AMERIKANCI BESeDA BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Zofka Kvedrova

Amerikanci

O M N I B U S 1 
BESeDA
AMERIKANCI BESeDA

Zofka Kvedrova
AMERIKANCI
Drama v ‰tirih deajnjih

To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-338-2
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

2 
AMERIKANCI BESeDA

OSEBE

Streharjeva Anãka, mlado dvajsetletno dekle.

Peãarjev Lojz, nje ljubi.
Peãarica, bogata kmetica in vdova.
Kmet Îagar.
Njegov sin Matijãe.
Metka, njegova ljubica.
Kregar, nje oãe.
Torbarãek.
Alenãica, njegova Ïena.
âevljar Ko‰ir.
Tona, njegova Ïena.
Dolenc, krãmar.
Dolenãevka, njegova Ïena.
Zima, koãar.
Zimovka, njegova Ïena.
Zavrle, kolar.
Zavrletovka, njegova Ïena.
Amerikanec.
Gospodiãna Ema.
Uãitelj.
Dva voznika, kmetje, kmetice, fantje, dekleta in otroci.

Prvo dejanje se vr‰i pred BoÏiãem, drugo v avgustu, tretje

koncem septembra, ãetrto po Vseh Svetih.

3 
AMERIKANCI BESeDA

PRVO DEJANJE

Zima je. Veãeri se Ïe. V Dolenãevo krãmo, ki stoji

ob cesti, prihajajo Ïenske in otroci. Stiskajo se
okoli peãi. Zadaj so vrata na cesto, na vsako stran
vrat okno, na levo je peã in vrata v kuhinjo. V
krãmi so mize, klopi, po stenah slike. Soba je
okajena, toda prijazna, kakr‰ne so vobãe va‰ke
gostilne.

PRVI PRIZOR
Dolenc, Dolenãevka

Krãmar Dolenc sedi pri mizi v kotu blizu okna in ãita Mo-
horjev koledar. PriÏgal je vivãek in pu‰i. Slabi ãasi,
povsod so slabi ãasi!
Dolenãevka, okrogla in Ïivahna krãmarica prihaja iz kuhi-
nje. Ali se tebi lepo godi, moÏ! Jaz sem bila v
hlevu pri svinjah. Niã ne bo z njimi letos. Mu-
ãim se in muãim, pa niã!
Dolenc. Saj pravim, slabi ãasi povsod. ·e po knjigah se
pritoÏujejo. Bral sem, vidi‰ . . .
Dolenãevka. Bral, hm . . . Ti lepo sedi‰, jaz pa delam, to
je razloãek.

4 
AMERIKANCI BESeDA

Dolenc. Saj bi tudi jaz rad delal, samo kaj? Kaj bom jaz
kuhal, kravo molzel in na potoku perilo pral?
To je za Ïenske.
Dolenãevka. Za Ïenske! âudno je to, da vi dedci toliko
lenarite, za nas Ïenske pa je v petek in svetek,
v slabih in dobrih ãasih delo enako. Tri dedce
imam, tebe in dva sina, pa ste se dosti odpoãi-
vali. Samo jaz se peham od zore do mraka.
Dolenc. Ti, jutri pojdem na po‰to. Jo‰ko je pisal, da se
jima obema slabo godi pri vojakih. Moramo
jima poslati kak‰en krajcar.
Dolenãevka. Po‰lji, za drugo tako nista. Samo jemati
znata. Po‰ljite . . . vedno: po‰ljite! Ali prej ni
nobeden mislil na to, da bi si prihranil poãen
gro‰ za silo. To se vidi — tvoja kri! Jaz samo ne
vem, zakaj si mo‰ki! Na gorkem sedi, pa bere!
Dolenc. Na gorkem — — ha ha! Ves trd sem, tako je
mraz tu pri oknu. Pojdi, pojdi pa naloÏi ‰e eno
klado v peã. Ljudje bodo pri‰li s pota. Vsak se
rad ogreje.
Dolenãevka. Danes se ne bodo mnogo greli, bo‰ videl.
âe se pride pred BoÏiãem domov, ni denarja v
Ïepu, da bi se greli v krãmi. Tako je. Ampak naj
bo. âlovek je kristjan. âeprav imamo malo drv
to zimo, da ve‰. (Odide v kuhinjo.)

5 
AMERIKANCI BESeDA

DRUGI PRIZOR
Dolenc. Ko‰irjeva Tona.

Tona vstopi. Stara je kakih trideset let, suha in klepeta-

va. JeÏe‰, al’ je mraz! Kaj ste sami, kaj ni ‰e ni-
kogar!
Dolenc. Ne, ‰e nikogar ni. Velik sneg je, teÏko se hodi.
In pa daleã smo od Ïeleznic.
Tona. Kaj ne, kak‰na nesreãa je to za vas! TeÏka bo le-
tos, ko pridejo mo‰ki Ïe pred BoÏiãem domov
in brez zasluÏka. Jaz sem rekla svojemu, naj ne
hodi od doma, letos. Res se prinese stopetde-
set, dvesto goldinarjev s Hrva‰kega, ãe so ‰ume
koliãkaj, ali doma bi bil tudi zasluÏil krajcar.
Krajcar, res, ne goldinarja. Ali gotovo je le go-
tovo.
Dolenc. Eh, nobeden ne bi ‰el, ãe bi vedel, da bo slabo.
Va‰emu je ‰e nekako. âevljar je, zasluÏi tudi
doma. Drugi pa doma ne zasluÏijo niãesar. Îi-
veti se mora, a brez gro‰a ‰e ovsenjaka ne ku-
pi‰.
Tona. Res je. Hudo je na svetu, ali drugim je ‰e huje.
Jaz pravim tako: bosi ljudje ne morejo hoditi.
Îivelo se bo do smrti, kakor se bo.
Dolenc. âe se spomnim kako je bilo vãasih! Ljudje so
pri‰li s Hrva‰kega, vsak je imel denarja kakor

6 
AMERIKANCI BESeDA

smeti in pilo se je . . . Ali zdaj bi bilo najbolje,

da bi snel smreãico nad vrati in jo vrgel v peã.
Tona. I kaj bi tisto! Vam tudi ni take sile. Ljudje ga
bodo pili vedno. Potrebno je vãasih za zdravje
in veselje. In vi od tega lahko Ïivite.
Dolenc. Jaz in Ïena Ïe. Ali sinova sta pri vojakih, in no-
benemu ne zdrÏi krajcar pod palcem.
Tona. Razvadili ste ju, to je. Lepa fanta ali premalo
pameti, to je. Preposkoãna sta. Jaz se ãudim.
Zakaj va‰a NeÏa je imela od nekdaj trdo roko
in vajeti je drÏala na kratko.
Dolenc s smehom. Eh, kaj bi, po meni sta. Jaz sem bil
vesel fant.
Tona. Pravili so mi, pravili. Nu kaj, ãe je bil ãlovek
malo v ‰olah, pa se ga prime . . .
Dolenc. Kaj bi tisto! Samo dve latinski imam. Ali vroãa
kri, to je. Se bodeta Ïe vgnala tudi ona dva.
Tona. O, gotovo! Samo, da dobita taki Ïenski, kakr-
‰na je va‰a NeÏa. Ta je huda.
Dolenc smejè. To je pa res. Huda kot vrag.

