mi ga vzame? Ti, Marijana, e ne, ker
hodi kakor gos, in ti tudi ne, Upeta, ker vidi okoli
vogla, in tudi ti ne, Lucija, ker ima usta kakor nebeka
vrata. A ti, Doroteja, ima nekaj, kar poznava do zdaj
samo jaz in ti! To mi je ve in kaj se ve, e me ne zmo-
ti vrag, da se zaveem s teboj za vse kvatre!
Holadra, mrmra kmet, lepe misli in dobro je, da
sem sam!
Ali e mu ine v glavo spomin na kmeta, ki je ugnal
sodnika samega, in al mu je, ker je sam in ne more ni-
komur povedati dobre in vane prigodbe. Pije in pije,
oddahne se, potegne z dlanjo preko ust, stopi na prag in
gleda po jasni rebri. Gleda nekaj asa in zagleda nekaj
rnega, ki se premika tam spodaj med zelenjem.

106
RNI PANTER BESeDA

He, he, krii, Turek ali kristjan, ali kdor si boji, sto-
pi k meni prijatelj!
Postava obstoji, obrne se in naenkrat jo mahne kar
poez proti zidanici.
Ha, ha, se smeje kmet, to si pa ti tisti mlinar, kogar
mlin mleti noe, kadar je kaj moe, kadar je pa sua, pa
poslua.
Mlinar, dolg, suh, kocinast in krbav, pravi, da je ne-
sel vreo moke konjedercu za hrib. Slial je pa tam izza
nekega zidu take glasove, kakor bi imela siva baba ko-
njederska k jaslim priklenjene vrage mesto konj. e po
dnevi ga je bilo groza,
Stopi naprej, pravi kmet, pa poskusiva tega-le, ki
bolj pogreje kakor vsako dekle!
Pa ga daj sem, Urh! Baba, ve, pa e tako gleda, da
ti ne gre iz spomina.
Katera baba?
Konjederka! Preklel bi jo, e bi se je ne bal. Kaj ve,
s kom je v zvezi.
Z mokimi je bila, dokler je bila za kaj, zdaj je pa
taka, da e zadnji petelin za njo ne kavsne!
Urh, primi se za jezik, da ti ne priklie more v hio
ali pa bolezni k svinjam!
e bi bil vedel, mlinar, da bom tako mevo dobil za
tovaria, pa bi bil vzel svojo babo s seboj, e sva tudi

107
RNI PANTER BESeDA

skregana. Zakaj ona se ponoi vsega boji, samo moa

ne. Pij mlinar, n, natoil sem e.
Mlinar pije in pije in ko postavi posodo na mizo,
oblizne etinaste brke, ie z omi po temnih kotih,
najde vlano tnalo, ga privlee k mizi in sede nanje.
Kaj pa zdaj misli? vpraa kmet. Kaj se ti zdi da bo
pil, pa molal zraven? Povej mi kaj. e nima take gla-
ve, kakor lanska repa, ki je bila vsa upla.
Hej, ali ti ve, da jo je vrag ponesnail? O res je tako:
lani je vso repo vrag ponesnail, zato je bila taka. To mi
je povedala tista Katra s Kravjega roga, ki vidi samo na
levo oko in e na tisto skoro ni. Pravi, da ga je videla.
Ti si desetkrat slabi od moje babe. Zakaj moja baba
ni za ni, je pa, le za tisto dobra, za kar je, ti pa, fej te
bodi, ima babji gobec, pa e baba nisi.
No, no, mrmra mlinar, kaj me pa nabada?
Povej mi kaj, kar bo zame, glej ga hudimana! Pij, n,
pa obrni jezik po loveko.
Mlinar pije, kakor vidi kmeta, postavi posodo na
mizo, se obrie in ree:
Ti, Urh, ki hoe biti bolj muhast, kakor so muhe,
ene pa vendar ne ve!
Pa jo povej, e je kaj prida.
Tega ne ve, kako je ugnal kmet oronika.

108
RNI PANTER BESeDA

Kmet se oha po temenu, vasih potegne vase tako

globoko sapo, da zahri, mrda zaniljivo z ustnicami in
ree:
Mlinar, od tebe pa ne priakujem prave. e pa kaj
velja, ga bova pa e vsak pet takih mer, pa e ne pojde-
va.
No, vidi, to je bilo tako. Moj stric, ni res, moj ujec,
ker je bil moje matere brat bog ji daj dobro, naduha jo
je strla moj ujec je imel takole slabost za divje zajke.
e je zvohal, da hodi kateri v deteljo, pa si je izbral kre-
pelce, in e je le mogel, ga je kresnil za dolge uhlje, da e
zacviliti ni imel asa. Imel je tudi pihalnik, ki ga je nabi-
jal po ves veer. e je ponoi zaplail njim kakega
zajka, je pa tako nazarensko poilo, da je bila vsa hos-
ta pokonci in tudi vaani smo misliii, da gredo Turki
nad nas, pa je bil le naega ujca pihalnik. No, le akaj, da
ti povem naprej. Ravno zato pa, ker le imel ta pihalnik
tako straen glas, je na ujec nekaj drugega potuhtal. Pri
nas v vasi ni konj, kakor ve, samo vole imamo in kra-
ve. Vasih pa pride Ribnian z reeti in piskri, on pa ima
konja, tistega sirca, ki nima ni repa. Tisti sirec pa je
imel rep, ker bi drugae ne bil dobil na ujec ime, iz
katere je spletel zanjke. Sicer je bil privezan pod Debe-
logavevim kozolcem in tam ga je na ujec omulil. Vidi,
in zdaj ti bom ele povedal, kako in kaj. Ujec je nastavil
zanke po tistih krajih med grmovjem, koder so hodili

109
RNI PANTER BESeDA

zajki. Pa je marsikaterega dobil, ki je cvilil in otepal.

Hitro mu je vzel sapo in in stlail pod pla. Ve, enkrat
pa poleti popoldne ti gre ujec in se muza, ker e od
dale vidi dolgouhca, kako se zaman sili in puli naprej.
Stopi dalje, postopi malo tako-le, prime zajka, se ozre
okoli sebe in o, satan in krota! zagleda tam oroni-
ka, ki je vse videl in prihaja blie in blie. Ujca prine
nekaj egetati po tilniku in zadaj po glavi. Naenkrat
sname zanko z zajkove noge, dene ga bolj na rahlo
med kolena, pa ga prine tepsti po zadnji. In zraven
govori:
Ti capin grdogledi, ti! Torej dobil sem te, uho tatin-
sko! Ali bo e hodil moje zelje glodat, kaj? Ali bo e
hodil moje zelje glodat, kaj?
Gronik pride in pravi:
Kaj pa vi poenjate?
Zajca sem ujel, ker hodi v moj zelnik. e prej sem
mu obetal, da jih bo dobil, zdaj ga je pa doletelo.
Ujec izpusti nato zajka, ki jo odbrie med steljo in
grmovjem, oronik gleda v tla in nekaj zase brunda.
Kaj pravite, vpraa ujec, ali bo e priel v moj zelnik,
ali ga ne bo ve?
Hajd k vragu, bua zvita, je odgovoril oronik in el
svojo pot.
To-le sem mislil povedati, neha mlinar, ali je prava,
ali ne?

110
RNI PANTER BESeDA

e smejati se ne morem, pravi kmet. Ni prida ni.

Vidi, jaz vem pa tisto, v kateri je ugnal kmet sodnika
samega!
I, ta bo pa bosa!
Jo bomo pa obuli. Pij, mlinar, da bo laglje poslual.
Pila sta in pila in nista opazila, kako zahaja zunaj
solnce. im manj svetlobe je prihalalo skozi vrata, tem
svetleje so jima bile oi. In dihala sta globoje in teje.
Ali ti ve, kje je Cirknica? je vpraal kmet.
Na Notranjskem kali.
Kaj pa je tam, mlinar?
I, upnik mend, cerkev, kmetje!
Ali misli, da je Cirknica vas?
Trg bo!
Ni trg, mesto, mlinar!
Trg bo!
Mesto, moka spridena, je zakrial kmet. Mesto je!
Tam je moja baba doma, pa misli, da ne bo mesto? Kaj
pa ti ve, ki se ez hrib nisi nikoli pokukal!
Da je trg, to pa le prav vem!
Ni, je udaril ob mizo kmet. Misli, da ti v vasi od-
tejejo petsto tolarjev, e jih rei nepreskbljenega de-
kleta? Zakaj pa e sedmo leto posluam, da je ona iz
mesta doma, jaz sem pa zarobljen kmet? e mi ne da
prav, pa te vrem skozi vrata!

111
RNI PANTER BESeDA

No, pa bodi, kakor eli! eprav je trg, pa le naj bo

mesto!
Ni zavoljo tega, mlinar, ampak zato, ker so!
No dobro!
Kaj, ti bo mojo pamet postavljal narobe?
N-e zameri! Pil sem preve in jezik se mi vali po
ustih kakor sirov trukelj, ki ga ne more pogoltniti!
Zdaj sam ve ne vem, kaj je Cirknica: ali je trg, ali je me-
sto.
Kaj si ti misli, kaj je nadalje pri Cirknici?
He, to pa vem! Tisto jezero, ki spomladi izgine in
jeseni spet pride. Poleti kose po dnu, jeseni se pa vozi-
jo v olnih in ribe love. To vse vem.
No, zdaj pa pride tisto, mlinar, kar sem ti mislil po-
vedati. Ve, moj lahtovec, moje ene po polu stric pri
hii se je reklo pri Kapunu ta je bil tisti, ki je ugnal
sodnika.
E, e!
Kaj pa meketa kakor ovca? Ugnal ga je!
Kako pa?
Vidi, ta je pa taka-le mlinar. Tisti lahtovec moj,
trden kmet, je rad kako ribo pohrustal. Posebno so mu
diali sulci, ki so imeli vasih po osem in tudi po ve
funtov. Sam si je izpilil doma iz starega eleza osti, pa je
takole pod mrak sedel v oln in pogledal, e lei kje bli-
zu kakno ribje poleno. Vekrat je kaj nabol in prinesel

112
RNI PANTER BESeDA

domov. Enkrat pa ga nekdo opazi, in biri mu prinese

papir, ki ga je klical na sodie. Tisti kmet gre in pride
pred bradatega sodnika, ki ga vpraa, e ve, zakaj je pri-
el.
eprav gledam in govorim, ree kmet, tega pa, za-
kaj sem poklican, le ne vidim in ne vem.
Vi ste, pravi modro sodnik in gleda v sive papirje, vi
ste lovili ribe. Zakaj ste jih pa lovili?
I, ker so beale, gospod!
Le pametno govorite, ga svari sodnik. Ribji lov v
jezeru je prevzel graak.
E he, gospod sodnik, pomaha kmet, saj jaz nisem
lovil na njegovem, saj jaz sem lovil na svoji parceli, nad
svojim travnikom!
Ni, maje sodnik glavo, vsa voda je graakova!
e je pa taka, kima kmet, in zahteva s kazalcem,
potlej pa reem enkrat za vselej kar na tem mestu tole:
Grasak mora v tiriindvajsetih urah spraviti vodo z
moje parcele!
Kam? vpraa zaudeno sodnik in kmet se obregne:
Kamor hoe, kaj me to briga! Volk je luo izpil, pa je
zato poil, graak pa menda ne bo poil, ker ima tre-
buh kakor kovaev meh!
Sodnik eka nekaj po parirju, premilja in ree:
Oe, vi ste bik!

113
RNI PANTER BESeDA

Kmet, moj lahtovec, tudi premilja. Gleda v tla, se

muza, pa dvigne ez nekaj asa oi in poniglavo povpra-
a:
Kaj so vas, gospod sodnik, rezali?
Hhehe, hhehe,i se smeja mlinar in preklada oma-
hujoo glavo z desne na levo. Hhehe, hhehe!
Tako je ugnal z besedo sodnika, neha kmet svojo
zgodbo. Jaz pa, doda, bi ugnal e koga drugega, e koga
drugega ti pravim! Ugnal bi, posluaj, mlinar ... ugnal
bi hudia samega!
Jee pomagaj, zastoe mlinar in se stisne kakor
mokra koko.
Pa ve, s im bi ga ugnal? S pijao, ti povem, s pijao
bi ga, da, hudia samega, e je prav ejen kakor devet
kovaev!
Jee pomagaj, zajavka mlinar in se e bolj skri.
Dri jezik, da ga e res ne priklie!
Toliko mer, kolikor jih pocedim jaz, jih tudi sam
satan ne spravi pod streho. Pa naj pride sem, e ne ver-
jame!
Mlinar zdrsne naenkrat pod mizo in oblei pijan in
prestraen.
Jee pomagaj, stoka od tal, ne govori tako, ker je
pod mizo tako uden duh, kakor bi po peklu smrdelo.
Kar sem dejal, sem dejal, pravi kmet in udari s
posodo po mizi.

114
RNI PANTER BESeDA

Zunaj je e veer, a ves svetel in jasen. Zvezde gore in

luna sveti naravnost v hram. Okoli in okoli vse cvri in
umlja, vse se giblje in ziblje v tihi srei, ki jo izdihava to
nebo z zvezdami in mesecem. V dolini pojo fantje.
Kmet naenkrat slii neko drobljenje in zdi se mu, ka-
kor bi tekla okoli hrama srna. Prime vr, pije in pije in
preko vra vidi naenkrat rnega kozla s kratkimi rogmi
in dolgo hrado. Kozel preskoi prag, postavi se na zad-
nje in iz sprednjih so naenkrat roke. Oi se mu svetijo
kakor maki. Oblizne se z rdeim jezikom in ni ne zine.
Kmet uti, kakor bi mu kdo zabadal v hrbet in tilnik
iglo za iglo, ali z omi ne trene in ustne malomarno za-
teguje.
Na, pij, pravi, e si zakaj!
Kozel stopi blie in pije. In tudi kmet pije. Ko sta vra
prazna, pa stopi spet k sodu. Natoi do vrha in spet pi-
jeta. Pijeta in pijeta, a ni pijan kmet in ni pijan kozel.
Kozel stopi blie, skljui se in sede h kmetu, ki se od-
makne. Kmet ga gleda od strani, viha nos in ree:
Sedi dalje od mene, na ono stran!
Zakaj?
Ker nesramno smrdi!
Saj gnoj tudi smrdi, pa si ga le vajen.
Nak, kmetu pa ne smrdi gnoj, hudi! Vidi. kako si
neumen in kako ni ne ve! Kmetu gnoj lepo dii, tako

115
RNI PANTER BESeDA

mu dii kakor kricu gartroa! Gnoj je za kmeta smeta-

na, ker je smetana za nae njive!
Kako pa torej smrdim?
Kakor bi cunje palil, gal kosti ali pa staro usnje,
razlaga kmet in viha nos, in e huje smrdi! Odmakni se,
trkajva preko mize!
Kozel sede res na drugo stran in spet pijeta in pijeta.
Kmet toi znova, postavi vra na mizo in tri. In spet
pijeta in pijeta. Kozel se lie, ali e ne more ujeti vseh
kapljic, ki mu uhajajo ob desni in levi strani ust v brado
in kapljejo od tam na grdi in kosmati trebuh. Nenado-
ma prine kaljati in kmet pokae s kazalcem vanj:
A-ha, pravi, sem te e ugnal! Do grla ti sega vino! e
enkrat tri!
Trita e enkrat in nagneta vre. Kozel samo parkrat
pore, postavi vr na mizo in v tistem hipu omahne.
Pade po rnih tleh in lei tam smrdljiv in kosmat.
Kmet potrka ob mizo in se zadovoljno zahohota:
Ugnal sem samega hudia, mlinar!
Brcne pod mizo, ali mlinar smri in se ne gane.
Zdaj pa, pravi kmet, vrem oba skozi vrata in grem
domov.
Umakne mizo k steni, tiplje za mlinarjem, zagrabi ga,
nese ez prag in vre v travo.
Jee pomagaj, zastoe mlinar in spi naprej.

116
RNI PANTER BESeDA

Kmet gre nazaj, tiplje za kozlom, zagrabi spredaj in

zadaj, ali dvigniti ne more.
Teka je, mrmra, mrha peklenska, kakor bi bila iz
svinca.
In e enkrat prime, moneje se postavi na noge, ali ne
dvigne ga.
He, prekleti kocinar, mrmra, v vinskem hramu te pa
ne pustim. Tudi pri babi bi te prej pustil, tukaj te pa ne
bom!
In vnovi se postavi, zagrabi spredaj in zagrabi zadaj,
ali kosmatinca ne premakne. Stopi naprej, oprime gla-
vo in skua dvigniti samo prednji del. Ali glava se ne
gane.
He, se jezi, teak je ta capin kakor cerkveni vogal.
Kaj ima neki v sebi mesto mesa in kosti?
Stoji nad njim in spet uti po tilniku in hrbtu, kakor
bi mu kdo zabadal igle v koo.
Zdaj pa imam res hudia, mrmra in groza se ga po-
loteva. Zgrabi naenkrat klobuk, zaklene vrata za seboj in
tee na vso mo v dolino. Bei skozi gozd, in od desne
in leve mahajo za njim smreke in bori, on pa ravno to-
liko, da jim sproti uhaja. Leti ez njive in mlado ito ne-
jevoljno umi in ga zbada. Pogleda kviku in luna se jez-
no cmeri.
Kmet pa tee in tee skozi tiho vas in butne na vso
mo ob vrata farova. Ves je upehan, ne gleda nikamor

117
RNI PANTER BESeDA

drugam nego v kljuko. In ker dolgo nikogar ni, buta s

evlji v vrata, bije s pestmi po njih in vije kljuko, da od-
meva dolgoasno po kamenitih hodnikih.
ez dolgo asa prideta upnik in kuharica in in mu
odpreta. Ko izve upnik, kako in kaj, ga umije z blago-
slovljeno vodo. To takoj pomaga. Kmet gre domov in se
spravi v postelji z eno e tisto no. Poslej ne preklinja
in s hudiem nista bila nikoli ve skupaj.