7 
AMERIKANCI BESeDA

TRETJI PRIZOR
Prej‰nja. Dolenãevka.

Dolenãevka prihaja iz kuhinje. Glej, glej. Tona, ti si pri‰la

Ïe ãakat.
Tona. Spodobi se.
Dolenãevka. Saj se ne gledata preveã rada z moÏem, ko
je doma. Pravijo, da te pretepa . . .
Tona. I, vse se govori. Ampak jaz mislim, da je ‰e ved-
no lep‰e, ãe ple‰e Ïena po moÏevi muziki, ka-
kor pa narobe.
Dolenãevka. Lep‰e gori ali doli, koristneje bi bilo Ïe, ãe
bi se mo‰ki obraãali, kakor bi godle me. Jaz
imam tri, zato to vem. Bogati bi bili lahko, bo-
gati. Ali on je vse zakartal svoj ãas, sinova sta pa
po njem. Za niã kri!
Dolenc. Samo ne govori! Vsak ima svoje muhe, dokler
je mlad.
Dolenãevka. Oh da, to ima‰ prav. Jaz sem imela tudi svo-
jo muho, a to si bil ti. A ti si ‰e malo veã kot mu-
ha. Sr‰en si, vraÏji.
Dolenc. Samo nikar tako grobo. Jaz sem spokorjen
gre‰nik, saj vidi‰. Ne kartam, ne pijem, ãeprav
sem o‰tir. In ‰tedim tudi, vsaj Ïe deset let.
Dolenãevka. Zato sta sinova zaãela. Lahko se postavlja‰,
lepa sinova ima‰. Dva falota!
Dolenc. Tvoja sta ravno toliko kot moja.
8 
AMERIKANCI BESeDA

âETRTI PRIZOR
Prej‰nji. Peãarica.

Peãarica, okoli petdeset let stara, zelo energiãna Ïenska. Sla-

ba pota so, zameti, ãlovek pride komaj skozi
vas. Kaj jih ‰e ni?
Dolenãevka. Ni jih ‰e, strinja. Kaj ste pri‰li ãakat sina?
Vesel bo.
Peãarica. Pri‰la sem, da vidim ãim prej, kako se mu je
njegova trma obnesla, ha ha! Prav vesela sem,
da se mu je tako slabo izplaãalo. ·e po denar je
pisal za pot.
Tona. Vsi so pisali. Tudi mojemu sem poslala dva-
najst goldinarjev, da more domov. Nesreãa je
to, strinja, nesreãa!
Peãarica. Mojemu Lojzu privo‰ãim. Kako se je postav-
ljal! In vse zaradi tiste Streharjeve . . . Prosim
vas, gostaãeva! Kaj bi taka pri na‰i hi‰i. Ko lah-
ko dobi deset bogatih nevest. Bogatih pravim.
Pet tisoã mora imeti najmanj.
Dolenãevka. I, pa saj ste sami bogati in samo Lojza ima-
te. Naj vzame tisto, ki mu je v‰eã.
Peãarica. Sebi enako naj vzame. Beraãica je za beraãe,
gostaãeva za tak‰ne, ki sami nimajo niã.
Tona. Ampak Lojz pravi, da ne vzame druge. Anãko
ali nobene.

9 
AMERIKANCI BESeDA

Peãarica. Bomo videli. Sreãa, da je bil moj ranji moÏ to-

liko pameten in je meni vse zapisal. âe me Lojz
ne bo poslu‰al, ne dobi niti krajcarja do moje
smrti. In jaz bom ‰e sto let stara, kaj Dolenc?
Dolenc. Gotovo. Iz kremenite rodbine ste. Siromak,
ranjki, ni bil tako krepak.
Tona. âe bi bil on Ïiv, bi bil Lojz Ïe oÏenjen z Anãko.
Ranjki je bil dober.
Peãarica. Dober, ali nespameten. Da nisem jaz skrbela
za hi‰o, ne bi imeli niã. Ampak zato tudi pra-
vim: Lojz, ti bo‰ delal po moji volji, ãe ne pa ‰e
gro‰a ne, ‰e gro‰a!
Dolenãevka. Ampak radi ga imate le. Po taki meãavi ste
pri‰li ãakat. Va‰a hi‰a je daleã in na samem.
Peãarica. O, to je pa druga stvar. Rada ga imam Ïe. Kako
ga ne bi imela rada, ko je moj edini. Ampak po-
slu‰ati mora. Jaz sem bolj pametna ko on. Nu,
ali on se bo ‰e ugnal. In morda ‰e kmalu.
Tona. Mislite? On je trmast kot Vi. Va‰a kri, kaj bi
drugo.
Peãarica. Saj mu tega ne zamerim. Prijatelja sva. Prijaz-
na sem z njim, ne kregam se. Le to sem rekla:
Gostaãeva ne bo pri‰la v mojo hi‰o, pa amen.
Tona. Zato je od‰el z drugimi na Hrva‰ko.

10 
AMERIKANCI BESeDA

Peãarica. Da, mislil je, bogsigavedi kak‰no sramoto mi

bo s tem napravil in kako se bom jezila . . .
Smejala sem se.
Dolenãevka. O ne, on je ‰el najveã zaradi tega, da pri-
sluÏi kaj denarja. âe bi bil prinesel kaj pod pal-
cem, pa bi se bil oÏenil z Anãko in od‰el na gos-
tijo z njo. Tako je govoril.
Peãarica. I naj govori. Naj ima veselje. Se bo Ïe naveliãal.
Ko bo videl, da se denar ne pobira na cesti, ga
Ïe pamet sreãa. Saj lahko ãakam.

11 
AMERIKANCI BESeDA

PETI PRIZOR
Prej‰nji. Zimovka, Zavrletovka, Torbarãek in
njegova Ïena Alenãica prihajajo vsi hkratu v sobo.

Torbarãek. Naj vam Bog zdravje da, kristjani boÏji!

Dolenc. Kaj si pa ti pri‰el? Ti nima‰ nobenega, na kogar
bi ãakal.
Torbarãek. Imam, bratec, imam. Svojih torb ãakam. Ej,
‰koda, da se vraãajo tako hitro. Preveã nove se
bodo vrnile. Pred BoÏiãem, prosim vas! — To ni
prav! Slabo bo za vse. Tudi za me, tudi zame.
Malo Ïganja daj, o‰tir! Slivovke.
Dolenc. Saj drugi tako nobeden niã ne pije.
Torbarãek. Kaj bodo Ïenske!
Zavrletovka. Kje bi vzele! Celo hi‰o otrok in niã zasluÏ-
ka . . .
Zimovka. Jaz sem pisala svojemu, naj ne hodi domov, ãe
je koliãkaj zasluÏka. Odpisal mi je, da stradajo.
Delajo kot ãrna Ïivina. Ali ‰uma je slaba. Ne za-
sluÏi‰ krajcarja. ·e ob zdravje bi se pripravil, ãe
bi ostal. Pa sem si mislila: ãe je taka, naj bo raj‰i
doma. Kuhalo se bo slabo, ali nekaj boba in
krompirja bo tudi zanj.
Zavrletovka. Izposoditi sem si morala, da sem mu mogla
poslati tistih deset goldinarjev, ki je ponje pisal.

12 
AMERIKANCI BESeDA

(Jokavo.) Kako se bo pri nas Ïivelo to zimo, to

sam Bog ve!
Tona. âudim se, da jih ‰e ni.
Dolenãevka. Slaba cesta je in pa poãivajo, gotovo poãi-
vajo na poti po vaseh.
Tona. Spomladi se pripeljejo na vozeh in z muziko.
Zimovka. Spomladi imajo denar, pred BoÏiãem pa se
pride s praznimi rokami. Moj se je pred ‰tirimi
leti vrnil tudi tako.
Tona. Skoro vsako drugo, tretje leto jih pride nekaj iz
vasi nazaj tako ob tem ãasu. Na slab pridelek
nalete, pa je treba pustiti vse in vrniti se sredi
zime.
Torbarãek. Ko sem ‰e jaz hodil proã, ni bilo tega. Tride-
set zim sem bil v ‰umah, pa se mi ni zgodilo kaj
tak‰nega. Ali dandanes je vse goljufivo.
Alenãica. Ti pa ve‰! Boga zahvali, da si Ïiv.
Torbarãek. Hvalim, stara moja, hvalim. Vidi‰, tebe pa
mojo torbo, to dvoje mi je Bog dal. Oboje
imam rad. Belo morje Adrijansko, da je res. Pij!
Alenãica, pij!

13 
AMERIKANCI BESeDA

·ESTI PRIZOR
Prej‰nji. V sobo prihiti Kregarjeva Metka, moãno,
rdeãeliãno dekle.

Metka. Kaj jih ‰e ni?

Torbarãek. Bodo Ïe pri‰li, potrpi. Na, sem sedi in poãa-
kaj. Uh, ali se postavljamo. Zdaj pa ne vem,
skoraj da si mi ‰e bolj v‰eã kot moja Alenãica.
Tona. Si pri‰la oãeta ãakat?
Metka. Koga drugega?!
Tona. I nu, Îagarjevega Matijca. Govori se po va-
si . . .
Metka. Dolgi jeziki.
Tona. To je prav, ãe ni res. Matijãe pravi, da hoãe sa-
mo bogato. On je za denar.
Metka. Zakaj pa lazi za menoj?! Kdo ga prosi!
Tona. Vidi‰, vidi‰, je pa le res, kar pravijo . . .
Metka. Niã ni res. Jaz. ga ‰e pogledam ne.
Torbarãek. Zakaj ga ne bi pogledala?! Lep fant je in ti si
fletno dekle. Taka roba se lahko gleda. Tudi jaz
sem bil mlad, kaj Alenãica, pa vem, kako je to.
Alenãica. Kaj bo‰! Zdaj si star, ne pozabi tega!
Torbarãek. âe le tebe pogledam, pa se spomnim. Ti tudi
nisi veã tista Alenãica, ki sem se zanjo tepel s
fanti.

14 
AMERIKANCI BESeDA

Alenãica. Molãi, molãi. Vedno av‰a‰ take norije. Îe sto-

krat sem pozabila vsega. {K drugim.) Rod sva ‰la
obiskat v Srednjo vas. Pri Grebenãevih imajo
zopet majhno. Pa sva nesla ‰truco. Stara Gre-
benãevka je moja polusestra.
Torbarãek. âakaj, ko sva Ïe tukaj, bova Ïe ‰e malo strpe-
la. Pa bi res rad videl svoje torbe. Tako lepo sem
jih naredil v jeseni. Z lisiãjo koÏo in zajãjimi
taãicami sem jih ob‰il in nakinãal. Zdaj jih no-
sijo pred BoÏiãem nazaj ‰e cele. Niã ne bo za-
sluÏka drugo jesen.
Dolenc. Zdi se mi, da gredo. (Odpre vrata in stopi na
cesto. Od tam:) So Ïe tu.

15 
AMERIKANCI BESeDA

SEDMI PRIZOR
V sobo se drenjajo kmet Îagar, njegov sin Matijãe,
Zavrle, Zima, ãevljar Ko‰ir, kmet Kregar, Peãarjev
Lojz in drugi moÏje in fantje. Na nogah imajo
‰kornje, na glavi kuãme ali polhovke; obleãeni so
v debele ali kratke zimske suknje in v hlaãe
irhovke ali pa v sivo domaão volneno prejo.
Vmazani so, obleka je obno‰ena. Vsak ima ob
strani natlaãeno lovsko torbo, na rami tesarsko
sekiro in veãji ali manji sveÏenj. Nekateri imajo
dolge in ‰iroke Ïage, kakr‰ne se rabijo v gozdovih.