118
RNI PANTER BESeDA

Igra

M oj alostni in jetini pisatelj pa je nadaljeval s

svojim bolnim in hripavim glasom:
Obedovali smo tisti dan kakor po navadi. ena in
herka sta sedeli na zofi, jaz nasproti, a moja mati na
moji strani. Bilo je konec poletja in lipa pred oknom se
je bila e vsa osula. Zato je bila soba svetleja, stene pri-
jazneje, a strop prostraneji in svobodneji. Ko sem po-
srebal juho, sem jim povedal, da sem zaradi razmer, na-
stalih v vojni, ob slubo. Dopoldne so mi to uradno na-
znanili in dodali, da ne dobim ve nikakne plae ali
celo odkodnine.
Takrat so bile take vesti navadne, nihe se ni ve za-
radi njih vznemirjal, oni pa, kogar je doletela usoda, se
je bolj bal tistega, kar ga utegne e doleteti, kakor tega,
kar se je z njim ravnokar zgodilo. Zakaj naenkrat niso
storili nikomur vsega, kakor so se namenili napraviti.
Najprej so na primer namignili: Vi, pazite se! Vi ste na
sumu! Glejte, da se vam kaj ne pripeti! Nato so pustili
asu tei. Ko je e mislil, da je vse v redu, in se je popol-
noma pomiril, so ga nekega dne poklicali in mu odpo-
vedali slubo. Kar na kratko: brez odpovedi, brez

119
RNI PANTER BESeDA

odkodnine. In so ga spet pustili, da se mu polee raz-

burjenje. Ko se je tako zgodilo, so ga spet pozvali. Na-
znanili so mu, da so ga vtaknili pod policijsko nadzor-
stvo. Iz mesta ne sme nikamor. Pred esto zjutraj in po
osmi zveer ne sme iz hie. In zdaj so spet akali, da ga
mine vznemirjenje. ez mesec in dan so ga prijeli na
ulici, doma pri obedu ali po kosilu v kavarni in ga zaprli.
Mati je premislila, kaj pomeni izgubiti slubo in
vzdihnila. ena je bila mlada in zato bolj lahkomiselna.
Bomo e kako, je menila. Toda od samega pisateljevanja
se takrat ni dalo iveti. Listi so plaevaji slabo, asopisje,
ki se je splono kosalo, kako bi se vladi prikupilo, ni ime-
lo za pripovedni listek ve smisla. Tam se je vse jeilo
samega junatva. Mnogi domai pesniki so zastavili
pero za tuje domovinstvo, ni jih bilo sram podpisati se
pod pesem, zloeno na ast malopridnemu tujemu vla-
darju, najvejemu sovraniku lastnega rodu, ali pod po-
ziv v verzih, po katerem naj se zbira denar za vojne ko-
risti narodu sovrane vlade.
e pogleda zdaj okoli sebe, kako si vesel! Sam Slo-
van, kamor se ti ozre oko! Takrat pa je bilo jako alost-
no. Tisti, ki smo bili Slovani, smo se tiali v najtem-
nejem kotu kavarne. Gospod, ki je stopil med nas in
prijazno vpraal, e sme naroiti ao vina, je bil detek-
tiv. In e si vzei v roke asopis, ni bilo v njem drugega
kakor tuje zmagoslavje, in e si pogledal krog sebe obra-

120
RNI PANTER BESeDA

ze, si nael tudi na njih isto kakor v asopisih. In tega je

bilo povsod toliko, da si e komaj dihal. Po ulicah, okra-
enih z zastavami, po oknih, po vogalih hi, prelepljenih
s krieimi lepaki, in visoko nad mestom na gradu, kjer
so vihrale iz stolpica sovrane zastave ter okuevale isti
domovinski zrak.
Kako sem bil tedaj sam in razdejan! Vse, kar je hodi-
lo mimo mene, kar me je ogovarjalo, me je alilo in po-
nievalo. Debela soseda, ki je hvalila hrabrost vojakov,
nemki sosed, ki je napovedoval konec vojne, vsi do-
mai listi, vsi domai govorniki, domae ceste in ulice,
mnogi in premnogi znanec in sorodnik, vsa domaa
krajina in ves njen vzduh.
Takrat je prvi potrkal odlono na naa vrata glad.
Bilo je zjutraj. Mati se je e vrnila od zgodnje mae, jaz
sem se ravno oblekel in stopil iz svoje sobe, da nadalju-
jem svojo e dolgo pot za zaslukom. Petletna herka je
sedela na mizi, ena pred njo na stolu in ji obuvala no-
gavice. Mika naenkrat zajoka in zaprosi kruha. ena za-
joka z njo, e da ga ji nima s im kupiti. Mati stoji pri
oknu, potegne iz epa robec in si prine tudi brisati oi,
Planil sem ven, brez zajtrka, brez besede.
Hodil sem tod in hodil tam, govoril tukaj in govoril
tam, toda nikjer nisem nael tistega, kar sem iskal.
Kaj mislite, je rekel nekdo, da vam bo kdo prine-
sel slubo na kroniku? Za slubo se je treba truditi,

121
RNI PANTER BESeDA

rtvovati. Pojdite k temu in temu, poniajte se, kakor

smo se vsi, in prosite.
Proti tisti hii, kjer je uradoval ta in ta, sem dolgo
hodil. Bil sem e vekrat pred pragom, pa sem el mimo
in naprej in se vrnil zopet po drugih ulicah. Vedel sem,
da je tista neznatna ast in tisto vljudno priznanje, ki ga
daje tu in tam na viji svet pisateljem in umetnikom,
tako vnanje in tako konvencionalno, da ne dosee
njim v resnem trenutku nihe niesar.
Nazadnje sem oddal slugi vizitko, akal pred vrati in
na poziv vstopil.
Gospod, silen veljak, na katerega migljaj bi bil reen
vse bede, bi bil mogel hiteti domov in kupiti Miki za par
vinarjev kruha, bi bil mogel misliti na jutri in na poju-
tranjem, me je sprejel ljudomilo.
Seveda, je dejal in me po oetovsko tikal. e vem,
tebi damo zasluek. Nisi izgubil slube po svoji krivdi.
Da ne pozabim, si zapiem to stvar na pivnik.
Zapisal je moje ime na pivnik, ki je leal pred njim, in
zarisal okrog njega debel krog.
Je e dobro, je dejal, poasi vstal in pomikal svojo
orjako postavo proti meni. Vse razumem, je v redu.
Sam sem se odmikal proti vratom in ko sem bil pri
njih, sem hitro pritisnil kljuko in odel.

122
RNI PANTER BESeDA

Vse se je zgodilo tako naglo in v prvem hipu me je oblo

celo neko zadovoljstvo. Toda od dale nekje so zvenele
same besede, moje roke pa so bile prazne kakor prej.
Doma je jokala Mika za kruhom, jaz pa sem hitel dalje
po ulicah, okraenih z zastavami in vseh prazninih. Ni-
esar, niesar nisem priakoval in vendar je obtial v
meni vtisek, da me ta lovek, ta silni domai veljak, ne
sovrai. Videl sem e pred sabo njegov smehljaj in e
zdaj ne vem, zakaj me je zapisal na pivnik, ki so ga vrgli
morda e tisti dan med odpadke, in zakaj mi ni nikoli
niesar storil, ko bi bil vendar lahko samo ganil z mezin-
cem, izrekel samo na pol svojo eljo.
Tiste dni mi je dejal prvi stareji znanec, vajen dru-
gae sei v ivljenje nego jaz, ne glede na to, kaj je na
tihem astno in kaj ni, kaj mora zaradi tega storiti in
zaradi onega opustiti, rekel mi je: Vi igrate tudi klavir.
e hoete kaj zasluiti, vam preskrbim slubo igralca v
kinematografu.
V meni se je vse uprlo in prestrail sem se. Tistim zo-
prnim filmom naj igram, poveliujem naj jih, poniam
naj se, tako zelo poniam!
Ne, sem odgovoril. Dokler sem iv: ne!
Kako se je moj stari znanec smejal! To je bil smeh lo-
veka, ki je lezel skozi mnogo pranj ivljenja, ki je bre-
del ez mnogo movirij, da je dospel tako dale, da e
danes ivi. Na starikavem, zgrbanem obrazu je leala

123
RNI PANTER BESeDA

ironija, tista dobrohotna, komaj zaznana, ki jo dobe lju-

dje, ki so mnogo trpeli, bili poniani, bili aljeni in vse
prestali. Z njo na obrazu gledajo zdaj druge, ki so jih
nali v enakem poloaju.
Saj ni treba zdajle udariti v roke. Govoril bom pa e
danes vseeno, je kramljal naprej in se smehljal. Kaj
mislite, da je kakno delo sramotno? Nobeno ni, to vedo
vsi pametni ljudje.
Ne govorite, ne vpraujte, ker jaz ne grem za kla-
virskega igralca v kinematograf jaz sem in naslednje
besede skoraj nisem mogel suniti iz grla Jaz sem ...
etudi: pisatelj, vendar sem nekaj, imam svojo ast,
oprostite, svoj ponos!
No, no, je nosljal in mi gledal s svojo ironijo v oi,
to je vse prav. Vi pojdite domov, malo premislite, malo
prespite, pa pridite spet. Taas bom jaz e vse vedel, ka-
ko in kaj. Potem boste pa do nadaljnjega svoje gmotno
vpraanje reili.
Ne, ne, sem zatrjeval, to je izkljueno. Tega ne sto-
rim nikoli.
e prej sem si bil izposodil eno krono in tisto sem ne-
sel domov.

124
RNI PANTER BESeDA

K inematografske predstave so se vrile v srednjem

velikem gledaliu. Klavir je stal tik odra v prvi loi
prvega nadstropja. Predstave so se prienjale ob tirih
popoldne in trajale do enajstih, do poldvanajstih po-
noi. Ljudi je bilo vse polno. V parterju, na balkonu in
galeriji so sedeli meanje, preprosti vojaki in mladina,
po loah pa so se shajali oficirji in enske. Pred predsta-
vo so prihajali pari drug za drugim, dolge svetle sablje
so objestno venketale, zaslune svetinje so se bleale,
svila je narahlo umela, drobne noice so sikale pa meh-
kih preprogah zdaj sem zdaj tja, a naposled je vse izgi-
nilo za rjavimi in ozkimi vrati. Mnogo te vrste ljudi se je
selo tudi na hodniku. Prile so koate, svilene enske,
prili mesnati, zabuhli oficirji in znanje je bilo storjeno
takoj, ko so se videli. e preden so se razdelili po loah,
so bili e tako znani, da so se tikali.
Videti je bilo vse vnanje, sama slast, zabava, zasluek,
meso. Toda vmes je bil dogodek, temen in globok, ki ga
hoem takoj opisati.
Loa, kjer sem igral klavir, je imela predsobo. Tu je
stala miza, star klavir, nekaj stolov in stara rdea zofa.

125
RNI PANTER BESeDA

Miza in klavir sta bila temno siva od prahu, ki ga je bila

vsa soba na debelo polna. Na zofo sem metal svojo suk-
njo, klobuk, note in sploh vse, kar sem prinaal s seboj,
menda zato, ker se je tam prah najmanj poznal. Preden
se je priela predstava, sem vrata na hodnik vselej zakle-
nil. Pozabil sem na to prav redko, a tisti veer so bila
vrata vseeno odklenjena.
Vsaka predstava se je priela s slikami iz vojne. Prika-
zal se je general, jahajo, smel, drzen in brezbrien. Mi-
mo njega so korakali ujetniki, razcapani, lani in nesre-
ni ljudje, za njimi so se pribliale deklice v belih oblekah
in metale v generala in njegovega konja cvetje. Za takim
poroilom iz vojske se je vrstila najvekrat priskutna
drama v tirih, petih ali estih dejanjih in za njo burka.
Ravno smo konavali dramo, junak in junakinja sta
leala e zastrupljena na tleh, ko so se vrata v predsobi
naglo odprla in zaprla. Odgrnil sem z eno roko zaveso,
ki me je loila od predsobe, in videl visoko, rno oblee-
no damo, ki je sredi sobe vzdihnila, si zakrila z desnico
oi, odrinila na zofi mojo suknjo in sedla.
Drama je bila konana in stopil sem blie. Pogledala
me je kakor znanca in rekla: Saj vi to veste, saj ste sami
reve, ko igrate tukaj!
Po njenem elu in njenih licih je vse trepetalo, ustni
sta bili udno rdei in mali nos se je iztegal nekam nav-
zdol.

126
RNI PANTER BESeDA

V levici je drala ve zmekanih dvajsetkronskih in

desetkronskih bankovcev, dvignila je pest, vrgla si vse
pred noge in pljunila za tistim modrini in rdekastim
papirjem.
Fej, je siknila, kako so ti oficirji ostudni, slabi od
ivali! Kako sem poniana!
In zakaj? sem jo vpraal.
Razprla je prste desnice, jih visoko dvignila in kaza-
la in kriknila: Pet jih moram iveti, pet!
Lui so mahoma ugasnile, na belem platnu se je pri-
kazala senca. Odgrnil sem naglo zagrinjalo in sedel za
klavir. Po burki ni bilo neznanke ve v predsobi. Denar,
ki ga je bila vrgla na tla, je pobrala in odnesla.
Primerjal sem se s to ensko, zakaj v sebi sem util
nekaj prav slinega tistemu, kar sem opazil v njej. Bil
sem potisnjen iz svojega stanu nekam nie, tiha sramota
in bolna ponianost me je obhajala pred starimi prijate-
lji in pred staro drubo. Tudi meni se je gabil denar, ki
so ga poveini plaali pohotni oficirji in ki sem ga preje-
mal vsakega prvega jaz iz druge roke.
Mesec dni ali malo ve po dogodku z damo so kazali
veliki film, posnet po romami Quo vadis. Ljudstva je
bilo kakor pri najveji narodni veselici, enska je sede-
la na mokem, moki na enski, jaz pa sem igral, da so
mi dreveneli prsti. Med predzadnjo in zadnjo predsta-
vo zaropoe nekdo po vratih. Skoim na noge, odkle-

127
RNI PANTER BESeDA

nem, in predme se priziblje suhoten, droban, eleganten

in die lovek. Dvigne tenko in obrito gornjo ustnico,
kae mi v vljudnem smehljaju svetlobele ponarejene
zobe, dvigne belo tenko in napudrano roico ter ree po
nemko: Kakor vidim, ste vi tukaj igralec na klavirju.
Bog te pozdravi, tovari v Apolonu. Izvedel sem, da igra
tukaj moki, in letel sem, da te vidim. Konkurenca je
huda re, toda vsak stan je brez tovaritva zoprn. Zdaj
sva dva, slava Bogu na viavah!
Govoril je sladko, smehljajoe, vse, obleka, besede,
obraz, oi, vse je bilo tako kakor umetna vonjava, ki se
je irila od njega. Sam nisem vedel, kam ga naj denem.
No, sem menil, kje se pa vidiva?
Aha, je odvrnil in vlekel tenki in beli kazalec od sre-
de oi proti koncu nosa, ti, dragi prijatelj, ima e ved-
no predstavo. Aha! Le akaj! Ve, to ni ne dene, ker si
ti najbre Slovan. Glasba, umetnost sploh, to spada vse
pod mednarodno zastavo. Mene kaj takega ne moti.
Namrdnil se je in zamahnil z roico.
Niti sledu o em takem! Toda po predstavi se mora-
va videti. Najbolje je, pridi k meni! Tedaj bom sicer e
igral, ali to te vsaj ne moti. Pri nas ne poznamo dolgega
asa.
Kje pa si? sem ga vpraal.
No, ta je lepa! Kje drugje kakor v javni hii. Kjer za-
slii klavir, tam sem, tja pridi. Predstavim ti tudi svojo

128
RNI PANTER BESeDA

nevesto, s katero sem na skrivnem zaroen. Ona oprav-

lja e tam svojo slubo, toda e ne pojde drugae, po-
begneva. No, kolega, vse se pomenimo. e nima denar-
ja, ni za to. elim si samo loveka svojega stanu!
Gledalie se je stemnilo in hitel sem h klavirju.
Na svidenje, dobro igraj, je klical za mano, zdrav,
dragi kolega!
Ko sem el tisto no okoli polnoi proti domu, je bilo
vse mesto polno meseine. Hie, golo drevje, bledi vrti,
svetilniki, jarki, ceste in ploniki. Vse je bilo negotovo,
rumenkasto, rahlo, prosojno, uplo in sanjsko. e bi po-
tegnil najneneji veter, bi popadale hie, svetilniki,
ograje, cerkve in rumeni kamni, ki se vrstijo ob cesti.
Toda to bi se zgodilo brez hrupa in brez uma, razpad-
lo bi vse tiho, kakor se raztope sanje.
Bil sem truden od igranja, od lastnih misli pobit in
ponian. Mislil sem na tovaritvo svojega sovrstnika iz
javne hie. Spomnil sem se na vse tiste, ki vedo za moje
bedno ivljenje, ki bi mi tako lahko pomagali in ne mi-
slijo na to. li so mimo mene, poasi, dolga procesija.
Stopil sem v kavarno na ao aja. Tam se je primotal
izmed miz eden izmed onih, na katere sem ravnokar
mislil. Majhen, debeluen lovek, kratkoviden, pomei-
kujo, nose smotko na zobotrebcu.

129
RNI PANTER BESeDA

Ho, je govoril in nekoliko hrkal. Ti si tukaj, prav

tako, prijatelj. akaj malo, vrnem se takoj. Izpijeva ao
ampanjca.
Naroil je ampanjec in se odgugal po kavarni.
Torej ampanjca! In jaz in tisoi in tisoi in milijoni in
spet jaz in tista enska iz predsobe, mi vsi imamo komaj
za ovseni kruh, komaj za krompir, za puhlo repo, za sla-
bo zelje, in vsi se poniamo do krvi, da zasluimo sebi
in svojim tisti borni griljaj, ki ga zahteva dnevno nae
telo, da ne omahne in propade. Torej ampanjca, torej
ampanjca!
Plaal sem naglo in zbeal ves vznemirjen in kakor
ranjen iz kavarne.

130
RNI PANTER BESeDA

M oja mati je bila stara nad sedemdeset let. Zadnje

ase je bila opeala zaradi neuitnega kruha in
slabe in pile vojne prehrane. Bila je e od nekdaj krat-
kovidna, h koncu ivljenja pa so oi e bolj omagovale
in slabele. ez dan je najve molila, Brala je pri oknu iz
debele, rdee obrobljene knjige, potiskane z ogrommmi
rkami. Ko se je zmrailo, je sedla v temen kot k pei in
molila epetaje roni venec. elela si je, da bi prila v
nebesa, da bi se njeno ivljenje tako nikoli ne konalo,
temve samo prelilo v drugo, ki bo lepe od zemeljske-
ga in bo imelo samo zaetek, konca nikoli. Premiljala je
o svojem ivljenju, o davnih grehih, ki so ji teili po be-
sedah cerkve duo, in se bala, da bo morala zaradi njih
dolgo in dolgo trpeti v vicah. Zato je zbirala s posebno
vnemo molitvice, napisane navadno na zadnji strani
svetih podobic s pripombo, da kdor to izmoli, bo de-
leen odpustka 500 dni ali e ve. Zveer je kmalu leg-
la in zaspala, a kmalu po polnoi se je zbudila in ni mog-
la ve spati. Poleti je poakala, da se je malo zdanilo,
pozimi, ko je bila no dolga, je prigala lu, da ji je bil
kraji as. Kar sem to poznal, je hodila vedno k prvi

131
RNI PANTER BESeDA

jutranji mai v tisto cerkev, ki ji je bila sIuajno najblija.