Îagar visok in moãan moÏakar. VraÏjo pot smo imeli in

„lep” zasluÏek! Ko sem zagledal na‰o vas, sem
zaklel.
Torbarãek. Ej, nerodno je to, nerodno, priti pred BoÏi-
ãem.
Îagar. Prokleto, verjemi. Denar je potreben, kot sol.
Spomlad bo pri‰la, davke bo treba plaãevati,
delavce najemati, kak‰no Ïivinãe kupiti, pa ni-
ma‰ s ãim. Roke ima‰, kakor medved, (pokaÏe
roke) zasluÏi‰ pa niã z njimi.
Zavrle pozdravlja Ïeno. Taka je, glej. Laãni in prazni
smo pri‰li, kot ciganje. Kaj pa otroci?
Zavrletovka. Kaj bi?! Nagi so napol, obuti nimajo kaj in
kruha je malo. Sem mislila, da mi ti kaj po‰lje‰
za BoÏiã, se je pa tako zgodilo . . .

16 
AMERIKANCI BESeDA

Zavrle. Najraj‰i bi se obesil, ve‰. Da po‰fen ãlovek dan-

danes ‰e za kruh ne zasluÏi! Taka pravica je na
svetu! Drugi se pa mastijo in ne vedo kaj bi Ïrli.
Kregar pozdravlja hãer, potem k drugim. Politika je kriva,
ljudje, politika! Na‰i poslanci so za niã. âe bi
bili poslanci za káj, bi imeli dela in zasluÏka za-
dosti. Jaz bi Ïe povedal cesarju. Politika pravim.
Dolenc. Ali bodete kaj pili?
Îagar. Kaj bomo pili, ko ni denarja! Na, pa naj bo. Na-
toãi pol litra slivovke, naj se napijejo na moje
zdravje. Da se bo vedelo, da sem podÏupan.
Bom Ïe plaãal. Moje posestvo je prvo v vasi.
Dolenc. Cel sod upam, ãe hoãete . . .
Îagar. Ni treba. Ampak sramota je to, da moram piti
merico slivovke na vero. Taki ãasi so to, glejte,
da Îagar na vero pije. (Toãi.) Na zdravje! In pij-
te!
Matijãe Metki. Kaj si ti tudi pri‰la ãakat?
Metka. Zakaj bi ne?!
Kregar. Ali jo vidi‰, kak‰na je! Kakor jabolko, tak‰na je.
Ej, ‰koda, da te ranjca ni uãakala. Pridna pun-
ca si in postavi‰ se. Kar je res, je res. Zakaj pa
Francelj in Micka nista pri‰la s teboj?
Metka. V ‰oli sta.
Matijãe. Kaj bo, kadar se vam bo Metka omoÏila? Brez
gospodinje boste!

17 
AMERIKANCI BESeDA

Kregar. TeÏka bo, teÏka! Pa mlada je ‰e. Lahko ‰e poãa-

ka.
Matijãe. Dajte ji kaj dote, pa jo bom jaz vzel.
Kregar. Dota, he, he! Saj vidi‰, kak‰no doto sem letos
zasluÏil! {Vzame prazno moånjo iz Ïepa in jo obr-
ne.) ·e krajcarja ni ostalo za seme. Ali jaz to
pravim, ãe bi bila politika drugaãna . . .
Peãarica sinu. Nu, daj, pokaÏi se, da vidim kako se po-
stavi‰! Jaz sem ti prerokovala, da bo tako. Ali se
mi dobro zdi, da se ti je tako obneslo!
Lojz mlad, moãan in lep fant. Grdo je to, mati, da se
veselite. Drugi imajo otroke doma, zadolÏeni
so, in nesreãa je to velika, da se je cela zima
tako izjalovila. Kaj bodo poãeli celo leto brez
zasluÏka!
Peãarica. Nu, nu! Jaz se samo zate veselim, ne za druge.
Ha, ha ali si kaj teÏko pisal meni po denar, kaj?
Lojz. Mati, veste kaj bi vam svetoval: Nikar preveã
. . . Pretrgalo bi se. Zakaj ste mi pa pisali taka
hinavska pisma, da ste v skrbeh zaradi mene in
naj pi‰em, ãe sem potreben?!
Peãarica. I nu, tvoja mati sem. In rada te imam vseeno.
Enkrat se bo‰ Ïe ukrotil.
Lojz. Tega bodete dolgo ãakali.
Peãarica. Dolgo ali kratko, jaz sem potrpeÏljive krvi.
Ampak poda se ti sekira in torba. ·e skoro bolj

18 
AMERIKANCI BESeDA

vseã si mi kot takrat, ko si bil vojak. Vidi‰, kako

si neumen! Kako lepo bi se nama godilo, ãe ne
bi imel take trme. Jaz sem dobra, fant, jako do-
bra, ãe si moje pameti.
Lojz. Jaz sem svoje, mati. Tako je. Vsak ima svojo
glavo.
Peãarica. Pa svoj Ïelodec tudi. Saj ve‰, kak‰nih misli sem.
Ena pamet, ena skleda, dve pameti, dve skledi.
In tvoja bo prazna, verjemi.
Lojz. Bomo videli!
Peãarica. Saj vidi‰!
Ko‰ir pozdravlja Ïeno. Na, glej, Tona, spet te bom gle-
dal celo zimo . . .
Tona. Brez beliãa pride, pa se ‰e nekaj usaja . . . Za-
kaj nisi ostal tam, kjer si bil, ãe ti nisem zado-
sti lepa.
Ko‰ir. U-uh! Ali si ga videl osata! Suho je in zbadljivo!
âe je mo‰nja prazna, hlaãe so ‰e cele, ljuba mo-
ja Tona. Irhaste so, dolgo drÏe. Jaz sem gospo-
dar v hi‰i z denarjem ali brez denarja. Tega ne
pozabi!
Tona. Kregal bi se rad, to vidim. ·e roke mi nisi dal,
pa bi me Ïe pretepal, kaj? In potem pravijo so-
sede, da sem jaz kriva, ãe ni pri nas miru pri
hi‰i.
Zavrle. Tako, popili smo, zdaj pa pojdimo domov.

19 
AMERIKANCI BESeDA

Drugi. Pa res! Pojdimo! Kasno je Ïe. Veãeri se.

Torbarãek. Tudi midva pojdeva, kaj stara? Sem mislil, da
bom videl svoje torbe ‰e le o Veliki noãi ogu-
ljene ali petiãne, pa ste jih prinesli nove in
prazne. Ej, narobe svet! Jaz imam trideset zim,
ampak takrat so bili bolj‰i ãasi. Torbe so se dru-
gaãe trgale. Vsako leto je bilo treba kupiti dru-
go. Denarci so se sluÏili na debelo. Kakor Ïira
smo jih imeli.
Îagar. Minilo je. Zdaj so Ïulji v ceno.
Kregar. Ampak, ãe bi bili na‰i poslanci kaj vredni, bi mi
drugaãe Ïiveli. Politika, ta je napaãna, politi-
ka . . . (Pripravljajo se k odhodu.)
Dolenãevka. Pa ostanite ‰e malo. Zakurila sem v peã, kar
se je dalo, samo da bi bilo bolj toplo, da bi se
lep‰e ogreli. Zdaj pa greste tako hitro.
Îagar. V adventu ni cvenka in ni veselja. Spomladi, po
Veliki noãi smo se drugaãe vraãali. Kakor da bi
‰li od Ïenitovanja. Plesalo se je in cvrlo; pilo in
pelo. Ali brez gro‰a bi ãlovek raj‰i klel kot ukal.
SIaba bo letos, slaba.
Dolenc. Vem, vem. Ej, malo vina bomo iztoãili!
Kregar. Tako je. Malo. (Hãeri.) Pojdi dekle, se ‰e doma
kaj pomenimo.
Zavrletovka trpko. âasa bomo imeli zadosti celo zimo.
(Odhajajo.)

20 
AMERIKANCI BESeDA

OSMI PRIZOR
Dolenc, Dolenãevka, Peãarica, Lojz.

Peãarica sinu. Ostani. Dolenãevka nama bo skuhala

malo vina, kaj ne?
Dolenãevka. O, naenkrat bo gotovo. V peãi gori.
Peãarica. Da ne bo‰ rekel,. da sem brez srca. Ves moker
si!
Lojz. SneÏilo je celo pot!
Peãarica. Se bo‰ malo ogrel z vinom.
Dolenãevka. Zdravo je to, jako zdravo. Dobro bo in slad-
ko bo. (Odide v kuhinjo.)

21 
AMERIKANCI BESeDA

DEVETI PRIZOR
Prej‰nji brez Dolenãevke.

Dolenc. Vidi‰, Lojz, kak‰no mater ima‰. Ne bi bila vsa-

ka taka, ne. Druga te ‰e pogledala ne bi, ãe bi
naredil, kakor si ti naredil svoji materi. Doma je
vsega dosti: blaga, polja, njiv, gozdov . . . Hi‰a
kot grofija. Kruha dosti in dela dosti. Ali sin gre
na Hrva‰ko, trame tesat in koruzne Ïgance jest.
Lojz. E, vsak ve sam najbolje, kje ga ãevelj Ïuli.
Dolenc. Ampak v‰eã mi je to. Tvoja mati ne mara za
dolge jezike in glej poãakat te je pri‰la. Lepo je
to. Kakor sem dejal — druga bi drugaãe.
Peãarica. Jaz z ljubeznijo, veste. Zakaj bi se kregala. âa-
kam, to je najbolj‰e. Enkrat Ïe pride na moje.
Lojz. Ne vem mati, kako bo s tem.
Peãarica. To ti povem, dandanes se denar teÏko sluÏi. A
brez denarja ni niã. Kako se bo‰ Ïenil, ãe nima‰
beliãa. Kako bo‰ Ïeno redil, ãe ‰e sam nima‰ v
kaj vgrizniti.
Dolenc. Resniãna je ta, resniãna.
Lojz. Zdrav sem in delaven. Toliko se Ïe zasluÏi.
Peãarica. Saj vidi‰, kako se zasluÏi . . . Poizkusil si.
Lojz. To je sluãaj. Enkrat se ãlovek nameri na ne-
sreão, a drugiã gre po volji.

22 
AMERIKANCI BESeDA

Peãarica. No, no ve‰, malokdaj gre po volji. Delavski

kruh je piãel in trd. Ali ti si neumen! Jaz bi ti
dala ãez, glej . . . Gospodaril bo‰ doma, hlap-
ce bo‰ imel, dekle. Tvoja beseda bo kaj veljala
in danes ali jutri si ‰e Ïupan lahko.
Dolenc. Pametne besede, res.
Peãarica. Jaz vem za eno. Benãinovi bi dali svojo. Lepa
je, denar ima, vsak bi bil vesel, ãe bi jo le dobil.
To vzemi, vidi‰.
Lojz. Eh, mati, kaj se muãite! Saj sem vam povedal,
katero bi rad.
Dolenc. Ej, mladost, mladost! . . . Tema je, bom pa pri-
Ïgal! (PriÏiga petrolejevo svetiljko, ki visi pod stro-
pom.)

23 
AMERIKANCI BESeDA

DESETI PRIZOR
Prej‰nji. Streharjeva Anãka.

Anãka drobno in milo dekle, prikupljivega vedenja in lica.

Obleãena je preprosto, ali ãisto. Dober veãer! Pri-
‰la sem vpra‰at, ãe niso ostali tukaj pri vas?
Skozi okno sem videla iti nekatere po hribu
doli, ali oãeta ‰e ni.
Peãarica. He, he. Kaj se hlini‰. Lojza si pri‰la ãakat in
lovit, pa ne oãeta! Poznamo se.
Anãka. Jaz nikogar ne lovim, strinja. A to je res, da na-
‰ega oãeta ‰e ni in mi smo v skrbeh.
Lojz vstane. Oãe so ostali v Srednji vasi. Slaba pot je,
pa niso mogli z nami do doma. Niso ‰e popol-
noma krepki.
Anãka. Zakaj ne? Kaj se jim je zgodilo?
Lojz. Niã tak‰nega. Nikar se ne boj. Veja jih je malo
udarila, ko smo podirali neki stari hrast.
Anãka. Za boÏjo voljo! Mi niã ne vemo. Joj, joj, kako
smo nesreãni, moj Bog! (Zaihti.)
Lojz. Nikar ne jokaj. Res ni niã hudega, verjemi. Dru-
gaãe bi vam bili pisali. Pa nismo hoteli pla‰iti.
Oãe so krepki, ãez ‰tirinajst dni bodo zdravi ka-
kor jaz.
Anãka. Oh, kako mi je hudo! Drugi so se vrnili vsaj
zdravi, ãetudi brez zasluÏka, a oãeta je potrlo!

24 
AMERIKANCI BESeDA

Lojz. Ali verjemi, zdravi so Ïe. Lahko bi bilo huje.