Takrat je obiskovala stolno cerkev. Treba ji je bilo iti
samo naravnost ob dolgi iroki cesti, potem ez most do
trga in navzkri preko trga v cerkev.
Neko jutro je ni hotelo biti iz cerkve. akali smo do
polosmih, osmih, do devetih, Potem smo jo li iskat.
Pregledali smo cerkev za cerkvijo, toda ni je bilo nikjer.
Popoldne sem jo nael sam: Leala je mrtva na obrazu
v globokem jarku tik mostu.
Tiste ase je bila vojska, dolga, divja, dolgoasna, ne-
pozabna svetovna vojska. Sasoma se je vse ugonabljalo
in ugonobilo. lovek bi na primer ne verjel, kako je mo-
goe polomiti mone elezne svetilnike, po katerih so
gorele lui. Toda polomili so jih kakor paliice, ponekod
zvili kakor mehko ico. Ceste so bile razruvane, hodni-
ki razbiti in razneseni, drevje, ki je stalo vasih ob belih
istih cestah ter jih krasilo, je bilo razbito, prano, po-
voeno in suho. Nekega dne so javili asopisi, da je
zmanjkalo plinarni in elektrarni premoga in od tedaj ni
ve gorela v mestu nobena lu. Bilo je temno kakor v
grobu. Tudi ograje ob vodi ni bilo ve. Tik mostu se je
priel prepad, v katerega je zala v temi rajna mati.
Nael sem jo torej mrtvo, leeo na obrazu. Njeno lice
sem videl ele drugi dan v mrtvanici. Bilo te bledo, ru-
meno sence rno, nos in usta ranjena. Leala je v rni
obleki, suha, stara, nesrena. Prste je imela sklenjene k

132
RNI PANTER BESeDA

molitvi, toda roke je drala nekoliko kviku, kakor bi

prosila, da bi se smela dvigniti iz tiste vsakdanje rne
krste in kamenite mrtvanice. Kupili smo ro in jih po-
loili po njej, da bi ublaili smrt, ki je strmela neizpros-
no v nas.
Kaj ji morem e storiti, sem se izpraeval. Kaj ji je mo-
goe ugoditi?
Toda tukaj je bilo vse storjeno, vse ugodeno. Tako so
se konala vsa dolga leta najnesebineje ljubezni. Izte-
kla so se v kamnitem jarku, napolnjenim z umazano
vodo, tik mostu. Nikogar ni bilo poleg, samo no, mrz-
la, pozno jesenska in meglena, je molala okoli in oko-
li. Pomo, pomo? Toda nikjer ni nikogar, sama hladna
samota se dotika vode, kamenja, mostu in brega.
Mati je hodila vekrat med tednom k obhajilu. Tudi
tisto jutro so jo obhajali. Molila je svojega Boga goree
kakor vedno, prejela ga je, zavila, malo se je pokropi-
la z blagoslovljeno vodo, pokleknila e enkrat s svojimi
starimi koleni, morda poljubila kamnitna in mrzla tla
svetia in se priporoila e enkrat v varstvo svojemu
Bogu. Potem je la mirno proti domu. Toda naravnost
od mize gospodove v kamnitni in globoki jarek, tam se
je revno ubila in utopila, tam v gnilem jarku, v samoti
gluhe noi, kamor je prila naravnost iz svetia, narav-
nost od svojega Boga in s svojim Bogom v ustih.

133
RNI PANTER BESeDA

Iz njenega ivljenja se spominjam, kako se je bala

zemlje. Ko umrjem, je govorila, bodo izkopali zame
grob in me poloili vanj. Potem bodo nasuli name e
prsti, ko bo vendar e v sami krsti taka tesnoba. Od vrha
groba pa do krste bo globoko, globoko, toda vso globi-
no bodo zasuli s prstjo in vsa ta prst bo leala na meni
in me tiala. Tudi kamenje bo morda vmes, tudi kame-
nje. No, zdaj se ji bo to zgodilo. Izkopali bodo globoko
jamo, poloili njo vanjo in potem nasuli prsti vse od nje
do roba groba in e ez. Tudi kamenje bo vmes. Prej ta
iroki, neskonni svet, prej vse od obzorja do obzorja in
e ve in e dosti ve, in od zemlje do zvezd in do lune
in sonca, zdaj pa ta tesnoba brez zraka, med par deska-
mi, med vlano zemlje in kamenjem.
Tisti veer, ko sem jo nael pred nekaj urami na obra-
zu v jarku, sem moral enako v kinematograf in za klavir.
Kaj bo obinstvo, ki mu vse to ni mar, en veer brez
kinematografa, kaj bodo gledali en veer svoje drage fil-
me brez godbe zaradi mene, ki jim nisem ni mari?
Plaajo me, da jim igram, in kako pridejo do tega, da bi
danes, jutri, pojutranjem, ko sem prav tako plaan kot
druge dni, ne igral? Torej igram.
Med igro se mi plete samo misel na mater. Vidim jo,
kako zavije prenaglo proti mostu, vidim jo na robu pre-
pada, zakriim nanj, zakriim, stojte, sto-ojte, strano

134
RNI PANTER BESeDA

nanje zakriim, obupno divje, toda ta hip je vse prepoz-

no.
Tiste dni je bilo novo leto v kraju in napoil je veseli
predpust. eprav zaduen od vojske in bede, si je ven-
dar pomagal na vse kriplje na plano. Naselil se je po go-
stilnah in kavarnah in tudi v kinematografu. Na dnev-
nem redu so bile same veseloigre in treba je bilo igrati
edino dunajske valke, polke, mazurke, predigre in iz-
vleke iz egavih operet. In igral sem. Tudi tisti veer.
Med glasovi klavirja pa je umela samo podoba ma-
terina. Videl sem jo, sem e dejal, na robu prepada. Vi-
del sem jo padati, na glavo, na stran, na prsi, na sence
ob rob skale ... in vmes sem igral, igral, igral veseli du-
najski valek:

Herrein spaziert! Herrein spaziert!

Hier wird versetzt ganz ungeniert,
bei uns allein man nur erhlt
fr alten Plunder neues Geld.

Prizori, ki so se vrstili na platnu, so bili smeni, ob-

instvo se je krohotalo, vzklikalo vmes hipne opazke in
hudomunosti, cepetalo z nogami in ploskalo. Jaz pa ni
drugega pred omi kakor svojo mater. Vidim jo, kako
zadene s sencem ob rob ostre skale. Potem se prevrne v
kalno, gnilo vodo tako, da lei vznak. Voda je plitka, gla-

135
RNI PANTER BESeDA

vo dri iz njo, strmi omotena v no in nese staro velo

roko na sence, kamor se je udarila. Vmes pa valek:

Herrein spaziert, herrein spaziert!

Das Geld wird hier flott liquidiert,
wir borgen Geld auf jedes Rat
auch wenn es keine Rder hat.

Jaz pa ni drugega pred omi kakor svojo nesreno

mater. Zdaj se je za hip zavedela. Hoe se obrniti, vsta-
ti. Hoe pogledati okrog, kje sem na primer jaz, da ji po-
magam, ker se ji je pripetila nezgoda. Zdaj me zaklie,
vse med krohotom, teptanjem in ploskanjem obinstva
sliim svoje ime, ki prihaja iz njenih ust, naj ji pomagam,
vse med dunajskim poskonim valkom ujem svojo
ime prav iz njenih brezzobih ust:

Buberl kumm,
drah di um,
geh, sei net so fad,
tanz mit mir schn stad ...

Iz oi mi dero solze, moj obraz je spaen.

136
RNI PANTER BESeDA

Z aradi razlinih zranih naprav, napeljanih sem in

napeljanih tja, je bil v loi, kjer sem igral, nepre-
trgoma lahen prepih, ki je postal posebno znaten tisto
dolgo, izredno mrzlo zimo. Minil je teden, minila sta
dva, a toplomer je kazal nepretrgoma dvajset in ve sto-
pinj mraza. Zunaj, po cestah in ulicah in potih v okoli-
ci mesta, je vse kripalo. Drevje je pokalo, kakor bi stre-
ljal, gozdne ptice so leale po tleh trde in zmrznjene. Vej
in vejic, ograj in ic se je dralo ivje kakor bele brade,
nebo se je ponoi izistilo in razjasnilo, proti jutru pa so
ga pregrele sive megle, ki so se na no trgale in izgublja-
le.
Gledalia niso kurili. V suknji nisem mogel igrati, ker
so me ovirali debeli rokavi, zato sem sedel na stolu tik
klavirja samo ogrnjen. Leve roke nisem vse dolge vee-
re ve util, toda tipke, ki sem jih hotel pritisniti, so za-
deli premrli prsti kljub temu. Med presledki sem letal
gori in doli po predsobi in mencal roke, da bi se ugrel.
Toda izdalo ni za dolgo.
No, prila je pomlad, vojska se je nagnila h koncu,
ivljenje se je razjasnilo. Nekega veera sem sedel v loo

137
RNI PANTER BESeDA

zadnji za klavir in do konani predstavi za vselej vstal

in odel. Vse je minilo, vse je bilo prestano. Vrstilo se je
poletje, ki je prelo poasi v jesen.
V tistih jesenskih meglah sem zaslutil neko no pra-
skanje v grlu. Bilo je isto rahlo, toda prav posebne
vrste. Iz plju gori se je zbirala nekakna slina, polzela
navzgor in pohrkaval bi bil lahko neprenehoma. Ponoi
je udaril iz koe pot, in ko sem potipil spredaj prsi, je
stala v vdolbini voda. V prsih se je razvijalo nekaj poseb-
nega, do tedaj se niznanega. Bilo je notri kakor v jesen-
ski pokrajini z medlim soncem in tistimi vlanimi in
svetlikajoimi se pajevinami, ki prepregajo zrak nad
polji, ki se pno od bog ve kod in bog ve kam, ki se pa
zapletajo nepretrgoma v potnika in ni mogoe od njih
oprostiti obraza.
Strahoma sem se spomnil, kaj bi to bilo. Tresel sem se
ob zavesti, bal sem se. Bila je suica.
Tiho, ne vem kdaj, se je naselila v meni. Mogoe v tis-
tih brezupnih dneh, ko sem letal za zaslukom, mogoe
pozneje v dnevih popolnega ponianja, nemara v tisti
zimi, ko je kazal toplomer dvajset stopinj mraza. Bila pa
je tukaj in me preprievala o svoji navzonosti vsak dan
in vsako no. Bila je zahrbtna, nevidna zver, ki se je pri-
plazila vsak hip name kakor iz kota, v katerega nisem
gledal, segla v prsi in razirila po njih neko megleno,
bledo trudnost, ki sem zaradi nje omahnil po postelji in

138
RNI PANTER BESeDA

akal v nekih daljnjih, ugaajoih mislih dve ali tri ure,

da je skrivnostna roka popustila in se umaknila. Vedno
je segala skrivoma po meni, slutil sem jo zmerom v svoji
bliini. Ponoi je bila v temi tik postelje in nad njo, po
dnevi za mojim hrbtom, grda, gabna, zvita, neodkrito-
srna, zlobna in skrajno hinavska. Lotevala se me je ved-
no boajoe, da sem komaj slutil, ali pila je mojo kri ne-
pretrgoma, brez prestanka je sesala iz mene mo in iv-
ljenje kakor nevidni polip.
Prielo se je tiho slovo od minulosti in sedanjosti. V
pozni uri brez spanca je zasijalo pred mojimi omi iv-
ljenje v krasoti, ki ni bila ve resnina. Videl sem se v
mladosti, v zdravju in moi, pri dekletu pod koatim ko-
stanjem, na svatbenem potovanju z mlado eno, v raz-
koni drubi tovariev in kakor v ivih sanjah sem ska-
kal il in zdrav s svojim otrokom po travi in ga lovil za
mali nosek, za zlate lase in kratko krilce. In vse je ble-
alo kakor v dvojnem soncu, v lepih roah in lepem
zelenju. Toda umikalo se je naglo, zapualo me je pot-
nega in trudnega in nervoznega na temnem leiu in
mi ostavljalo edino bolest slovesa. Zamenilo se je vse in
z nepopisno grozo sem se spomnil svoje ene in svoje-
ga otroka, od katerih se moram loiti. Divje ustvo je za-
plalo po prsih, kri mi je butnila v glavo, e nekaj stra-
nejega se je zbudilo v meni in to je bil strah pred tre-
nutkom, ko se pretrga nit, ki me vee v trpljenjem in

139
RNI PANTER BESeDA

veseljem, s teavo in sladkostjo, tista skrivnost, ki mi

daje lastnost ivega bitja.
Skozi koo je udaril pot, posilil me je kaelj in ves
ubog, nemiren in drhte sem tipal po sveem perilu,
pripravljenem tik postelje, in se priel preoblaiti. Legel
sem nazaj in zaprl oi v trudnem in bledem polsnu.
Moja zver se je pomirila, za uro ali dve je umaknila od
prsi svojo tiho nevidno apo.
Toda veraj in predverajnjim in danes in jutri, ona
je nepretrgoma z menoj, kakor rn panter, neviden
oem, a do skrajnosti krvoloen, ravna z menoj no in
dan. Utrudila me je do konca, moje misli se poasi umi-
kajo ivljenju, bodonosti. Ne dosezam ve trpljenja, ne
dosezam veselja, oddaljil sem se, silno oddaljil od ljudi
in njihovega ustvovanja. Osamel sem in osamevam, e
bolj in bolj. Postal sem top do lepote prirode. Gledam,
gledam, zastrmim se nekam, zamislim se, toda v meni ni
ve vtiskov, ni ve elj. e lazim po zemlji, toda elim
si, tiho, skrivaj si elim, da bi bil e seenj nije, da bi e
leal pod zemljo, veno miren in veno prost te nevid-
ne zveri, njenih rahlih in hinavskih muk in njenih ostrih
in skritih krempljev. Pred smrtjo nimam ve straha.
Tako prihajata veer in no in vse se je konalo. Brez
sovratva sem in tudi brez ljubezni. Vse, kar me vee z
ivljenjem, ugaa. A vame prihaja samo nekaj velikega,
vseobsegajoega, neskonnega, in to je mir.

140
RNI PANTER BESeDA

Fronek

F ronek spi na skrinji pri pei. Pod sabo ima slamni-

co, pod glavo pernato blazino, a noge ima zavite v
rjavo odejo. Spi zleknjen na desno stran. Trebuh med
odejo in rdekasto srajico je gol, desnica se vije okoli
glave, da je zdravi, rdei obrazek kakor v okvirju, a levi-
ca se izteza dale od ivota, kakor bi spala sama zase. Pri
nogah spi njegov beli mali kuek, zvit v klobi. In o
njem sanja Fronek.
Gre po zeleni poljski poti med travniki, a kuek se
sue pred njim in se lovi za rep. Nato poskoi, zakadi se
v travo in tee tako, da so prednje noge dale spredaj,
zadnje tako dale zadaj, kakor bi se bile loile od telesa,
a beli trebuek polzi kar tako po travi, kakor podolgo-
vata oga.
Hi-hop, zavriska Fronek, pa kuek prileti in zane-
ta se loviti. Ko se ujameta, se zavalita v travo in poizku-
sita, kdo bo zmagal. Kuek grize in hlasta s rnim gob-
kom, Fronek poprijemlje s spretnimi in naglimi rokami.
Pa skoita spet na noge in teeta tako, da se ni ne do-
tikata zemlje. Zdajci se prikae rn kmet in zarohni: Z
mojega polja stran!

141
RNI PANTER BESeDA

Fronek prestraeno zajei, pogleda po temi in mane

oi. Od asa do asa se posveti in nekaj krta in praske-
ta, Fronek dvigne glavo in zagleda ves prestraen mater,
ki stoji v beli srajci tik mize in priiga lu. Naenkrat je
vsa soba svetla. Za vrati tiktaka ura, mati oblai belo kri-
lo in gleda nanjo. Vse je kakor navadno. Onostran mize
na tleh leita Marija in Tonka, druga za drugo sta obrn-
jeni proti steni in kratki kitici plavih las, povezani z
rdeim trakcem, molita nazaj po vzglavju. Materina po-
stelja je odgrnjena, odeja je visoko zgrbljena in se zdi
zaspanim oem kakor rdea gora, ki lei nekje dale on-
stran stene in je belo obrobljena. Tik materine postelje
stoji oetova. Oe je odet do polovice kosmatih prsi, ki
gledajo iz odpete srajce. Obraz visi nekoliko nazaj, vrat
je napet in iz njega trli koeno in rnikasto jabolko.
Usta so na pol odprta in sapa leti skozi nje in skozi nos
in hrei, kakor bi se nekje zadevala in ne mogla dobro
sem in tja. Dolgi, temni in sivi brki trle na desno in levo,
nos je velik in miren, elo kakor odprto, a oi spijo tiho
in zadovoljno.
Mati zavee lase v ruto, oblee jopo, pogleda e en-
krat na uro in stopi k oetovi postelji.
Oe, pravi in ga prime za brado, oe, tiri bo, vsta-
ti mora.

142
RNI PANTER BESeDA

Oe zahrope e bolj, pa naenkrat je tiho, kakor bi ve

ne dihal. Odpre oi in se hripavo oglasi: Je e as? a-
kaj, takoj bom!
Fronek gleda e na pol v spanju samo skozi ozko
pranjo na oeta, ki se dviga. Njegova glava se mu zdi
podolgovata kakor velika pesa. Nos je temnorde in
mesto enega praga jih ima deset. Tudi oi je toliko in el.
Roka pa, ki se opre ob odejo, je taka, kakrne e ni nikoli
videl. Na sredi ogromno zapestje, okoli in okoli zapestja
dlan, a dlani se dri toliko razlinih prstov, da jih ni mo-
goe preteti.
Fronek se obrne na drugo stran in gleda v polspanju
kakor prej, Kamor se zagleda, spozna takoj obrise i-
valske ali loveke glave in vse so take, kakrnih e ni
nikjer videl. Je na primer maka, toda uhlje ima kakor
svinja, je pes, ali vrat ima kakor koko in je lovek, toda
brada, usta in nos so tako tesno skupaj, kakor nikjer v
naravi. Naenkrat pa gre preko vseh teh glav neskonna
kosmata noga, za njo e druga in velikansko telo sede k
njemu na skrinjo.
Sinek, pravi oe in pokrije goli trebuek, ti bo
zdaj edini moki pri hii. koda le, ker si e tako majhen
in ne ve ne tukaj ne tam, kako bi. Zato ni drugae, ka-
kor da poslua mater in uboga vse, kakor ti ree.

143
RNI PANTER BESeDA

Vi, vi, zajeclja Fronek z zaspanim glasom, greste

k vojakom. Imeli boste tako puko, ki res strelja. Boste
prinesli meni eno?
Ve, zakaj je narejena tista puka? vpraa oe in od-
govori. Tista puka je narejena zato, da ubije z njo lo-
veka. In taka puka je grda, grozna. Kdor je dober, si je
ne eli.
Toda, pravi Fronek, dvigne naglo glavo in jo pod-
pre z drobno roko, toda jaz bi ne ubil loveka. Ustre-
lil bi z njo vrabca.
Oe hoe nekaj rei, a Fronek ga prehiti.
Tudi vrabca ne, popravi prejnjo misel. Ustrelil bi
z njo drevo. A tudi zdaj ni zadovoljen in e enkrat po-
pravi: Ne drevesa, je ivo. Ustrelil bi z njo star evelj.
Mati naenkrat zaihti nekje v kotu in vse je po sobi hi-
poma tako alostno, kakor e ni bilo nikoli. Miza, stoli,
postelje, omara, pe, strop, slike na stenah in stene same
vse se dri na jok. Kakor bi imelo vse to nekam skri-
ta usta, pa bi se bilo bati, da jih naenkrat pokae in raz-
cmeri.
Oe se ozre v tisti kot, odkoder je prilo ihtenje, in
zamrmra: No, no! Vstane, gre k materi, ki sloni na
vzglavju njegove postelje, sklone se nad njo in ji nekaj
epeta. Potem gre k mizi in pije iz skodelice, iz katere se
kadi sopara. Ko je gotov, se obrne proti deklicam in
klie: Alo, punki moji, na noge, da vzamemo slovo!

144
RNI PANTER BESeDA

Obe okrogli in rdeelini glavici s plavima kiticama se

dvigneta in etvero drobnih in zaspanih oi naglo po-
meikuje.
Otroiki moji, pravi oe, zdaj pa bodite pridni in
mater posluajte. Kakor bo rekla, tako vse naredite. e
kdaj ne bo kruha, pa potrpite. Zdaj so hudi asi. Ne jo-
kajte, ne delajte sile, kadar vidite, da ni. Tako, pa zbo-
gom.
Poklekne in poljubi vse po vrsti: najprej najmanjo
Tonko, potem vejo Marijo in nazadnje Fronka. In ko
ga poljubi z mokrimi brki, ga stisne e enkrat k sebi in
ree: Bog daj, ti sinek moj, da bi se e kdaj videla!
Nato se neesa domisli, see v ep, prinese iz njega
zavoj in ga razvija.
Ni treba, ni treba, hiti mati s slabotnim glasom.
Kaj bo pa ti na poti imel?
Oe vzame iz papirja tri konce klobas in jih razdeli: en
konec da Fronku, enega Tonki in enega Mariji.
Zdaj pa grem, mati.
Mati prileze iz kota, prime se ga in gre za njim v veo.
Tam se razjoe, kakor je niso otroci e nikoli sliali. Vrne
se vsa obnemogla in skljuena. Po cesti pod oknom od-
meva trd moki korak in se gubi poasi v no in tiino.
To je oe, ki odhaja na vojsko.
Fronek sedi na skrinji, je klobaso, ali za drobne prsi ga
dri silna alost. Grize in grize, a iz oi mu nepretrgoma

145
RNI PANTER BESeDA

polzijo solze in kapljajo na prste, na odejo in na kloba-

so. Kuek vstane, se dobrika s tenkim repkom in gleda
s svojimi ivimi rnimi omi, ki se svetlikajo kakor oglje.
Mati sedi za mizo, zakriva obraz z dlanmi in tiho joe.
Deklici jesta klobaso in ihtita, kakor ujeta mater. Fro-
nek se ozre na vse, in ko se prepria, da ga nihe ne gle-
da, odgrizne naglo koek klobase, ga vzame iz ust in ga
da kuku.
Na steni se sproi ura in bije. tiri je.

146
RNI PANTER BESeDA

II

P o mestu so prieli slaviti nekakne daljnje zmage. Po

enkrat ali tudi po dvakrat na teden so bile vse hie
okraene z dolgimi, irokimi zastavami, ki so se poasi
in veliastno majale. Marsikak veer je nenadoma za-
igrala godba, ljudje so kriali ivijo in po ulicah in ces-
tah je kriaril vojaki sprevod brez konca in kraja. Spre-
daj so li tisti, ki so nesli razsvetljene balonke, za njimi
je hrumela in bobnela mnogotevilna vojaka godba, a
za njo je korakalo vojatva, kakor bi bila cela armada na
ulici. ivljenje pa je bilo slabe in slabe.
Za sam denar ni bilo dobiti nikjer niesar ve. Za vsa-
ko blago je bilo treba v prvi vrsti izkaznice in potem ele
denarja. Fronek, njegovi sestrici in mati, vsi so bili po
ves dan z doma in so akali zdaj po hodnikih pred pisar-
nami, zdaj po trotoarjih pred prodajalnami na izkazni-
ce, oziroma na blago. Vasih, za praznik, je odloila
mati, da bodo kupili griljaj mesa in to zaradi tega, ker
so od slabe in pile hrane vsi bledeli in peali. Takrat so
se morali vdati v najveje potrpljenje. e popoldne pred
tistim dnevom, ko so se namenili kupiti meso, je stala
Marija pred mesarjevo kolibo, proti mraku jo je zame-

147
RNI PANTER BESeDA

njala Tonka; zveer je priel Fronek in je ostal tam s

svojim kukom pozno v no.
Ljudje, tam zbrani, so si preganjali dolgas s pripo-
vedovanjem, palili so trske, sedeli, e ni bilo mokro in
premrzlo; na golih tleh in akali in akali. e je nastal
kak nesporazum glede tega, kdo je bil prej tukaj in tu-
kaj v vrsti, se je naenkrat pojavil stranik in pretil, da bo
vse razgnal. Ljudje pa, dasi jih je bilo petdeset proti ene-
mu, so navadno molali, kakor bi bili vsi vezani in brez
moi. Bilo je udno. Zaradi tega, zaradi esar zdaj ljudi
hvalijo in slave, so jih takrat morili.
Fronek je stal s svojim kukom. Stranik je hodil tam
okoli. Naenkrat se ustavi in vpraa: igav je pa ta pes?
Fronek se tako preplai, da mu zastane sapa. Stranik
brcne kuka, ki odskoi dale od vrste, stisne repek med
noge, dri desno tako kviku, gleda urno na Fronka in
rahlo cvili.
Oho, pravi stranik, saj res. e pse je treba pasti,
posebno zdaj, ko sam nima deti kaj v usta. Eden ga naj
prime, kamen mu naj privee za vrat, pa ga zakadi tja v
vodo. Saj ni dale.
In res skoi pokonci pobalin in tee h kuku.
Fronku je grozno, kakor e nikoli. Namesto enega za-
gleda pet stranikov in pet pobalinov, zamahne okoli
sebe z rokami in tako pretresljivo zajoka, da stopijo vsi

148
RNI PANTER BESeDA

blie in pogledajo na tisti temni prostorek, odkoder

prihaja obupni pla.
Kaj pa ti je? vpraa ena.
akajte no, govori mo, se skloni nie in pogleda.
Majhen fantiek! Kaj pa ti je?
Kuek je moj, moj! zaihti in zakrii Fronek, da gre
vsem skozi uesa.
No, no, pravi mo, ti pobalin, pusti tistega psika
tam. Daj ga sem!
e so pa rekli policaj! ugovarja fant.
Fronek e vedno joka, a vsi, ki so zbrani v vrsti pri
kolibi, zano mrmrati. To ga pa res ni ne briga! Ta se pa
res v vse vtika, tudi v tisto, kar mu ni ni mar. Dajte fant-
ku njegovega psika!
V vse se vtikajo, piska visoka enska, v vse! lovek
nima niesar ve svojega! Kri nam bodo zaeli piti, e
meso bodo rezali z nas.
Fej, pravi star ded jezno, e bi e samo tam sitn-
ost prodajal, kjer jo po krivini dananji postavi mora,
ali sam si iri oblast kar na vatle in praska tudi tam, kjer
ga ni ne srbi.
Stranik je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je e
dral psa, potiplje ival samo okoli vrata in ree:
Znamke nima. Doma ga imej, zunaj ti ga vzame konje-
derec. Tudi jaz bi te lahko naznanil, pa noem.

149
RNI PANTER BESeDA

Policaj se izgubi v no, toda pomenek se iri in iri,

dokler se ne oglasi stari ded, e, naj vsi molijo. Zdaj
slii tudi tema; tema je izdajalka kakor vsi drugi. Gre na
oblast in te prijavi.
Nekdo si predstavlja, kako tema prislukuje, kako se
odpravi na pot in te prijavi oblasti. Zasmeje se.
Kdo se smeje, vpraa glas od kolibe. Sliite? Ta
smeh ni pravi.
Potem je vse tiho. Ta se preklada na tleh, oni stoji,
gleda sem, gleda tja in poviguje.
Kuek se priplazi k Fronku, ki ga vzdigne in dri ves
as, dokler ne pride mati.
Nekje blizu pojo vojaki in enske. Hreijo in cvilijo
obenem. Iz krme v blinji temni ulici se dere harmoni-
ka prav nizkotno in nesramno. Nebo nad mestom je is-
to, modro, posuto z zvezdami. Za gradom nad mestom
se nekaj svetlika, kakor bi hotela od tam priti luna. Toda
ni je.
Proti enajsti uri pride mati.
Kje si, Fronek, klie.
Fronek se oglasi in mati se postavi na njegovo mesto.
Kaj ste vi tukaj, ibakova, vpraa znanka iz teme.
Sem, pravi mati, pa nemara to pot zadnji. Dozdaj
sem doma raunala in raunala. e za krompir in za
kruh ne bo, nikar za meso. Toda slabi smo vsi kakor bil-
ke.

150
RNI PANTER BESeDA

Kaj pa mo, pie?

Zdaj poilja kar take dopisnice, na katerih je e tis-
kano: Jaz sem zdrav. Godi se mi prav dobro. Menda ne
sme drugae. Samo podpie se.
Prekleto, sikne nekje blizu moki. Jaz sem zdrav.
Godi se mi prav dobro. To pa e! Prekleto. In sikne e
glasneje in krtne z zobmi.
Mama, pravi Fronek in se prime krila, zdaj pa
grem. Kdaj naj pridem?
Ob petih naj pride Marija!
Ob petih, ponovi Fronek in gre.
Ni se ne boj! Ni ni strah nocoj, klie mati za njim.
Fronek gre in dri e vedno kuka v naroju. Ko pride v
samotnejo ulico, ga poloi na tla in mu veli: Le tesno
pa za menoj hodi in ne skai predale okrog!
Tako gresta skono do male hie v predmestju, kjer se
Fronek ustavi in potrka na okno. Trka prvi, trka drugi,
toda vse je tiho. Ko e peti trka, se prikae drobna pla-
volasa glavica Marije.
Ali si ti?
Fronek je!
V sobi se posveti lu, potem se odpro ena vrata, za
njimi druga. Fronek stopi v veo in vpraa, e je kaj za
jesti.
Marija pokae na lonen pisker, ki stoji na ognjiu,
pusti na mizi lu in gre v sobo.

151
RNI PANTER BESeDA

Ob petih pojde ti, pravi Fronek, te zbudim.

Se bom e sama.
Kako neki?
Fronek poie majhen kronik, odmeri nekaj lic ku-
ku, toda vsega je bilo tako malo, da bi snedel sam pet-
krat toliko. Predno zane jesti, gleda v pisker in nekaj
mu naprej oznanja in zavijapo elodcu, e da bo lako-
ta po tem pilem griljaju e veja.
Laen lee spat, a e v polsnu se mu prikae oe, ves
v zvezdah, svetlih gumbih in bliskajoem se oroju.
Sede k njemu na posteljo, ali se njim in mu stisne v
roke konec klobase.

152
RNI PANTER BESeDA

III

Z daj so velike poitnice. Jeseni pojde Marija v etrti

razred, Tonka v prvega, a Fronek v drugega. Kako
bo takrat, ko bodo spet hodili v olo, si vsi skupaj z ma-
terjo vred ne morejo predstavljati. Kdo bo akal na iz-
kaznice, kdo na blago, kdo bo oprezaval mimo prodajal-
ne in pristopil naglo tja, kjer se zbere grua, e, kaj bo-
do prodajali. Reejo na primer: veplenke! Alo, zdaj hi-
tro domov, poiskati mater in ji povedati: veplenke. Po-
tem z denarjem nazaj in v vrsto.
Po uradih so natanni, kakor niso bili e nikoli. Gleda-
jo papirje od vseh strani, obraajo in spet gledajo.
Kje ste to dobili?
Na vojakem uradu.
Pa peat ni prav viden.
Pa je pravi.
e je. Veste kaj, pojdite na vojaki urad in naj vam
pritisne peat razlono. Va oe je v vojski?
Je.
Je e prav.

153
RNI PANTER BESeDA

Treba je vnovi na vojaki urad in tam je silna gnea.

Uradujejo v prvem nadstropju, a hodnik, stopnice in
vea, vse je polno akajoega ljudstva.
Fronek, Marija in mati letajo po mestu od jutra do
mraka, toda naj se e tako pehajo, domov prinesejo ved-
no manj in manj. Zdaj e skoro nihe ve ne ve, kakno
je meso. Vasih dobijo sicer po zniani ceni koek, a to
so odpadki, smrdljive kosti in rumenkasto zelenkast loj,
zvezan s tenkimi koicami, ki se svetijo kakor mokra ru-
mena pajevina. Vsi so lani. Marija moli, Fronek se
tudi premaga in je tiho, le mali Tonki se udero skoro
dan za dnem solze, vre se preko raztrgane obledele
odeje po postelji in tiho ihti.
Kaj pa je spet? vpraa mati in nihe ne odgovori.
Vsi vedo, vsi dobro poznajo vzrok, toda mole, kakor bi
se bali tiste besede. Tudi mati ne ponovi vpraanja, sede
za hip za mizo in vzdihne.
Zadnje ase se je jako spremenila. Dan za dnem je
bolj dolga in sloka. Nos je oster in tenak, ustnice kakor
vinjevo platno. Koa se pne kakor po majhnih kolikih,
skritih v obrazu. Tilnik je star, zgrbljen, tenak in spo-
minja na tiste kokoke, ki nimajo po vratu perja. Uhlji so
kakor iz rumenega papirja.
Vstane spet od mize, gleda po sobi, gre v veo in ne-
esa ie. Pogleda na Fronka, ki sedi z belim kukom na

154
RNI PANTER BESeDA

pragu, nekaj premisli in ree: Kaj bo zdaj s psom? Saj

bomo e mi pomrli.
Fronek premisli in se ves preseneti. Z rjavimi drobni-
mi prstki se igra s kukovim uhljem, rno oko je uprto
v tla in v tenke ustnice se zajeda dvoje majhnih belih
zob. Hrane ni, hrane ni. Vasih so ostale od poldne ib-
ke in nene koice, ki jih je potrl kuek kakor sladkor.
Zdaj ni takih koic ve. Te, ki ostanejo kdaj od sedan-
jega mesa, so debele in trde kakor kamenje. Kruh je ka-
kor iz peska in e tega je tako malo, da Tonka za njim
nepretrgoma joka. Toda kam kreniti s kukom? Kdo ima
zdaj odve, da bi dal psiku?
Mati in Marija gresta v mesto in se vrneta pozno zve-
er. Mati je vsa kakor polomljena. Kakor da bi bila padla
pod teek voz, ki bi se bil vlekel poasi preko nje. Praz-
no koarico spusti tik vrat na tla, a sama omahne na stol
in si oddihuje, kakor bi imela e isto malo sape. Nazad-
nje pravi: Nisva ni dobili. Pridemo ele jutri na vrsto.
Fronek premilja in poasi razume. Nocoj ne bomo
ni jedli. Spoetka mu pri tej misli ni hudo, a pozneje se
prine po njej nekaj viti, sega sem in tja, pojavi se na
jeziku, v grlu, potem prav pod lobanjo in tam tako ud-
no stisne, kakor e ni nikoli util.
Tonka lei spet na postelji in tiho joe. Marija sedi na
skrinji za vrati, gleda v raztrgane evlje in se ni ne ogla-
si. Fronek se splazi ven za hio, lee tam v travo in na-

155
RNI PANTER BESeDA

enkrat ga popade jok kakor kr. Roke tii pod elo in se

ves trese. S stopali bije po travi, da ga kuek od dale
gleda in se ne upa k njemu. Potem hlasta po travi, puli
jo z zobmi, srdito grize in pljuje iz ust. Poasi se pomi-
ri, psiek pride blie in ga gleda.
Veeri se bolj in bolj in na nebu e gore prve zvezde.
Vse okoli je blago in milo. Drevje, ki moli za hio, vrto-
vi, trava, sonne roe, vsi ti ne vedo, kaj se godi po sve-
tu. Dobro jim je. Vseokrog je samo trpljenje, a georgine
prienjajo cvesti. Rumene sonne roe imajo tako veli-
ke cvetove, kakor e nobeno leto. In visoke so in ponos-
no zro naravnost v svojega svetlega kralja, v sonce.
Fronek gre k materi, ki je zdaj v vei in ie po preda-
lih in policah. A nikjer ni niesar. Prazne omare, prazna
posoda, kamor posee. Iz sobe se uje Tonkino ihten-
je.
Mati sede in pravi: Fronek, psika prodaj!
Fronek sune glavo kviku in prestraeno pogleda.
Ti mu nima dati kaj jesti, e ga pa kupi bogat gos-
pod ali bogata gospa, bi se mu dobro godilo.
Kdo pa so to, ki jim pravite ,bogati, vpraa Fronek.
To so nai gospodarji, nai voditelji.
Nastane molk. V veo see tema in mati v njej poa-
si popolnoma izgine. Nizke hie, raztresene ob poljski
poti, ki tee iz ceste proti hribu, se zamrae, strnejo z
drevjem in ozadjem, ki postaja vedno bolj rno in ne-

156
RNI PANTER BESeDA

prodirno. V daljnjem stolpu se oglasi zvon. Njegov glas

plava po temi in bije na uho, kakor nevidno mehko kla-
divo. Potem preneha, pa prine ez as vnovi.
Fronek premilja materine besede. Kuek lei tik pra-
ga in spi. Po tistem kru na vrtu je vse telo otrpnilo, ni
ve tako ivahno, trudno je, kakor bi se naenkrat po-
staralo. Misli so medleje in le bi tja, kamor bi jim po-
kazali drugi pot. Tudi ljubezen do psika je upadla. Vse
je negotovo, vdano tistemu, ki hoe voditi, reiti, poma-
gati iz tesnobe nekam drugam, kjer bi Tonka nehala jo-
kati.
Fronek se nenadoma spomni na voditelje, in ta
misel se mu zdi kakor reitev. Skoi kviku, hiti v sobo
in ree pogumno materi, ki sedi napol sleena na po-
stelji: Ve kaj, ,voditelji imajo. Pojdimo k njim.
Mati ga gleda skozi temo in dolgo moli.
Voditelji ne dajo, odgovori naposled.
Pa pravi, da imajo.
Imajo, toda nam ne dajo.
Kakni pa so potem?
Mati ne govori ve, slee se v temi in lee na posteljo.
Fronek odlaga svojo revno suknjico in vse zaite hla-
ice, sede v sami srajci na skrinjo in premilja z grozo in
sovratvom o voditeljih. Zde se mu hudobni, in e bi
mu zdaj mati enega izmed njih pokazala, bi se ga bal in
pred njim beal.