Draga Anãka, le nikar ne jokaj! (Pogladi jo po
laseh.)
Peãarica priskoãi in pahne Lojza proã. Zdaj mi je pa Ïe za-
dosti tega pijanstva! Lepo si imela izpeljano!
Saj vsa vas ve, kaj se je zgodilo tvojemu oãetu,
samo ti da ne bi vedela?! Ha ha!
Anãka prestra‰eno. Ne, mi res nismo niãesar izvedeli.
Peãarica. To ti povem, zastonj ga lovi‰, zastonj!
Lojz. Ali mati, kaj vam je?! Kaj vam je storila?!
Peãarica. Storila?! Ha ha! In ‰e vpra‰a‰! (Anãki:) Nikoli,
nikoli ne bo tvoj, ti, ti, hinavkal Poberi se vun!
Tu ima‰, na tu! (Udari jo z roko po obrazu.)
Anãka zajoka glasno. Moj Bog, zakaj?! Saj nisem niãe-
sar kriva! (ZbeÏi vun.)
Lojz stisne pesti, zavpije. Mati, zakaj ste to storili?!
(Pograbi klobuk in odbeÏi za Anãko.)
Dolenc. Prenagli ste bili, strinja, prenagli! TeÏko se bo
popravilo to . . .

(Zastor pade)

25 
AMERIKANCI BESeDA

DRUGO DEJANJE

Poleti je in semanji dan. Pred Dolenãevo gostilno

stoje mize. Par dreves raste pred vrati. Vse
naokrog je zeleno in senãno. Ob strani se vidi
keglji‰ãe. Fantje kegljajo, se prepirajo,
pogovarjajo in pojo. Vedno je ãuti ‰um od tam.
Dolenc in Dolenãevka hodita semtertja, v hi‰o, na
keglji‰ãe in nazaj ter streÏeta gostom. Ob mizah
sede ljudje, mo‰ki, Ïenske, fantje, dekleta;
prihajajo in odhajajo. Metka je pri‰la pomagat
Dolenãevima.

PRVI PRIZOR
Pred hi‰o sede okoli mize gostje, med njimi:
Îagar, Zavrle, Ko‰ir in Peãarjev Lojz.

Îagarjev Matijãe prihaja od desne. Za klobukom ima virÏin-

ke in pero. Pu‰i. Vstavi se in zavriska. Juh, danes
je semenj! Veseli bodimo!
Metka hiti od keglji‰ãa sem. Ti si, Matijãe?! No, kaj si mi
kupil na sejmu?
Matijãe. Srãek sem ti kupil, Metka! In bonbonov, lecta!
Na vzemi! (Ponuja ji polno prgi‰ãe.)

26 
AMERIKANCI BESeDA

Metka vzame in spravlja v Ïep, ki ga ima pri‰itega na

predpasniku. Koliko si pa Ïe razdelil, kaj?
Matijãe. Niã.
Metka. Ne verjamem. Ti hodi‰ za vsako.
Matijãe. Samo za teboj. Ali ti me ne mara‰. Ali sli‰i‰?
(Od daleã se sli‰i harmonika.) Pri Vrhovcu imajo
muziko. Pojdi z menoj plesat.
Metka. Ne morem, saj vidi‰, da imam tukaj posla.
Matijãe. Pa mi daj vsaj ta nageljãek, (Vzame ji nageljãek
raz prsi in si ga zatakne v gumbnico) Ti, Metka,
nocoj pridem pod okno.
Metka hihita. Pod moje okno ne sme nihãe.
Matijãe. Tudi jaz ne? Sem mislil, da si moja.
Metka. Kdo bi ti verjel?!
Matijãe. âe ti pa pravim, da te imam tako rad, da bi kar
. . . (Zavriska.) Juh! (Tiho.) Nocoj pridem.
Iz keglji‰ãa kliãejo. Sem pojdi, Matijc! Bomo kegljali!
(Drugi glas.) In pili. (Tretji glas.) Pa peli!
Matijãe. Saj Ïe grem! (Metki.) Nocoj, srãek!

27 
AMERIKANCI BESeDA

DRUGI PRIZOR
Prej‰nji. Torbarãek.

Torbarãek prihaja. Preko rame mu visijo ‰tiri lovske torbe.

Iz Ïepov mu gledajo krtaãe. Metki. Dober dan, de-
klica!,
Metka. Dober dan. Danes je vroãe. Ali ste mnogo pro-
dali?
Torbarãek. Niã, draga moja, niã. Vina mi prinesi. Semenj
je. Nisem ga pil Ïe cel mesec. ·e okusil ga ni-
sem. Slabi ãasi so. Prej ga je ãlovek vsaj vsako
nedeljo in ob praznikih videl. Zdaj nima‰ gro‰a;
‰e za moãnik ne, kam li za vino! (Gre in sede k
mizi poleg Îagarja.) Saj se lahko k vam sede,
spo‰tovani gospod podÏupan?
Îagar. Sedi! Ali neslan nikar ne bodi. Danes sem sla-
be volje.
Torbarãek. Zakaj pa?
Îagar. Kravo sem prodal v niã. Ali moral sem. Ni be-
liãa pri hi‰i. TeÏava je brez krajcarja. Lepa kra-
va, fina dojenica. Vsaj trideset goldinarjev sem
izgubil pri njej.
Torbarãek. Kaj naj ‰ele jaz reãem, ko ‰e krave nimam.
Samo torbe imam. Torbe in krtaãe. Ali preveã
se me drÏijo, preveã!

28 
AMERIKANCI BESeDA

Dolenc pristopi. Ali ste videli kedaj tako slab semenj?

Saj ni nobenega ãloveka blizu. Prej‰nja leta
smo iztrÏili za par sto goldinarjev, letos nam pa
ostane ‰koda.
Torbarãek. Ali ste Ïe sli‰ali? Nekak‰en Amerikanec je
pri‰el na semenj. Gospodiãno iz po‰te pozna.
Pravijo, da jo snubi.
Dolenc. Kaj je z njim?
Torbarãek. Ta pravi, da pustimo vso to beraãijo doma in
pojdimo v Ameriko. Prstane ima na rokah in
gosposki je. Obleãen, kakor grof in zlata je
poln, kakor beraã u‰i.
Ko‰ir. I, kaj pravi‰?! Meni se tudi zdi, da bi bilo bolje,
ãe bi ‰el v Ameriko Indijancem ‰kornje delat,
nego da tukaj pri nas dreto vleãem.
Zavrle. âe bi imel denar, pa bi ‰el.
Torbarãek. Prestari smo. To je za fante.
Îagar. Kaj prestari! Dva fanta pa ‰e odtvegam.
Zavrle. Tam se lepo zasluÏi, pravijo.
Dolenc Lojzu. Zakaj pa ne keglja‰, Lojz?
Lojz. Danes me ne veseli.
(Od daleã se sasli‰i trobenta.)
Torbarãek. Veselica bo pri Vrhovcu. Kaj ne pojdemo gle-
dat?
Dolenc. I kaj bi hodili! Pri Vrhovcu je sama gospoda.
Vse je stra‰no nobel, vino pa za niã.