157
RNI PANTER BESeDA

Poasi lee in slaboten in poten naglo zaspi. In v snu

vidi spet voditelja, debelega, velikega, s sivo prado in
svetlo okovano palico, vidi ga, kako eta sredi vsega
dobrega, a ko zagleda Fronka v raztrganih hlaicah bo-
sega in vprekratki podrapani suknjici, pobere kamen in
ga vre za njim.
Se bo pobral, smrkavec! krii z debelim glasom.

158
RNI PANTER BESeDA

IV

S obotno jutro je, pa trg skoro prazen. Mesarji so e

na vse zgodaj prodali svoje pile zaloge mesa in nji-
hove kolibe zevajo spodaj ob vodi prazne in dolgoas-
ne. Nekako na sredini stoji po vrsti deset ali dvanajst
en, ki prodajajo solato in cvetice.
Njim se pridrui Fronek.
Pride poasi v kratkih zaitih hlaicah in v kratki, na
komolcih strgani suknjici, bos je in gologlav. Na vrvici
pelje svojega kuka, stopi na konec vrste in aka. Kuek
stoji pred njim, povea rep, pomeikuje in se trese. Prvi
hip ni nikogar mimo, potem priumi debela enska in
gleda jezno v koare. Za njo prieta emeren mo, vrti v
roki palico in vpraa: Kaj pa e prodajate? Samo sola-
to?
Cvetice, pravi enska in pokae s prstom nanje.
M-hm, odgovori mo in gre dalje.
Trg je prostran, ves obsijan od monega avgustovega
sonca. Od asa do asa se prikaejo na zgornjem koncu
rdei vozovi tramvaja, zazvonijo in zaropotajo, pa izgi-
nejo naglo med velikimi rjavimi poslopji. Od desne se
privlee tropa ranjenih vojakov. Eden ima v zanki levi-

159
RNI PANTER BESeDA

co, drugi desnico, tretji epa, etrtega glava tii do obra-

za vsa v belih povojih. Gredo sem in gredo tja in vpra-
ajo enske: Imate sadje?
Samo solato in cvetice.
Stranik, ki hodi par korakov dalje gor in dol, se poa-
si priblia, gleda v vsako koaro posebej in se ustavi
pred Fronkom.
Kaj pa ti prodaja?
Kuka, pravi Fronek. Solze mu silijo iz oi, v vratu
ga nekaj davi in najraji bi zbeal nekam dale v kako
rno hosto. Stranik gre dalje in dri roke na hrbtu.
Konec njegove elade se sveti v soncu, kakor bi bil iz
istega srebra.
Iz ozadja stopi rnoobleena gospa, pogleda psa, se
skloni in ga poboa.
Kako mu je pa ime?
Kuek.
Je e star?
Ni.
Koliko pa hoe zanj?
Krono.
Gospa da krono, prime za vrvico, a Fronek naenkrat
na glas zajoka.
Ti je hudo zanj. Kako pa da ga prodaja?
Fronek zgane rami, tii obe roki na obraz in ni ne
ree.

160
RNI PANTER BESeDA

Le ne boj se. Pri meni mu bo dobro, kakor nikjer.

Moja dekla ga bo takoj umila, okoli vrata mu pripnemo
jermenek z znamko in spal bo v moji sobi pri pei. e
ne verjame, pa pridi pogledat. Stanujem na Viini te-
vilka sedem.
Gospa gre nekam gor, kjer zvoni tramvaj, Fronek bri-
e solze, tii rdeo papirnato krono in odhaja poasi
domov.
Po cestah in ulicah je polno ljudi, vmes mnogo voja-
kov, ki so vsi suhi, zamazani in raztrgani. Sem in tja
drvijo avtomobili, veinoma teki, da se strese cesta in
klepetajo okna po hiah. Pred zaprto mesnico stoji tro-
pa mokih in ensk. V sredi je majhen, suh starek in pri
njem policaj. Starek je v obraz rde kakor mak, male
vodene oi se mu svetijo in brezzobe eljusti trepetajo.
Vso no sem akal, krii, od veraj od petih po-
poldne in ni priakal. Imam ljudi doma, ne pojdem
prazen. Dajte mi, ali pa bom od danes naprej tat, go-
ljuf!
Moli naj, meni nekdo. Kaj pa opravi z jezikom?
Pst, miri enska. Mo, danes so enega ustrelili. Pa
ni ni storil, samo govoril je.
Fronek nadaljuje svojo pot in ve ne poslua. Misli
nazaj na trg in ne razume, kako naglo se je vse zgodilo.
Samo malo asa je prelo, in domov gre sam, pust, za-
puen.

161
RNI PANTER BESeDA

Doma poie mater in poloi na mizo rdeo krono.

Mati ga pohvali in mu da koek rnega, suhega kruha.
Tonka pride k mizi, nekaj asa gleda njegovo roko, ki
trga kruh in ga nosi v usta, nato upre svoje iste nedol-
ne oi ivo vanj, sklene roice in zaprosi: Fronek, daj
meni samo en koek!
Fronek ji da skoro polovico, toda pri tem je e bolj a-
losten. Ne more se vzdrati in otresti neke moi, ki ga
zgrabi in stisne v prsih, naglo vstane in bei na vrt v tisti
svoj kotiek, kamor vedno pogosteje zahaja in kjer pre-
boleva svojo alost, ki ga ee in ee napada.
Drugi dan je nedelja, za njo ponedeljek, poln skoro
brezuspenega letanja in iskanja. Naj gre e tako zgodaj,
nikamor ne pride ve ne prvi, ne med prvimi. Zdi se,
kakor bi se polovica meanov preselila na trotoarje
pred prodajalne ali na hodnike pred pisarne, kjer deli-
jo izkaznice za pila in neuitna ivila. Ti ljudje niso ne
obrtniki, ne delavci, ne pisai, to so veni in neutrudni
akalci.
Minilo je zanimanje za vse. Tudi zgraanja ni ve. Na
postaji ne aka nihe ve ranjencev, nikogar ne zanima-
jo ve skupni grobovi na pokopaliu, kjer polagajo v
eno jamo po ve sto krst, e peljejo vojaki obsojenca na
strelie, da ga tam usmrte, se e komaj ozre par ljudi,
a otroci teejo za njim, kakor bi korakala pred njimi

162
RNI PANTER BESeDA

godba. Lakota, zlo, trpljenje, na vse so se ljudje privadili

in postalo je nezanimivo, negrozno in vsakdanje.
V torek popoldne se odpravi Fronek h gospe, ki je ku-
pila njegovega psika. Gre tja bos, v zaitih in oguljenih
hlaicah, rdei srajici in gologlav. Pred vrati pozvoni in
kmalu odpre vrata sama gospa, ki se takoj domisli nanj
in ga spozna. Gresta po istem hodniku, ob desni in levi
se vrste vrata, v kotih stojijo beli kipi, a stena je polna
enako velikih rnih podob.
Stopita v sobo. Kako lepo je tukaj! Kolikor se vidi tal,
so svetla kakor rjavo zrcalo, drugo je pokrito z debelimi
in temnimi preprogami, iz katerih gledajo krvavordee
roe. Nasproti vrat stoji tako veliko zrcalo, da se vidita
Fronek in gospa v njem od pete do temena. Na sredi je
temnosvetla miza s prelepo izvitimi nogami, a okoli nje
naslonjai, temnordei, tihi in vabljivi. Ob popreni ste-
ni vabi zofa z visokim naslonjalom in po robu tega na-
slonjala se vrste divje in domae ivali. Ene sede, druge
gredo, tretje lee, a vse so kakor ive. Glej, tu za vrati je
kuek. Lei na ronati blazini, bel je in ist kakor papir,
veselo maje repek, gleda Fronka, toda vstati se mu ne
ljubi. Zdaj po obedu je sit in hoe dremati.
Fronek poklekne k njemu in ga boa. Ves je prevzet
od te lepe iste sobe, katere okna so zastrta z dvojnimi
belimi in prosojnimi zavesami, ki branijo prostor pred
soparico, prahom in alostno vsakdanjostjo, valeo se

163
RNI PANTER BESeDA

zunaj po vroih in od tekih vojnih avtomobilov izjede-

nih cestah.
Vidi, pravi gospa, zdaj si se preprial, da je kuku
dobro.
Da, odgovori tiho Fronek, zasue se e enkrat poa-
si po sobi, pogleda sem in pogleda tja in se obrne brez
besed proti vratom.
Na hodniku mu da gospa kos belega kruha, kakrne-
ga e davno ni videl. Gleda ga, ne ve, kam bi ga spravil,
nazadnje hoe odpreti srajico.
akaj, ree gospa, dam ti papir, da ga zavije. Ni
treba, da bi vsak videl. Ljudje ne privoijo.
Fronek se zahvali in gre domov, kakor bi se vraal iz
drugega sveta. Poasi stopa in misli nazaj na tiho, svet-
lo, isto sobo, na rdee roe, ki jih je videl na preprogah,
na veliko zrcalo in na ivali, ki se vrste po robu naslon-
jala. Ves je zanesen, ves zasanjan, ves zamaknjen v kos
novega, lepega ivljenja, ki ga je ravnokar videl.
Doma so vsi v sobi. Mati sedi za mizo, na kolenih dri
Tonko in narekuje Mariji pismo za oeta. Premilja,
kako bi rekla zapisati, gleda temno predse, suho lice ji
dobiva vedno nove izraze, a Marija pie poasi, veliko in
po otroko.
Fronek pripoveduje, kako je pri gospe. Poloi na mizo
zavojek, odvije papir in razdeli beli kruh na tiri dele.

164
RNI PANTER BESeDA

Mati da svoj kos Tonki, ki hlastno grize in se zraven vsa

trese.
e, e, e, krii, ko vidi, da nosita v usta tudi Mari-
ja in Fronek. Toda belega kruha naenkrat ni in vse je
spet mrtvo in vsakdanje. Muhe letajo sem in tja, silijo v
oi in v usta in vsi se jih otepajo. Mati se spet oglasi in
narekuje naprej: Ljubi oe! Za take ase, kakor so, nas
je preve.
Fronek gre na svoj prostor, ki je v travi za hio. Tam
lei, gleda med veje jablane, ki se razprostira nad njim,
in premiljuje. Predouje si gospo in preudarja njeno
dobroto. Poglej, si govori, gospa je dobrotljiva. Zagleda-
la je na trgu ubogega, lanega kuka in se ga usmilila.
Kupila ga je in ga peljala domov, kjer ima vsega kakor
ona.
Misli Fronkove se ustavijo, skozi vejevje jablane po-
tegne veter, po cesti zahrope in zaropoe avtomobil.
Naenkrat je spet vse tiho, samo tam iznad mesta se nosi
ublaen ropot tramvaja in, razlinih voz, ki hite sem in
tja po pranih ulicah in cestah.
Zdaj se naenkrat posveti v Fronkovi glavi nova misel,
ki ga vsega prevzame. Tako mu je, kakor bi stopil iz rne
teme na sonce. Skoi na noge, vtakne levico v ep, des-
ni kazalec pa poloi na ustnice. Stopi nekaj korakov na-
prej in nekaj nazaj, hoe tei k materi, toda premisli se
in sklene, da ji razloi ele tedaj, ko se vse uresnii.

165
RNI PANTER BESeDA

Zamislil pa je tole: gospa se je usmilila revnega kuka,

kupila ga je in skrbi zdaj zanj, da mu ni treba alostno
poginiti. Fronek pojde k njej in se ji ponudi sam. Preve
jih je doma, nimajo kaj jesti. e se je usmilila kuka, se
bo tem bolj njega, ki je reven in ubog fantek in ki e ni
storil nikomur na svetu alega.
Tako gre drugi dan proti poldnevu h gospe. Ko stoji-
ta v tisti isti, belo zastrti sobi, kjer lei na blazini za
vrati kuek, poklekne Fronek na tla in povzdigne svoje
drobne, rjave roice, ki gledajo iz bledordee srajice.
Bogata gospa, prosi, doma nas je preve in Tonka
ves dan joka, ker je lana. Usmilili ste se kuka, ki je bil
revek, ali se ne bi e mene, ki bi ostal rad pri vas kakor
kuek?
Tako govori, in ko neha, ima ustnice e vedno odpr-
te, oi pa upira v gospo, ki se blaeno smehlja in stopi
blie. Poboa ga po laseh in mu veli: Le vstani!
Gre v shrambo, prinese mu koek kruha in pravi:
Psiek je vse kaj drugega kakor ti. Psiek ostane psiek,
ti pa doraste in postane mo. Tebe ne morem vzeti.
Fronek razume, da ga gospa noe. Previdno odide bos
in po prstih, zapre za seboj vrata, gre poasi domov in
pove vse svoji suhi in revni materi.
Mati ga stisne k sebi, brie mu s predpasnikom solze
in ga tolai: Nikamor te ne dam, ga ni na svetu, ki bi te
mu jaz dala. Ni se ne boj, bomo e kako, bomo e.

166
RNI PANTER BESeDA

remonik

K o sta bili v Hruevju dve kmetiji na bobnu, je priel

prvi tja veletrec Jara in obe kupil. Od takrat je
prihajal gotovo vsak mesec enkrat, pogledal po hiah,
po hlevih in polju, ostal preko noi in se zjutraj z rjavim
konjem in v rjavem koleslju odpeljal. Tudi danes je tu-
kaj. Gre po vasi, moan in okat, ovratnik srajce je po-
loil po suknjiu, vrat in prsa ima globoko razgaljena, v
obraz je rde in rjav, v levi dri slamnik in v desni vihti
debelo in okovano palico.
Iz vratu, iz senc, iz rok in povsod se dvigajo mone
ile in miice, njegov korak je trd in odloen, oi temne,
tiee pod koatimi obrvmi, a polne volje in neizpros-
nosti. Brki so majhni, vsi sesvedrani, brada in lice sta
gola, usta so iroka, stisnjena in rdea, nos posut z nez-
natnimi jamicami, ne prevelik, toda malo ukrivljen in
moan.
Sonce se je e dobro vzdignilo iznad gor in popilo
roso. Na nebu ni oblaka ne meglice, vsa bliina in dalj-
ina, vas in njive in gozdi, vse preplavlja ostra svetloba,
polna vroine, ki brez presledka naraa.

167
RNI PANTER BESeDA

Cesta sredi vasi se blei, da ni mogoe vanjo gleda-

ti. Bele stene vakih proelij stoje na sonni strani ive,
ehtee, razgaljene in kakor da kriijo. Na nasprotni
strani se stiskajo k deim koam in pod nizko sadno
drevje plahe, tihe sence, kakor bi od nekod pribeale in
iskale zavetja in varstva. arki padajo vedno bolj nav-
pino, bijejo ob cesto in odskakujejo s poveano arja-
vo v oi.
Jarau se zbira po sencih, elu in nosu znoj, ki mu je
neprijeten. Zato potegne sapo mono vase, da se rjave
in kosmate prsi globoko udro, puhne jo spet z vso silo
iz sebe gor nekam proti nosu in oem, kakor bi hotel
odpihniti vse tiste netete kapljice, ki tie vsepovsod iz
koe. Pogleda sem, pogleda tja, pa se ustavi pred hio, ki
ima nad frado naslikanega sv. Florijana z veliko golido
in neznatno rdeo hiico. Tam nasaja dolg in e mlad
kmet motiko in pogleda izpod ela po cesti.
Kaj pa sosed? Je doma?
Ga ni, pravi kmet in tole s toporiem ob tla. Ga
ni, kosi! Bo pa e kdo doma!
Jara gre naprej in zavije na prag sosednje hie. Tam
stoji nekaj asa in nato izgine njegov iroki hrbet z be-
lim ovratnikom v temi kmeke vee.
Slii se glas, dva, potem ve, potem manj, toda vse je
nerazlono. Dolgi sosed pod sv. Florijanom nabija na
vso mo, potem pregleda, vre ez ramo in gre za hio

168
RNI PANTER BESeDA

na polje. Pot, zelena, posuta z majhnimi marjeticami,

tee po sredi njiv, ki stoje v soncu ponosne in zdrave in
polne ita. Tu epi kmetica, tam koplje kmet in pozdra-
vov in reenic se ne manjka.
Sinoi se je luna ugriznila. Bila je vsa rdea krog ust.
Bo ves mesec lepo.
Si jo videl pri Fridolinku, kaj?
e ne pogledam tja!
In gre tako dolgi kmet in pride do Marjane, ki pleve.
Letos, e je Bog pravien, si ga bo pa zasluila!
Koga pa!
I, starega mrklja! Saj je povedal v nedeljo, ko je ga-
njaril, kako sta. Kakor hruka pa pecelj ravno tako!
Bei, dedec nemarni, oenjeni!
Tam pod hosto, visoko v bregu kosi remonikov in
fant, njegov lahtovec, mu zdaj pomaga. Visoka trava
pada, kakor bi jo polagal. Tu ali tam odfri izpred kose
splaena prepelica ali krjanek, ki sede nekaj korakov
na stran na pokoeno in se ujeda z neznatnim in cip-
kajoim glaskom. Kresnice z velikimi zlatimi in belo
okronanimi glavami legajo z rdeim mahedravim ma-
kom, a plavice s suhim kokaljem vse tja po sonnih trav-
natih vzglavjih kakor poljski enini in neveste.
He, remonikov, krii kmet, danes ne bo dosti
prikosil. In e tisto, kar bo na njivi pokosil, bo doma
odkosil.

169
RNI PANTER BESeDA

remonikov je zatepen in rn kmet, e zdrav in

mlad, brez brk pod nosom. Koso postavi pokonci, see
v travnik, pobere op trave in jo z njo obrie.
Kaj se pa to pravi?
He, pravi se, da ima mlado eno!
Poast, Matija, saj jo ima ti tudi. Kaj si pozabil, da
sva na en dan svatovala?
Matija nekaj premisli, potem zmaje z glavo in ree :
Ni, ni! alo v tibalo! Gosta ima. Jara te ie.
Kje pa je?
Doma ga ima?
Matija gre navkreber, nekaj povigava in zavije v ho-
sto. Koato leevje ga naenkrat zakrije.
remonikov brusi koso in prine iznova. Kosi, kosi,
gleda travo, ki pada okoli njega, pa spet neha in pogle-
da lahtovca, ki je mlad in ves rde, ko se mu zdi, da go-
spodar pretehtava njegovo delo. Toda remonik ne
bele ne rne, obrne se poasi, spusti koso k tlom, pa za-
mahne.
V hosti krii vrana, kakor da kdo dere samega hudir-
ja. Tu ali tam utriplje visoko nad poljem postovka, gle-
da s svojimi ostrimi omi, opazi rva in pade nanj kakor
kamen. Vie v zraku se pelje nad vas drzni kragulji, e
ne trene s perutjo, samo oko mu meri kakor strela na
pianca ali vrabca. Nekje spodaj na drugem koncu vasi

170
RNI PANTER BESeDA

bolj zahrope kakor zalaja pes. Mesar iz trga bo v vasi.

Priel je k upanu po tele.
remonik spet neha, nekaj premilja, stopi k fantu,
pa mu izroi koso.
Nesi jo tja, e ve. Se br vrnem.
In gre po poti med njivami, nia se in nia in manji
je in vedno manji. Njegova bela srajca nekako porume-
ni, hlae pozelene, spodaj se zlijejo v eno barvo. Potem
izgine.
Prikae se spet izza skednjev, zavije od zadaj in stopi
v hio. Kar tako: naglo in osorno v veo in butne vrata
v sobo, da se podere stol, ki stoji nekje za njimi. ena
sedi vznak na tleh in se opira z obema rokama ob bele
deske. Noge moli iroko po hii.
Jara stoji zdrav, rde, rjav in zabuhel sredi sobe, obe
roki tii v hlanih epih in pravi: No, dober dan, re-
monik!
Kmet ne bev ne mev. Stopi nazaj, pa se vrne s pole-
nom, s takim, ki ima na enem koncu gro, na drugem pa
je tanji, kakor nala, da ga pobere in pograbi.
Jara stopi k mizi, see v malho in privlee usnjeno
mesarsko denarnico. Dolgi usnjeni jezik potegne iz za-
pore, potem raztegne kakor harmoniko. Z levico jo dri,
oslini svoj ploati kazalec, pa see po bankovcu, veli-
kem, modrem, z lepo ensko glavo, debelem in cesars-
kem, pa ree suho in vano: Je sto kron!

171
RNI PANTER BESeDA

Nato oslini kazalec drugi in pravi: Je dve sto kron!

Jih je tri sto!
Jih je tiri sto!
Preneha, pogleda izpod ela in vpraa hladno in osor-
no, kakor je njegova navada: Bo dosti?
remonik ne ree ne tako ne tako. ena sedi in moli
noge po hii kakor ukleta. Prej je bila rdea kakor kri,
zdaj je rjava in krog ust skoraj siva. Jara vzame svojo
okovano palico, ki sloni tik vrat ob steni, puhne sapo
pod nos in odide.
To vse je ostalo v hii. Kako in kaj ... komu to mar?
Samo takrat, ko je izbruhnila vojna, so le ene s sose-
di in z vsemi prav do postaje, ki je bila poldrugo uro od
vasi, le remonik je ulil svojo pipo sam.
Pozneje, ko sta leala pred napadom z Matijo v maj-
hnem gozdiku, se je razgovoril kakor pred koncem.
e to-le pipo ...vrag ga vedi, e bom e katero. Ve,
Matija, je e hudi, kadar nas ima, kakor zdajle! Tisto le
velja, da vsi ne bomo jutri obedovali! Na, nabai e ti!
Kar dobro zagrabi! Noe? Daj, daj! Tristo medvedov,
ne vlee vrag ribniki!
Bom pa, no!
Pravijo, da vsak lovek vse pove, pa naj bo e taka
skrivnost. e prej ne, pa nazadnje, ko ima duo e v
zobeh. Vi, tudi jaz ne vekam! Kaj ve, e nisva na kon-
cu pota in sta ti dve pipi zadnji! Mislim pa to, da meni

172
RNI PANTER BESeDA

ne bo najhuje, pustiti vse skupaj, zemeljsko preganko

in litanije. Menda ti in vsi, ki lee tod okrog, ste drugae
kakor jaz.
No, pa kako si ti?
remonik vlee, da mu izstopajo ile na vratu, po-
pravi oprtnik, poloi nanj glavo, pljune in ree: Nika-
kor! Ve takrat, ko si dejal pod hosto, da imam gosta,
sem ga res imel.
Matija kalja, obrne se vznak in gleda v nebo.
Sem res imel vraga!
Pa je samo mislil!
He, ni samo mislil, ne!
Pa kako ve, kako pozna?
akaj! Pravijo, vi, vera, Bog, boje zapovedi, greh in
tako. Ali pa premisli in ve vsak, kaj je to: kri? Vi, tako
je: kri, mladost, zdravje! To je tisto!
Molita, vleeta, izpuata dim in leita.
Pa kako ve, kako pozna? povzame Matija.
Sama mi je povedala. Je morala.
In spet molita.
Pa nisi ! uden si ... no, dober, se tudi lahko
ree.
Odtel mi je ... tiri po sto! Fej! Ne govoriva o
tem!
remonik dvigne glavo, pljune ez laket, lee nazaj
in zane iznova:

173
RNI PANTER BESeDA

Pa zdaj sva zala e drugam. Hotel sem ti pa rei,

da meni ni zdajle tako kakor tebi in drugim, ki so tod
okrog. Vi vsi bolj visite na domu! Zemlja je tudi meni
zemlja, e, bogme! Drugo pa ... saj razume. Sinoi
leim, pa si mislim: e konam, pa naj gre dua e en-
krat po njivah, travnikih in v gozd. Potlej naj pa Bog
ukrene njo po venih postavah!
Ni ve nista govorila o tem. Samo ponoi se je okre-
nil remonik, kakor bi se prebudil, in rekel nagloma:
Jarau pa nisem odpustil! Tistega ne znam!
Pogledal je Matijo, pa se mu je zdelo, da spi. Iztegnil
se je e sam in siloma sklopil oi.

Na spomlad, h koncu aprila, so dobili dopust remo-

nik in Matija in e ve drugih, ki so bili doma iz tistega
kraja. Otroci, ene, matere, sestre, oetje vse je akalo
na postaji. Priropota vlak z visokim orjakim strojem,
zaumi, zaprasketa in obstane. Zauje se pesem, zategn-
jena, vijoa se kakor pot ez holm in dolino, kakor naa
zemlja med rekami in gorami. Moje in fantje, vsi pojo,
in eprav e vlak stoji, ne nehajo prej, dokler ni pesem
konana. Potem se prikaejo na vratih tistih vagonov, ki
so okraeni z zelenimi vejami. Poskaejo na tla, ta vtak-
ne v usta virinko, oni pipo, ozro se po svojih, pa narav-
najo kape po fantovsko, po strani. Vsi se smehljajo, ne-
kam resen, trd je ta nasmeh, in neso roke z rjavimi, de-

174
RNI PANTER BESeDA

belimi prsti svojim dragim. Moje se oklenejo en okrog

pasu pa gredo njimi vred med polji, kakor takrat, ko so
bili e fantje in so se sprehajali njimi tako kradoma in
na skrivaj kje tam za studencem ali pod hosto. Matija
stopa tako in vsi. Samo remonik ne.
remonikova ena je tudi prila. Najgora je med
vsemi. Ni dekleta, ki bi ji bila v zunanjosti kos. Visoka je
in vitka, kakor bi v enem dnevu pognala in zrastla, ena-
ko udovitemu drevesu v pravljci. ivot ima kratek, pri-
jeten, prsi polne, pa ne razplahnjene, roke zalite, dlani
majhne, taka tudi stopala. V obraz je zagorela, a iz rja-
vine sili rdea kri, ki so je ustne tako polne, da se zdi,
kakor bi hotele poiti. Nos je majhen, brada okrogla, oi
rnosive in iskre kakor vranje. Rdeo ruto ima zaveza-
no v uko in izpod nje silijo rni lasje, ki so tako svet-
li, kakor da si jih mae s kako vrajo mastjo.
remonik ji ne da ni roke. Pogleda jo od tal gori ne-
kam do vratu, pljune in vtakne pipo v usta. Stopa mole
tik nje tako, da je bolj spredaj kakor ona, vlee dim in
moli. Oglasi se, ko mu hoe odvzeti ena nahrbtnik.
Ni treba! Saj nisem truden. In ez nekaj asa spet
vpraa po lahtovcu: Kaj pa Ane? Kaj dela, dela?
Je prav priden, odgovori ona in sklene nad pasom
male roke, ki mole iz ozkih rokavcev tesne ronate jope.
Dela kakor vol. Je vse obdelano. Prav vse, kakor prej.

175
RNI PANTER BESeDA

Kobilo so nam vzeli v vojsko. Pravijo, da pridejo e po

enega vola.
Kobilo, pravi mo, sirko, strela jih zadeni! Pa vola
e, kako pa! Pa e zadnjo koko, lakote cesarske.
Pri zadnji besedi se ozre, popravi kapo in pljune, ka-
kor bi se bal, da ga ni kdo poslual. No, se domisli, zdaj
sem doma, tukaj so nai ljudje! In spet moli.
In tako prideta bolj z molkom kakor z besedo do do-
ma. Tu stopi ena k ognjiu, on pa naravnost na polje.
Gleda njivo za njivo, travnik za travnikom, prav gor do
gozda gre, tam obstane in gleda po vsem svojem svetu,
tudi hio vidi, skedenj in hlev. O mraku se vrne, ogleda
za hio sadno drevje in stopi v hlev. Tu ravna Ana ivini
steljo. Vola in krava ga pogledajo in remonik gre k
njim, kakor k svojim, pa jih treplje po vratu in egae
okrog rogov. Tam, kjer je prazen kot, tam obstane, pa se
raztogoti.
Vzeli so sirko, vrag jim vzemi vse, kar imajo!
Mrmra tako, vlee silneje iz pipe, pa sede na rob An-
etove postelje za vrati. Moli nekaj asa, popravi kapo
in dene z izpremenjenim glasom :
No, kako pa ti, Ane? Reci katero!
Kaj bom, oe, ko sem e mlad in ni ne vem, se
opravii prijazno Ane in ravna steljo naprej.
akaj no. Kako pa je v vasi, ko ni drugega doma ka-
kor starci pa otroci?

176
RNI PANTER BESeDA

Ni, pravi Ane. Zdaj smo e vajeni.

Kdo pa sedi ob nedeljah pri Fridolinku?
Vse polno ima. ene pridejo vsako nedeljo, pa de-
kleta tudi vekrat. Po mai gredo tja, pa popoldne po
nauku. Oni dan sem jih poslual, ko so sedele pod drev-
jem. ,e eno barigljo ga bomo, pa e ne gremo, je vre-
ala mala Mihelka, ki ji pravijo podlasica in ki je el
njen mo neki s Turki v sveto deelo nad Anglea. Pa
tudi druge ga usekajo in tako-le govore: ,Tole kupico pa
na zdravje mojega ljubega moa! Ali pa ,e en liter zato,
da bi se vrnil moj mo zdrav in korajen!
Kaj pove! se muza remonik. Da so ti take, pra-
vi!
Delajo pa ves teden, reem vam, desetkrat bolj ka-
kor so prej. Jih tudi pri delu nihe ne uene. Na denar so
pa kakor koze na sol. Meane, ki nimajo zdaj kaj jesti,
skubejo do golega.
Hentane babe!
Veste, naa gospodinja ne gre zraven. Oni dan sta jo
dve vlekli, ena pa rinila, pa jim je na jezo in zamero vse-
eno ula. Ne gre v gostilno za nobene denarje. Kar doma
smo, pa delamo.
remonik kadi in moli. Nekam vrta z okovanim
evljem, dvigne glavo, se zagleda v steno in bije s peto
ob posteljo.

177
RNI PANTER BESeDA

Zveer sedi na izprani ozki klopci tik vodnjaka. Vse

nebo je ronato mrano, neke blage, rahle sapice so se
priigrale od nekod in se dotikajo ljubeznivo poredno
uhljev, tilnika in lic. Kakor bi vse epetalo, gozdi, polja,
njive, hie, skednji in hlevi in bele cerkve: spomlad,
spomlad ... tako gre preko vse narave. Na koncu vasi,
menda pod lipo, zapojo fantje pesem, ki se vedno bolj
alostno ponavlja. Pa ni sama alost v njej, bo v glavnem
hrepenenje. In e je tudi alost, pa je to sladka, blaga,
topla, srea in nesrea obenem. To je tisto ustvo, iz
katerega raste ivljenje.
Tiho pride tudi gospodinja in sede na prag. Gleda s
svojimi iskrimi omi nekako ob tleh, taka je, kakor pti-
ca, ki se e ni privadila nove gajbe.
Ve, po em so zdaj kokoi? vpraa.
N-no!
Po dvajset kron!
Bo tudi denar po tem, doda ez as remonik in
gleda mimo hie po poljih in proti gozdu. Stemnilo se je
e in drevje na bregu je rno, e komaj razlono. Zdi se,
kakor bi se nekje nekaj oglaalo kakor muren, potem
kakor slavec ali lastovica. Toda nemara ni e zunaj ive-
ga glasu, ker je naletaval e pred nekaj dnevi sneg in je
bila zima. Samo v zraku je nekaj in e ve v prsih in to
zveni in poje po uesih.

178
RNI PANTER BESeDA

V zvoniku bije ura poasi in vano. remonik teje:

ena, dva, do osmih. Potem uti, da je truden od dolge
vonje in zazdeha. Poasi vstane, zamrmra eni lahko
no in gre v hlev. Vrata zacvilijo, zapah zakriplje in spet
je vse kakor prej: tiho, spomladansko.
Tako teejo dnevi in preide dopust. Fantje in moje se
zbero na postaji, zataknejo za vrata in okna vagonov
smrekove veje, vriskajo in prepevajo, posebno tisti, ki so
mlaji. Napoi ura, stroj zabrlizga in jih odpelje iz sre-
de domaih travnikov in hi.
Matija in remonik imata take papirje, da se mora-
ta javiti v mestu v vojanici njunega polka.
Zveer sedita v mestni gostilni. Mize so dolge, pokrite
s rnim polepljenim platnom, pivnica iroka in dolga,
strop je nizek in se zdi. kakor da je iz lesa. Vse mrgoli
stolov in klopi, enske, mlade in srednje stare, letajo
sem in tja in prinaajo in odnaajo. Izpod stropa sveti-
jo svetlorumenkaste steklene hruke, a v kotu rohni
avtomat, da morajo pivci kriati, e se hoejo razume-
ti.
remonik je mole. Pije rno vino in kadi virinko.
Nekam nemiren je, popravlja kapo, vzame slamico izza
uhlja, pobrbra z njo po lui na mizi, pa jo zatakne spet
za uhelj. Matija se je razgovoril do dobrega. Klepeta,
kakor ni podobno kmetu. O eni govori pa o sinku, ki
je nekaj nad leto star in mu je ime Tomaek. Krii, kadar

179
RNI PANTER BESeDA

mu ni kaj po volji, kakor ganjar. Tilnik ima kakor Kralj

Matja. Mati je zdrava. Ima prsi kakor redkokatera:
lepe, zdrave, polne mleka. A Tomaek ti loka, loka, ka-
kor tisti Srebretov Adam, ki je imel za zajutrek, za pre-
djunik, za obed in za veerjo najraji vino in ga je tis-
to nazadnje potrlo. Zdaj zdaj bo izhodil. Avtomat igra
tisto:
O Ti Polon, polonica,
o ti Polon, polon-ica!
Vsa gostilna poje z njim in tru je, da je groza. Neke
debele enske pridejo, gledajo na levo in desno in si kri-
e v uesa. Prsate so, koate, obleene so po tirolsko. Te
imajo zelene, one bele nogavice, vse pa olne in kratka
krila, da se jim vidijo okrogla in orjaka mea. Rokavce
imajo samo malo ez ramo, potem pa lijejo na plano
bele in debele roke z oblimi komolci in majhnimi dlan-
mi. Ena taka sede k Matiji, nasmeje se mu pa ree:
Bom kaj pila?
Bo e pila, pravi Matija, e ima kaj soldov!
Poakaj malo, ree remonik, neko pot imam.
Kam pa?
remonik e stoji in plauje. Nato se prime za mizo,
gleda v lue in ree po premisleku: Ti bom e povedal,
ko se vrnem. Kar poakaj za zdaj!
Nato popravi suknjo in bajonet, pa gre.

180
RNI PANTER BESeDA

Ta ti je pa dal hrena pod nos, presneta Tirola, se

krohota dragonec onstran mize.
Saj ni tako hudo mislil, pravi enska, samo zareklo
se muje tako. Kaj ne?
Kaj se mi bo zareklo, zakaj pa? vpraa Matija. Bri-
ga me!
Pljune pod mizo in preloi noge.
Tirola, krii dragonec in zaropota s svojo teko sab-
ljo. Tirola, pravim, kar sm! In zapoje s hreeim gla-
som, pa z roko in z virinko med prsti veja dale okoli
sebe po vinskem duhu in dimu: Jaz pa vse rad imam,
kar jih poznam! Le sem, Tirola, imam rdee hlae in
velike mustae in e kaj! Alo, gostilna, vina gor, rnega,
ki je za kri. Midva, Tirola, je imava sicer dosti, pa ne bo
ni odve, e je bo e ve! Presneto si koata in trda ka-
kor tista oga, ki ni napihnjena, temve vlita! Noge ima
pa tudi mone, stoji kakor gora Libanon! ivio, Tirola!
Avtomat malo utihne in zdaj se sliijo vse tiste debe-
le enske, ki so prile prej v krmo in prepevajo z viso-
kimi, cvileimi glasovi. Fantje in moje, vse je bolj in bolj
veselo, vojska jim je toliko kot ni. Vino tee po mizah,
lue rastejo po tleh, kadi se, da more e komaj svetloba
skozi dim.
Tirola, tistega pa ne, krii dragonec, drugega ne
bo lovila za kazalec, dokler sem jaz tukaj pa ti ovijam
roko okoli pasu. Zdaj sem jaz tvoj gospodar in pretepem

181
RNI PANTER BESeDA

te kakor slamo, e ne bo kakor se spodobi. Le sem se

stisni nocoj, jutri pa e gremo! Potem pa kakor e: lah-
ko me pusti, lahko tudi dri!
Matija pije, in e bolj pije, bolj razlono je dom pred
njim. Zelena pe, na njej ena in Tomaek, v zapeku
mati, jaslice, sveti Duh, klopi ob steni in tik vrat molki
z debelimi rnimi jagodami in velikimi medenimi krii.
remonik odpre naenkrat vrata, pogleda za mizo in
prisede.
Zdaj pa pojdiva, pravi.
Dajva ga e eno mero, svetuje Matija. Kje si pa
bil?
Plaaj, pravim, se jezi remonik. Drugo bo zu-
naj slial.
Matija klie in klie natakarico, pa jo komaj doklie.
Kaken pa si, mrmra vmes. Saj si kakor huda ura
ali pa odklenjen pes. Gleda, kakor bi me hotel popasti.
Ne lobudraj, hudi te dal!
No, no, no, momlja Matija in plauje.
Pa ta-le, kae natakarica na Tirolo, ni ni naroi-
la na va raun?
Vse na mojega, srce, krii dragonec, dri Tirolo
okoli pasu in dodaja: Saj vidi, da jo imam rad kakor
devet hudirjev!
remonik in Matija prideta na ulico, ki je e polna
ljudi, kar remoniku ni ve.