29 
AMERIKANCI BESeDA

Îagar. Zakaj bi ne ‰li pogledat?! Igrali bodo. Nekak‰no

komedijo, pravijo.
Torbarãek. Ne mudi se. Dvakrat bodo trobili, kakor k
ma‰i.
Dolenc. K ma‰i navadno zvonijo.
Torbarãek. Zato pa trobijo, da je razloãek.

30 
AMERIKANCI BESeDA

TRETJI PRIZOR
Peãarica prihaja s Tono in Zavrletovko. Tona in
Zavrletovka sedeta k mo‰kim.

Peãarica sede k drugi prazni mizi. Na pozdrave odgovarja

hitro in s smehom. Tako, vidite ljudje. Odkar sva
vsak pod drugo streho, sva tudi vsak pri drugi
mizi.
Îagar. Ne bodi otroãja! Jaz bi bil vesel, ãe bi bil moj
Matijãe tak, kakr‰en je tvoj Lojz.
Peãarica. Saj niã ne pravim. Postaven fant. âe hodi dru-
gam v dnino, namesto da bi materi pomagal, je
to njegova stvar. Pa smo vseeno pokosilí ta te-
den pri meni. Vseeno.
Lojz. Plaãat!
Peãarica. Kaj bo‰ plaãeval. Saj nisem kuÏna, da se mi
tako umika‰.
Torbarãek. Sprijaznite se. Kaj bo to. Midva z mojo Alen-
ãico se ‰e nisva sporekla. Bog ve, da ne.
Tona. Kje si jo pa pustil? Saj se je drugaãe vedno drÏi‰
za predpasnik, kot ‰olarãek matere.
Torbarãek. Lonce kupuje na sejmu, lonce. Kaj ste pa vi
kupili, strinja Peãarica?
Peãarica. Niãesar nisem kupovala. Ampak tistemu agen-
tu sem prodala za Orselijevo pilano smreke na
Zalesju.

31 
AMERIKANCI BESeDA

Îagar. Na Zalesju?! Fij! To je pa res lep gozd!

Peãarica. Pregosto je. Naj malo iztrebi.
Zavrle. To bo pa spet denarja!
Peãarica. Denarja pa. Pri meni ga je vedno dovolj. Petsto
mi je dal danes in tisoã ‰e dobim. Hi‰o bom po-
pravila. In hleve bomo prezidali.
Torbarãek. Vi ste edina, strinja, iz na‰e vasi, ki nima dol-
ga in ki se ji lepo godi.
Peãarica. Imam pa drugo pokoro. Sin se Ïeni pri gosta-
ãih. (Sinu.) Nu, kdaj bo pa Ïenitovanje?
Lojz. To vas niã ne briga!
Peãarica. Vem, vem. Slabo se Ïivi sinko ob dninah, kaj
ne? Ha, ha! Vidi‰ zato pra‰am. âe se bo‰ ti Ïe-
nil, se bom pa ‰e jaz.
Torbarãek. Ej, ej! ·koda, da imam Ïe Alenko. ·e nikoli
mi ni bilo Ïal, da nisem vdovec, danes mi pa je.
Ali ti, Îagar, ti bi lahko popra‰al.
Îagar. Na, jaz nisem za take marnje. Saj vidi‰, da ‰ale
zbija.
Peãarica. No, veste, iz ‰ale je postala Ïe dostikrat resni-
ca. Ha, ha!
Îagar. Ve‰, prijateljica, taki pogovori se ti ne podajo.
Lojz. Plaãat, o‰tir!
Dolenc nosi vino mimo v keglji‰ce. Takoj, takoj, samo ma-
lo potrpi.

32 
AMERIKANCI BESeDA

âETRTI PRIZOR
Prej‰nji. Amerikanec.

Amerikanec, lep, obilen ãlovek, gosposko obleãen, z ameri-

kanskimi ãevlji na nogah, se obna‰a kakor ãlovek,
ki je videl mnogo sveta. Dober dan, ljudje! Ali ne
bo tukaj veselica?
Torbarãek. Ta je, ta . . . (kaÏe drugim). Ne, veselica bo
pri Vrhovcu. Ali ãasa je ‰e dosti. Semkaj sedite
k nam, gospod Amerikanec. Nam bodete pa
kaj povedali!
Îagar. Da; radi bi izvedeli, kako se pride v Ameriko.
Amerikanec. Po Ïeleznici in po morju. Niã laÏjega, nego
to.
Torbarãek. Ali ste bili Ïe dolgo let tam?
Amerikanec. Pet let.
Zavrle. Kdo pa naj gre tja? Kak‰en mora biti ãlovek, ki
hoãe tja?
Amerikanec. Zdrav, moãan in pogumen.
Îagar. To smo mi vsi, prijatelj. Pa se zasluÏi?
Amerikanec. ZasluÏi. Hej, o‰tir, piva!
Torbarãek. Jaz bi vam vino ponudil. Imenitno vino toãi
na‰ Dolenc.
Amerikanec. Hvala, jaz pijem samo pivo.
Torbarãek. V Ameriki se pije, haha! Kaj ne?
Amerikanec. Pije se. Ali pijan ãlovek ni za Ameriko.

33 
AMERIKANCI BESeDA

Zavrle. Ali si jo sli‰al?!