182
RNI PANTER BESeDA

Sem-le zavijva, pravi, ko vidi bolj prazno ulico.

Stopata tam, Matija aka, remonik je nagel in vi-
hlren, gleda v tla, pa ree kar iznenada.
Ve, kje sem bil? Pri Jarau. Nael sem ga samega v
pisarni.
Ni vrag! Kaj si pa tam iskal? zareni Matija in se
ustavi.
Zabodel sem ga z bajonetom. Zdaj je e mrli!
Kako, hudia? sope Matija.
Vem pa, vzklikne remonik, priti je moralo
tako!
Matija stoji kakor vkovan. Vse vino je izginilo nekam,
kakor bi pihnil. remonik gleda v tla in se trese.
Ni, se oglasi hripavo. Zdaj pa na komando. Tam
poveva, kako je.
In odhitita brez besede.
ez dobrih tirinajst dni stoji remonik v majhnem
nemkem mestu med markompanijo. Po vseh tistih
znanih ceremonijah se odpelje z drugimi vred nad Laha.

183
RNI PANTER BESeDA

1915

D nevi so emerni, pusti, megleni. e bi morala biti

spomlad, ali solnce se ozre samo strahoma skozi
pranjo oblakov in izgine. Kaj je solncu?
Po drevoredu gre starka. Po lepem dolgem, z visoki-
mi starimi kostanji. Zdaj je tisti as, ko bi morali ozele-
neti, in bliajo se tisti dnevi, ko bi se morali odeti v belo
in rdee morje kopiastega cvetja. Kostanji pa stoje goli
kakor v decembru. Ali letos ne bodo zeleneli?
Po drevoredu so hodili mladi pari. Fant in dekle, nad
njima cvetje in pred njima po travniku cvetje in nad
cvetjem solnce. Zdaj gre starka.
Na glavi ima eniljasto ruto, zavita je v vejo rno
ruto, na nogah ima velike blatne evlje. Vidi se koen,
gubast obraz s sivimi, udrtimi in mokrimi omi in nad
pasom zdelani rni prsti s pokveenimi nohtovi. Starka
se ne izprehaja, starka tava. Kakor hodi tukaj, tako je
hodila po mestu in po svoji revni izbi.
Kam, mati?
Starka stoji in gleda.
Imela sem sina, pravi prestraeno in se ozre okrog.
Odel je z drugimi ...

184
RNI PANTER BESeDA

Zasope se, preneha in ez dolgo doda previdno in

epetaje: On je zame skrbel ...
No, in?
Ostro se zastrmi v moje oi in me sodi. Plana je, vele
ustne, zbrane v gube, se ji tresejo, oi so naenkrat iste
kakor sive kline in reejo v moje. Glavo primakne, izteg-
ne zdelano rno roko, strmi vame e ostreje.
Toda njen odgovor je molk.
Povesi glavo in tava dalje. Izgubi se med debli kakor
temna senca.
Pridem v predmestno krmo. En sam gost je v nizki
sobi. To je pisarniki ravnatelj Kozin. Majhen, siv, dalj-
noviden mo. Sedi na klopi za dolgo mizo, meni se po-
tihoma sam s seboj in ne opazi, da sem odprl vrata, se-
del za mizo in naroil in dobil vina. Gleda na mizo pred-
se in pie s kazalcem po njej. Da ima ve prostora, po-
stavi dale od sebe steklenico in kozarec. Pie in zae-
pee glasneje:
Miljutin, kri, 18. III. 1915. Vladimir, kri, 3. VII.
1915. Eh, Stankec, ti najmlaji moj, zlati moj! Ni, ni
in ni! Kri, 19. XII. 1915.
In naenkrat skremi obraz, kakor bi hotel jokati, ali e
hip nato stresa z glavo, popravi naonike in pogleda
name.
A zategne, vi ste. Dober dan.

185
RNI PANTER BESeDA

Prime steklenico, hoe natoiti, a opazi, da je prazna.

e eno mero, e eno mero, klie, kajpada! In gleda me
preko oal in nadaljuje: Zdaj je vseeno: zdaj lahko. Prej
pa ... veste ... imel sem tri ...
Preneha in prime po vrsti za palec, kazalec in sredi-
nec. Eden, dva, tri. Dva sta bila na visoki oli, eden pa
v osmi gimnaziji. Stali so, to je res. Midva z materjo sva
rekla, tisokrat sva rekla: Bova danes pa samo kavo za
veerjo, da se prihrani za one tri. To stane ... trije, kaj
ne? No, zdaj ... pijem lahko ... saj je vseeno.
Med tem je postavila otirka predenj vino in Kozin
toi in pije. Naenkrat se domisli, mahne z glavo kviku
in pravi veselo:
Enkrat, ha, mi pie z Dunaja srednji, Vladimir: Dra-
gi atek! Zaljubil sem se v kasirko Elviro. e mi ne dovo-
li, da jo takoj poroim, se ne vidiva nikoli ve. Tvoj itd.
No, lepa re, kaj ni res? ... No, saj je vseeno ...
Zdaj Kozin umolkne, mrmra nerazlono sam s seboj
in gleda predse.
Okna so majhna, izba temna in nizka kakor stara
mrtvanica. Tesno mi je, plaam in grem. Pozdravim
Kozina, ali ne slii me. Ko pa primem za kljuko, zaujem
za sabo silen ropot. Stol loputne po tleh. Kozin leti k
meni in me zgrabi z obema rokama za suknjo pod vra-
tom. Trese me in ves je bled.
He, he, krii, to ni vseeno, ni, ni, ni ...

186
RNI PANTER BESeDA

Skoro se ga bojim.
Zakaj, kako prosim, reem v zadregi.
Kozin me spusti, roke mu padejo ob ivotu, gleda dol-
go s svojimi daljnoglednimi omi vame in bledi bolj in
bolj.
Njegov odgovor je molk. Poasi se odvlee za mizo.
Domov grem preko polja. Vse je pusto in prazno. Ob
poljski poti raste drevo, rno nizko drevo, ki rine svoje
dolge krive veje v zemljo, kakor bi rinilo vanjo pesti.
Nebo je sivo, iz blinje daljine se plazi megla. Ko pridem
do drevesa, vidim ensko, ki se naslanja s hrbtom na
deblo.
Obstanem. Kmetica je, e mlada. V roki dri list pa-
pirja in gleda iz rute z velikimi rjavimi omi.
Prej so ljudje govorili, zdaj ne govore ve. Mesto be-
sed iz ust jim gre strah iz oi.
Moram jo ogovoriti.
Povedat sem la, da je mrtev ...
Kdo?
Gospodar ...
Komu?
Polju ... saj je njegov gospodar ...
Vidim, da je mlada enska; tudi njene misli so e mla-
de in lepe. V roki dri zmekan list, tistega mi ponudi.
Pogledam in vidim, da se je pismo zamudilo mesece in
mesece. Berem: Pie mi, da je pri vas konja bogata.

187
RNI PANTER BESeDA

Tudi pri nas je prav tako. Konja je bogata. In zato, lju-

ba ena, e se ve ...
Spodaj je bil pripis: Ta, ki je pisal to pismo, je padel
junake smrti za domovino ...
Vrnem ji list in komaj prenaam ostri pogled njenih
mladih rjavih oi. Vidim njene drhtee ustne. vidim pa-
leo vroino njenih lic ...
Toda loiva se z molkom.
Doma sem, mrak se rine med oi in papir, na katere-
ga piem. In iz tega mraka raste sto in sto parov oi in
vse strme vame in moje strme vanje a med nami vsemi
plava molk stranega asa.

188
RNI PANTER BESeDA

Prebujenje

P eter Srako je postal uradnik. Star je okoli tiridese-

tih let, velik je, suh, podvren pljunim boleznim,
pleast in miroljuben. Njegov obraz je podolgovat, nos
moan, koen in ozek, obrvi redke, oi vodene in majh-
ne. Brije se jako neredno. Brki pod nosom so enkrat
kraji, enkrat dalji, iz lica in brade pa vedno trle red-
ke in debele rdekaste kocine. Kadar se nasmehne, raz-
tegne brezkrvne ustne na levo stran navzdol, levo oko
se mu raziri in desno stisne. S tako spaenim obrazom
vasih dolgo poslua in tudi ita cele strani.
Nooj ita. Sedi, kakor je njegova navada, v kuhinji,
pred njim na mizi je razgrnjen Slovenski Narod in po
njem se vrste lanki z debelimi rkami, ki so sama vele-
izdajstva. Srakoev obraz je dalji in dalji. ena, ki sloni
ob tedilniku, ga opazuje in vpraa.
Kaj pa bere?
Vpraa ga nemko, ker je Nemka, doma tam nekje od
Gradca. Z omi, ki gledajo iz drobnih gubic, zre ostro
vanj in ves njen brezbarvni in iziti obraz priakuje od-
govora. Nemka je od pete do temena, svoje otroke vzga-
ja nemko, slovenski jezik se ji zdi nekakno nareje

189
RNI PANTER BESeDA

kmetov, katerega ne mara posluati, e manj se ga ui-

ti. V hii ima nemke knjige in nemke liste. Edina kon-
cesija mou Slovencu je ta, da mu z milostnim prezirom
dovoli naroiti Slovenski Narod.
udno, pravi mo. Kae, kakor bi se bilo v nekaj
dneh vse obrnilo. Za kar si bil e veraj obeen, sme
danes pisati in govoriti.
Kaj pa je? vpraa ena naprej.
V Makedoniji, pravi mo, so Srbi prebili fronto,
Bolgari so se vdali. Nemci in nai bee.
Jim bo e dal Viljem, pravi ena in gleda ostro, jim
je al, pa jim bo e. Za enkrat nas Slovani e ne uene-
jo.
Mo pripoveduje o dogodkih na lakem bojiu.
Ofenziva, avstrijska namre, ponesreena. Protiofenziva
uspena. V Belgiji gre vse nazaj. Angleki tanki predirajo
vrste, kjer se prikaejo. eni se pojavita pred omi na
vsaki strani lica dve rdei lisi. Njen pogled je e ostreji.
Usta odpre, da se pokae par redkih dolgih zob, in
vzdahne:
To je kriaki list, kar ima ti, pravi zbadljivo. To
ni resno, kar je tam zapisano. Tiskajo tisto, kar si sami
ele.
V kuhinjo pridejo otroci. Veja herka je stara sedem-
najst let, fant estnajst, manja herka kaka tiri leta.
Veja, Frida, je e v slubi pri poti, kakor oe. Ravna-

190
RNI PANTER BESeDA

teljstvo ji gre na roko, ker je odlona Nemka. Sin obis-

kuje nemko gimnazijo. Zna nekaj slovenskih besed, pa
se sramuje govoriti. Mala Mimi klepee vse kriem: ne-
kaj slovenskega, nekaj nemkega, kakor kaj ujame na
cesti ali doma. Sin navadno pravi zveer o nemkih ju-
natvih. Zlasti pripoveduie rad, kako se je podrla Rusi-
ja. e odpre lovek zemljevid Evrope z gornjo platjo
Azije, ne vidi skoraj ni drugega ko Rusijo. Kar nesejo
oi, sama Rusija. Druge drave izginejo pred to zplato.
Toda klecnila je. Rusija je na tleh. Frida govori rada o
slovenskih uradnikih. Kadar jih pogleda, se ji zde pifa-
ni. Nezmoni so, nerodni, na vseh koncih in krajih trli
iz njih kmet, robat in neotesan. Dobro vedo, kaj o njih
misli in da jih prezira. Sovraijo jo krvavo, o tem je uver-
jena. Toda ef je Nemec in na njeni strani. Kadar gre
mimo njene mize, je nikoli ne prezre. Nasmehne se in jo
vpraa: Kako vam je, gospodina Frida?
Nocoj ne govori ne sin ne hi. Samo mala Mimi evr-
lja nekaj po slovensko, nekaj po nemko. Mater vlee za
krilo in klie:
ivela Srbija!
Fej, pravi mati nemko, kakne izprijene pobaline
si spet danes posluala? Tega, Mimi, ne sme ponoviti
nikoli ve. Kakor te imam rada, te bom pretepla, e te e
kdaj sliim. Ti govori samo to, kar uje mene.

191
RNI PANTER BESeDA

ivela Ugoslavija! zaklie Mimi uporno in zacepe-

ta.
Moli! se obregne jezno mati in ji potegne predpas-
nik iz rok.
Da, da, kima zamiljeno sin, sede za mizo in gleda
debele naslove po Narodu. Njegov koeni obraz je
tak kakor vedno. Samo oi so nekoliko trudneje in prav
tako kretnje. Podpre glavo, svedra s prsti rne lase in
govori bolj sam sebi kakor drugim.
Zdaj bo pa nekaj novega na svetu. Jugoslavija, Jugo-
slavija. Kraljestvo, republika ali kaj?
Vzdahne, preloi glavo na drugo roko in ree materi:
Poasi bo treba pospraviti.
Kaj e, vzklikne Frida. Ali si tako neumen, da ver-
jame tem enam? Mi, Nemci, smo hoteli samo vede-
ti, kakni so ti nai Slovenci. To vse skupaj so le limani-
ce. Zdaj jih imamo v pesteh. Ne boj se, zasluili so, kar
jih aka: vislice.
Zasmeje se suho, pikro, brez ustva in oe zakalja.
No, no, pravi. Gospodinam ne pristojajo take be-
sede.
Moli, Frida, pravi mati, in daj mi veliko belo skle-
do sem, da stresem vanjo krompir. Pomagaj mi lupiti.
Nemija prosi za mir, bere oe poasi in prestavlja
sproti na nemko.
Pojdi, pojdi, pravi sin. Tako dale e nismo.

192
RNI PANTER BESeDA

To je vse nemka spretnost, se oglasi naglo Frida, ki

stoji tik tedilnika in lupi krompir. Zvabili jih bodo, uje-
li in posekali vse do zadnjega. Potem bo ves svet nem-
ki. Mi bomo gospodarji vse zemlje. Ajs, kako je vro!
Debel krompir ji pade na tla in se razleti na rumenih
ploicah.
Neroda, jo kara mati. Zdaj dri krompir in pusti
politiko!
Oe vstane, vtakne roke v ep in prine hoditi po ku-
hinji.
Da, da, pravi in si globoko oddahne. Pred pragom
so novi asi. Lahko se v par dneh vse izprevre. Tisti, ki
niso bili ni, bodo na vrhu, tisti, ki so bili vse, bodo na
dnu. Mi pa moramo misliti tudi nekoliko nase.
Ustavi se pred eno in jo gleda mirno, stvarno, udrtih
prsi in z rokami v epih.
Le vse premislimo, le vse premislimo.
e bi res prilo drugae, pravi ena, potem bi se
mi takoj izselili.
e bo e as, odgovori Srako poasi in ponovi. e
bo e as. Kaj pa ve?
Ti, se ali Frida, pojde z nami. Sicer ita ,Sloven-
ski Narod, toda naj bo!
Frida, ti si gos, ree sin ogoreno. Dri enkrat svoj
jezik za umetnimi zobmi.

193
RNI PANTER BESeDA

Nesramne! sikne Frida in kima jezno oetu, ki ji

maha z roko, naj moli.
Mati zgane obe rami naenkrat in gleda krompir, ki ga
ravno lupi. Srako hodi spet po kuhinji in premilja.
Spominja se vsega od kraja. Kako se je pred dvajsetimi
leti seznanil s svojo sedanjo eno, kako so ga prestavljali
sem in tja in kako je pual, da je lo vse svojo pot. Skr-
bel je samo za denar in zanj je rtvoval vsak dan osem
ur, ki jih je presedel v pisarni. V tem je videl vso svojo
dolnost. Vse drugo je bilo posveeno udobnosti in le-
nobi.

194
RNI PANTER BESeDA

D rugi dan po slubi je el Srako k svoji materi. Ob

estih, ko so se iztekle uradne ure, je bilo e po-
polnoma temno. Ulice in ceste, ki so kazale lice dolgo-
trajne vojske, so bile mrane in blatne, ploniki razdrti,
kandelabri za svetilke uviti ali odlomljeni, svetilke po
njih e davno razbite.
Sreaval je moke, vraajoe se z dela in stanujoe na
drugem koncu mesta, in enske, ki so skrbne in revne
tekale po mestu, da dobe kakrne koli hrane za lane
otroke in moe.
Njegova mati je stanovala v predmestju. V sobi je
imela e vso staro rodbinsko ropotijo, ki jo je vozila s
seboj, koder je hodila. Na omari je stalo ve kriev, sveti
Anton, lurka Mati boja, po stenah so visele same svete
slike razne velikosti, a ob vratih roni venec z debelimi
rnimi in rjavimi jagodami. Pohitvo je bilo staro in za-
nimivo.
Ko je vstopil, je sedela mati pri mizi in itala iz debe-
le, rdee obrobljene mane knjige. Lu je stala tik njo,
bila je tista davna petrolejka z belim sennikom, ob ka-
teri se je uil Srako e kot dijak.

195
RNI PANTER BESeDA

Dober veer, mati, jo je pozdravil.

Bog daj, Bog daj, je ponovila naglo starka in ga gle-
dala pozorno in ljubeznivo s starimi oslabljenimi omi.
Tak si se vendar enkrat spomnil name, tak si vendar
priel.
In takoj je poskrbela zanj.
Malo ajdovih gankov ti lahko skuham, tudi masti
imam nekaj in jajek. e hoe, pa ti rada naredim.
Ni ni treba, mama, kar tako se pogovoriva.
Bo pa malo dobrega kruha in par jabolk.
Naglo je vstala, prinesla belega kruha in dve debeli
rdei jabolki. Poloila je vse predenj in ga silila: Tak jej,
no, tak jej!
Srako si je odrezal belega kruha, ki je bil tiste ase
redek, lupil je rdee jabolko in zavzdihnil. Starka je po-
maknila stol blie, gledala skrbno sinov obraz in iskala
v njegovih oeh, v njegovih potezah in na njegovih ust-
nih hipne misli in pravo stanje.
Mama, novi asi so prili, stari so propadli, je rekel
sin.
Sem nekaj sliala in nekaj tudi brala, je rekla naglo
starka. Saj tako je prav. Vsak zase, ne pa tisto, da bi tla-
ili drug drugega kakor do zdaj.
Srako kima z glavo, dene v usta koek kruha in ga
poasi zvei. Toda, pravi, tudi tako je e, da mora
nemki uradnik na Nemko, na pa k nam.

196
RNI PANTER BESeDA

Kakopak, ree starka, saj tako naj bo.

Kjer je vse v redu, gre to gladko izpod rok, govori
sin, pri meni na primer je vse drugae.
E, Peter, povzame mati, nisem ti dejala enkrat,
vekrat sem ti ponovila in e takrat, ko je bil as. Na
lovek vzemi nao ensko za eno, tko, ki govori na
jezik in ki po nae misli. Hojoj, koliko ti je po naih kra-
jih lepih in mladih deklet, menda nikjer toliko. Pa ste bili
taki vmes, da jih niste videli. li ste med Nemce in pri-
peljali domov, kar ste pobrali tam na cesti. Ni se znalo
obrniti v domai hii, ni moglo z materjo izpregovoriti
besede, ker ni znalo naega jezika. Ej-jej, kako je bilo
alostno, ko si pripeljal ti svojo! Takrat je bil e rajni oe
iv, vse sva pripravila za sprejem, pa zraven vedela, da
bo napak. Oe je tolkel nekaj po nemko, pa mu ni lo.
Medve sva se pa le gledali, eprav si ti pripovedoval
meni, kaj misli ona, in njej, kaj sem rekla jaz. Ponoi se
je oe prekladal po postelji in vzdihoval, pa sem ga
vpraala, kako sta mu ve. Saj sama vidi. Saj sama
vidi, je zastokal in se prekladal naprej.
Sin grize jabolko in pravi: Res je! Pa je vsega le naj-
ve krivo to, ker so nas meali. Nemce so poiljali med
nas, nas pa med Nemce in tako se je kateri ujel.
Le akaj, nadaljuje mati. Jaz sem to e vse takrat
premislila. Vidi, pridejo otroci in treba jih je izrediti. Ali
po tvoje, ali po njeno? Potrebno je, da eden odneha in

197
RNI PANTER BESeDA

tisti ni potem ni. Tisti ne velja. Zakon pa, kjer ni ni

mo ali ni ena, je slab. Tako je, kakor lovek na eni
nogi. Saj gre vse naprej, saj se ivi, pa kako!
Srako premilja, gleda v mizo in preklada olupke.
In e eno je res, doda mati, e eno! e vzame Ne-
mec nao ensko, bo vse po njegovem. Otroci, ona, vse
po njem, vsi po nemko in vsi Nemci. e ti pa Slovenec
vzame Nemko, je pa ravno narobe. Vse po njenem, vse
po nemko, otroci in e mo. Kakni pa ste, res vas ne
spoznam. Stara sem, pa si mislim, e bi bila mlada, pa e
bi e kako prilo, da bi imela Nemca za moa, tistega pa
ne, da bi prodala vse, kar je naega, kar tako slepo, jezi-
ka ne dam, bi rekla, pa svojih otrok tudi ne. Tako naj
bodo, kakor sem jaz. Vi ste moje, no, pa tako!
Eh, pravi sin, vasih sem mislil na to, pa redko.
Naui eno svojega jezika, toda kdaj? Slube osem ur na
dan, lovek si rad oddahne in tako mine as.
Ni, ni, poprime mati, saj ni tega, kar sva se na-
zadnje menila, ni treba. Hojoj, koliko ti je pri nas de-
klet, zalih deklet kakor malokje! To, kar ste navozili od
drugod, se lahko pred njimi skrije. Vidi, sosedova Len-
ka, saj se je se spomni? Vasih me je vpraala: Kaj pa
va? Kaj pa Peter? Se bo tam oenil! Ni se ne bo, te
je branil oe, saj je moje krvi! No, potem si pa pripe-
ljal svojo sedanjo in Lena se ti je smejala. Tko, je rek-
la, bi pa tudi pri nas lehko dobil!

198
RNI PANTER BESeDA

Veste, mama, pravi sin, zdaj je tako, da mora vsak

iskati slube tam, kamor spada. Nemec med Nemci, na
med nami.
Saj to je prav, kima mati, saj tega je treba.
Frido so spodili iz slube, vzdihne sin.
Zakaj? se zaudi mati.
Nemka je.
E, e je Nemka, se premisli mati, potem je seveda
prav. Pa da je Nemka, pravi, pa tvoja hi je!
In e grem jaz na Nemko, pa mene tam odslovijo.
Zdaj dobro vidim, mati: vse je bilo narobe. Prili so asi,
ki delajo z nami obraune nazaj. In ne za malenkosti; za
vse ivljenje. Vidi se, kaj bo. Druine se bodo loile, ena
bo pustila moa, oe otroke, mati sina. Delilo se bo vse
natanko, kakor si je kdo zasluil. Kdo bi si bil kdaj mislil
na ta ivljenjski obraun?
Srako vstane in hodi po sobi z rokami v epu, udrtih
prsi in postaran.
Mati ga spremlja z omi in misli.
Zdaj ti pa ni ne reem, kako stori in kako ne stori.
Star si e, her ima godno za moitev. Sam si svetuj.
Molila pa bom, da bi ti dal sv. Duh prave misli. Kaj pa
je tvoj sin?
Saj veste, odgovori sin, tudira.
Ne, ne, pravi mati. Ali je na, ali ni?

199
RNI PANTER BESeDA

Nemec, odgovori Srako, kakor bi bil obsodil sam

sebe.
Nemec, ponovi starka ostro, Nemec! Zato me ni
nikoli k vam, ker ne maram tujih ljudi. e pridem, pa te
ni doma, s kom pa naj govorim? Nihe ne razume mene
in nikogar jaz. In tako je v tvoji druini, v druini mojega
otroka, edinega sina. Sramota!
Srako hodi sem in tja in ne ree besede. Samo upog-
njen je e bolj in njegov etinasti obraz je rumen kakor
vosek.

200
RNI PANTER BESeDA

D rugi veer se je v kuhinji kmalu loil, odel v sobo

in sedel v temen kot zofe, stojee od okna sem ob
steni. Lu, ki je gorela zunaj na cesti, je segala skozi obe
okni in prostor medlo razsvetljevala. V nedoloenih
obrisih se je videlo dvoje vzporednih postelj, naslonja-
lo stola, rob omare, svetlikajoa se stran pei in del zla-
tega okvira slike, ki je visela nad posteljama.
Iz kuhinje je odmeval prepir, ki se je vnel med Frido
in bratom. Naenkrat je zakriala e mati in mala Mimi
je priela jokati. Ali kmalu se je vse poleglo in po stano-
vanju ni bilo uti drugega kakor roljanje lic, ki so pa-
dale v enakih presledkih v predal.
Srako je vstal, se tiho slekel, si odgrnil postelje in zle-
zel pod odejo. Pokrit visoko do ues je strmel v okno in
premiljal vse od kraja. Dolgo se ni tako ganil, a nena-
doma je zamahnil z roko, vrgel odejo po sebi, zategnil
obraz in si zaepetal:
Kaj? Kdo sem jaz? Kaj? Kdo sem?
Stisnil je zopet zobe in ustne, gledal sovrano v tla,
popravil odejo in leal mirno kakor prej.

201
RNI PANTER BESeDA

V spominih je razvrstil pred sabo vse: mladost, do-

mae trate, Leno, gozd, oeta in mater. Tam je hia, lipa,
Sultan, klop, rastoa koruza in sonne roe. Zdi se mu,
kakor da bi bil leal do tega trenutka v grobu, zdaj pa
vstal iz rne jame in lezel naravnost domov. Leze, leze in
kamor prileze, ga vse pozna. Na je, pravi oe, na je,
kima mati in Lena trdi celo: moj je. Sultan priskae in se
tepe z repom po zlatih bedrih, rde jezik mu visi iz gob-
ca, a oi se mu svetijo kakor mokri rni kamni. In do-
maa trata se smeje, haha, se smeje vsa, kolikor je do-
seejo oi, in koruza se smeje, haha, in velike rumene
sonne roe. In sonce in vse jasno nebo in pravijo le eno:
na je!
Vrata v sobo se odpro, vstopi ena in Srako se po-
tuhne in zapre oi. Ne ljubi se mu izpregovoriti besede,
zoprne so mu. Vse uje, kako nalahko pokaljuje, kako
se slai, zleze v posteljo in moli po nemko oena in
eenomarijo. Srako misli nanjo, spominja se vsega
prav od kraja, kako jo je prvi zagledal v druini revnega
in ponemenega poduradnika. Silna druina velikih in
majhnih otrok, mati izmozgana, nekdaj natakarica v za-
kajeni beznici, danes gospa, da ji sam Bog pomagaj,
oe pretegnjen in izmariran narednik, prelevljen na
stara leta v sodnega slugo. Tako jih vidi pred sabo in njo
vmes. Mlad je, zdrav in koder hodi, ie ensk. Prisede
in oe in mati sta vesela in si mislita: Nemara vzame eno

202
RNI PANTER BESeDA

z najinih ram. Drugi veer, tretji veer sta e skupaj in

vsi njeni pogoji se zlivajo v en sam stavek, ki ga slii ved-
no in vedno: e se bo res poroil z mano!
To vse se godi v tesnem predmestju, kjer diha iz vsa-
ke hie drugae zoprn smrad, kjer lei nad areo cesto
vena sopara, kjer odpada listje tistim redkim kosta-
njem in grmom, ki tvorijo skromen park, e v mese-
cu juniju, zamorjeno od praha, ki se dviga z ulic na stre-
he in drevje.
Doma pa je sijaj sonca irok in bogat in kakor zdrav-
je, ki se vali iz gozda v gozd, z zelenega hriba na zeleni
hrib in z ro ene doline na roe druge, e lepe in pro-
straneje. Tam ivi Lena, zala in koata soseda. Smeje se
na vsa usta in pravi, da se zato meni njim, ker ga ima
rada, a na poroko niti ne misli. Kaj je njej treba ravno
poroke, ko so njene razmere tako prostrane in sijajne!
Srako dvigne malo glavo in poslua. ena je zaspa-
la. Lu, ki sega s ceste skozi obe okni, razsvetljuje sobo
kakor prej. Tudi otroci v sosednji sobi e spijo. Zunaj so
ceste nemirne, sem in tja hodijo po njih moki in enske
in zdaj pridrve od tukaj, zdaj od tam veseli glasovi na-
vduenja, glasni klici, da naj ivi svoboda in njen svo-
bodni narod.
Srako zleze s postelje, zavije se v staro pelerino in
sede v kot zofe. Skljuen in pleast strmi v okno, suha

203
RNI PANTER BESeDA

kolena je prekrial in na stopala je nataknil stare brez-

petnike.
Kako sem mogel? se epetaje vpraa in misli pri
tem na svoje otroke. Tii uesa, kakor bi ne hotel sliati
neesa groznega, kar kriijo vanj ti temni koti in te mrz-
le stene. igav sem jaz? se plano vpraa in odgovori
si poasi in razlono: Narodov! Nato sikne med zob-
mi:
igavi so otroci?
In spet si odgovori:
Narodovi so!
Z obema rokama se dri za glavo, vstane, hodi sklju-
en po sobi kakor strailo in si ne more najti mesta.
Narodovi so!
Obstane ob oknu, gleda na cesto, vidi gruo ljudi, ki
vihti trobojnico in pojo:

Hej Slovani, naa re slovanska ivo klije

Moki so odkriti, pojo kakor v cerkvi, kakor bi moli-

li. Srakou se zamoijo oi, solze se mu udero, prekria
roke in tudi sam moli:

Hej Slovani, naa re slovanska ivo klije ...

dokler nae verno srce za na narod bije.

Tako Srako moli in joe, joe in moli, da prebudi

eno.

204
RNI PANTER BESeDA

Kje pa si? ga vpraa. Kaj je?

Toda on se ne da motiti. Kakor v najsveteji molitvi je
zamaknjen, solze mu teko po licih in kapljejo predenj na
tla. Zunaj pojo sveto in blaeno in on poje njimi:

Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada,

rna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!

ena je med tem asom vstala, ogrnila ruto in la kli-

cat sina in her.
Sedaj stoje na pragu sosednje sobe in ga gledajo. Sin
se tii v stari oetovi suknji, ki mu sega prav do tal. Hi
je v sami srajci in sklepa roke na razgaljenih prsih.
Grua zunaj dri kviku trobojnice, moki so odkriti
in vsi pojo pobono in mogono:

Lepa naa domovina,

oj junaka zemlja mila,
stare slave dedovina,
da bi vedno astna bila!

Tudi Srako poje. Naenkrat vstane, odpre okno in

poje na ves glas. Ko je pesem pri kraju, zamahne s suho
roko in pozdravi:
Dober veer! ivela Slovenija, ivela Jugoslavija, i-
vela svoboda!
Grua na cesti se okrene, vsi mu mahajo s trobojnica-
mi in vsi mu enako odgovarjajo.

205
RNI PANTER BESeDA

Peter, ga poklie ena in mu pravi po nemko: Kaj

pa dela, kaj pa ti je?
Bolan je, doloi sin.
Srako jih pogleda, zapre okno in sede na postelj.
Kdor ni z menoj, pravi, lahko gre. Kdor ne uti po
moje, ga ne maram. Loimo se v miru!
Slii? vpraa hi in razlaga, kaj oe misli.
Ubogi mo! zastoe ena in stopi blie. Pij malo
vode!

206
RNI PANTER BESeDA

D rugi dan slavi narod svoje osvobojenje. Vse hie so

v zastavah, povsod plapolajo samo slovenske, srb-
ske in hrvatske trobojnice. Ve ni avstrijskih orlov nad
uradi, nikjer ve ne najde oko nemkega napisa. Me-
ani, stari, dobri moje, hodijo okrog, gledajo in gleda-
jo in ne morejo verjeti lastnim oem. S sodne palae
vihra slovenska trobojnica, s palae nekdanje vlade prav
tako, iz hie, kjer je zatirala neko nemka policija na-
rod, prav tako trobojnica, dolga, prostrana, valujoa v
vetru.
e od zgodnjega jutra so trgi in ulice polne ljudstva.
Vse hiti, da se izree enkrat za tisto, kar je lealo vedno
v srcu, pa ni smelo na dan. Starci gredo, mladina, mo-
je, ene, dekleta, otroci. Iz predmestij in blinje okolice
zvone vozovi, vsi v zelenju in zastavah. Na njih sede de-
kleta in fantje v narodnih noah, harmonika se smeje na
vsa usta, nekje igra godba Naprej zastava Slave, od
nekod brne tamburai, jahai vriskajo na zalitih konjih,
katerim so vpletla dekleta v grive neteto narodnih tra-
kov.

207
RNI PANTER BESeDA

Prine se pomikati sprevod. Ulice in ceste in trge je

zalilo morje navduenja. lovek ne ve, kdo vse poje in
krii, toda zdi se mu, da vriskajo tudi ceste, zidovi ob
straneh, drevje, strehe, hodniki in mostovi: ivela, ivela
svoboda!
Kamor se ozre, vidi v oeh solze. Ta jih hoe pre-
kriati, oni si jih skrivaj otira za naoniki, ta jim pusti, da
mu kapljejo v sive brke in sivo brado. Naj teejo solze
sree, veselja in vstajenja!
Tisti tam, ki tee ob sprevodu, ki dri v rokah pet pa-
pirnatih zastavic in njimi maha in pozdravlja na levo
in na desno, je Peter Srako. Obrit je, kar ni njegova na-
vada, klobuk ima bolj na tilniku kakor na glavi, krajci
suknje se love v vetru za njim in od spehanosti in raz-
burjenosti je njegov obraz ves ronat. Tee, tee, pretee
sprevod in zavije v ulico, kjer stanuje. Hiti po stopnicah,
hrupno zvoni, stopi v predsobo in klie vse po vrsti.
Sm, vsi sm, hitro sm!
Ko vidi vse, dvigne trobojnico in pogleda vsakemu
posebe v oi.
Na, iztegne nato desnico, prisezi mi nanjo zdaj ti,
ena!
N, hi, hiti naprej, in ti, sinko moj.
Nihe se je ne dotakne, vsi umaknejo roke in obraze.
N, klie e Mimici, poljubi vero svojega oeta!

208
RNI PANTER BESeDA

Mala deklica stori, kakor je videla oeta: z obema ro-

icama pritisne zastavo na srce, potem jo pritiska s plo-
sko roko na svoja enjova usteca in poljubuje.
Enega samega otroka imam, pravi Srako, in sivo
mater imam, a drugega nikogar. Zbogom tedaj, pojdite,
kamor vas enejo misli, in piite mi, da vam poljem de-
narja po zakonu.
Na steni visi suknjica male Mimice. Sname jo, oblee
vanjo deklico, vzame jo v naroje in odide z vsemi pe-
timi zastavami. Hiti po ulici na cesto, koder prihaja
sprevod, stopi v vrsto, stisne v roico deklici zastavico,
a sam dri tiri in maha njimi na levo in desno.
ivela Jugoslavija! klie in Mimica vzklika za njim:
Zivela Ugoslavija!
Kakor vihar polje navduenje od leve in desne, kakor
reke se vale pobone himne, ki jih pojo ti neteti in sre-
ni zbori osvobojenih in odreenih. Zvonovi zvone, god-
be igrajo, topovi grme, a vse mesto je ena sama nes-
konna pesem navduenja in sree.
Gredo mimo glavne cerkve in tam stoji skljuena, sla-
bovidna enica, upira svoje vodene oi v sprevod in ne-
koga ie in ie. Zdaj ga je zagledala. Srakoeva mati je.
Zagledala je sina, o katerem je mislila, da je utonil med
tujci. Vidi ga, rine se med mladino, njeno zgubano lice
je rdee in vedro, prerije se skozi vrsto in gre naravnost
k njemu. Prime se ga za suknjo, da laglje dohaja, in kima

209
RNI PANTER BESeDA

mu, e tako je prav, tako je prav. Vzame mu iz roke za-

stavico, vihti jo in klie in poje z drugimi vred.
Zivela Ugoslavija! vzkrika Mimica.
Le e tako reci, jo bodri starka, le e tako reci!
In vsi prino peti iroko, pobono in blaeno svete
slovanske himne.
Tako gredo in se oklepajo drug drugega: mati sina ez
kri, sin matere okoli ram, Mimica oeta, ki jo nse na
levi roki, okoli vratu.
Oblaki se pretrgajo in sonce jih pozdravi ter se jim
nasmeje s svojim neskonnim sijajem.

210
RNI PANTER BESeDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-213-0

211