Torbarãek. Eh, jaz nisem tak, da bi zameril. Ali vam je
bilo v‰eã tam v Ameriki?
Amerikanec. V‰eã pa. Pri‰el sem domov,. mislil sem, da
bi ostal doma, pa ne pojde. Tesno je doma,
ozko. Ej, v Ameriki je ‰irok svet in svoboda.
Tam so vsi enaki.
Ko‰ir. Gospod in hlapec?
Amerikanec. Da, gospod in hlapec. Gospod je bil vãeraj
‰e hlapec, in hlapec bo jutri gospod. Pamet pa
roke, to edino velja tam.
Zavrle. Lepo je v taki deÏeli.
Amerikanec. Lepo. In vse lahko doseÏe‰, nikjer ni mej.
Po vsem lahko iztegne‰ roke. Vse je tvoje. Oh,
ljudje, toÏi se mi po Ameriki, verjemite, toÏi.
Peãarica. Pa zakaj ste pri‰li v na‰ kraj? Imate znance?
Amerikanec. Znancev ne. Tako, pri‰el sem. Odpoãiti si
hoãem, mesec ali pa dva. Potem pojdem nazaj.
Peãarica. Pa vendar, lep‰e je, ãe je ãlovek na svojem.
Îivi‰ v svoji hi‰i, gospodari‰ na svojem poses-
tvu, sosedje te poznajo. In ko umrje‰, vedo lju-
dje za tvoj grob, spomnijo se vãasih na ãlove-
ka . . . âe pa umrje‰ na tujem, to je Ïalostno.
Kakor da bi kamen vrgel v vodo. Potopi se,
voda pa gre naprej . . .

34 
AMERIKANCI BESeDA

Amerikanec. Ha, ha, take besede so za Ïenske, moÏu pa

ni mar, kdo bo hodil ãez njegov grob. Mo‰ki
hoãe imeti svet v rokah, dokler Ïivi. Doma vsi
spimo, zunaj, tam v svetu, v Ameriki, tam pa
vse Ïivi. Drugaãen zrak je tam. Ha, kako se tam
vse giblje! In vse je blizu, vse je doseÏno. âe si
tukaj enkrat beraã, si beraã za veãno.
Zavrle. To je pa res; od rojstva do smrti.
Amerikanec. Vidite, tam je pa taka, ãe si danes beraã, ãez
deset let si lahko milijonar.
Tona. Milijonar, jejmine!
Ko‰ir. Da, ali ãlovek mora biti uãen za to.
Amerikanec. Kaj uãen, niã uãen! Nobenih izpitov in iz-
priãeval ne zahtevajo. Ne mora‰ hoditi v ‰olo
toliko in toliko let, ne mora‰ biti uãenec in po-
moãnik toliko in toliko ãasa. Vra‰ajo te le, ãe
kaj zna‰ in ne kako dolgo si se uãil.
Ko‰ir. Ta je pa pametna! Jaz sem ãevljar in vsak ve, da
naredim ãevlje za vsako nogo, ‰piãaste, svetle
in take na ‰krip, ali na‰i gosposki to ni zadosti.
Mora‰ imeti bukvice od mojstra in nekak‰na
po-trdila — kaj vem kaj. Jaz nimam tak‰nih pa-
pirjev in pomislite, prepovedali so mi, da ne
smem imeti uãenca. Ne smem. Pravijo, da ni-
sem mojster. Da bi ne smel ‰ivati ãevljev, ker
nimam obrtnega dovoljenja. Kaznovali so me

35 
AMERIKANCI BESeDA

Ïe, naj jih sam vrag! Pri nas imamo proste obrti
in drugaãne obrti, pomislite. ·tacunar si lahko,
to je prost obrt, ãevljar pa ne, to je drugaãen
obrt.
Torbarãek. Da, da, tudi moje torbe pravijo, da so obrt.
Kak‰en obrt?! Ali oni hoãejo, da je to obrt. Za-
radi davkov veste, gospod Amerikanec.
Îagar. Da, to je res. Pri nas je gosposka zelo sitna. To
moram reãi, ãeprav sem podÏupan. Samo pla-
ãuj, plaãuj! âe ima‰ kaj ali pa niã, to je vseeno.
Ko‰ir. V Ameriko pojdem, pa bo.
Tona. Ve‰, to bo‰ pa mene vpra‰al prej. Kaj sem se
zato poroãila s tabo, da bom na stara leta brez
moÏa?
Ko‰ir. Vpra‰al bi te! Malo bi se oddehnil, tam v Ame-
riki. Amerikanke so lepe, pravijo, in tam se lah-
ko desetkrat Ïeni‰. âe bi bila tukaj pri nas Ame-
rika, bi se s teboj Ïe zdavnaj razporoãil. Pa s
kak‰nim veseljem!
Tona. Moj bog, moj bog! Samo da te ni strah kazni
boÏje, da govori‰ tak‰ne brezverske reãi.
Zavrletovka. Meni bi bilo pa vseeno, ãe bi ‰el moj moÏ
v Ameriko, samo da bi kaj domov po‰iljal! Hu-
da je, ãe ima ãlovek toliko otrok kakor mi.
Ko‰ir. Saj ste kmetje in ne koãarji ali gostaãi kot nas
eden.

36 
AMERIKANCI BESeDA

Zavrletovka. Kaj nam pomaga kmetija! ZadolÏeni smo,

letine so slabe in pri Ïivini tudi ni sreãe. Huda
je, huda.

37 
AMERIKANCI BESeDA

PETI PRIZOR
Zima, Zimovka in Kregar prihajajo. Zima in
Kregar nosita eden vile, drugi konjski komat.
Zimovka ima v cekarju kuhalnice, ruto, par
otro‰kih ãevljev in srp, v drugi roki novo golido.
Vsi sedejo k Peãarici.

Kregar. Kje je moje dekle?! Metka! Metka!

Metka priteãe s keglji‰ãa. Kaj pa je, oãe?
Kregar. Vina nam daj! Hm, hm, kako se ti poda, glej.
(Drugim.) Moral jo bom dati kak‰nemu o‰tirju.
Fletna krãmarica bi bila.
Zima. Slab semenj, dragi sosedje, slab semenj. Îivina
pod ceno, kupcev pa niã! Prignal sem kravico
na prodaj, potrebujem denarja, ko sem pa vi-
del, da bi jo moral dati v izgubo, sem rekel
Mihi, svojemu fantu, naj jo Ïene spet domov.
Pa raj‰i ãakam, da mi jo drugi prodajo, kakor
da bi jo prodajal sam tako pod niã.
Zimovka Peãarici. Blagor vam, strinja. Brez skrbi Ïivite.
Prej so mo‰ki vsaj s Hrva‰kega prinesli nekaj
desetakov, zdaj je pa ‰e to minilo. Vsaka tretja
zima se izjalovi.
Zavrle. V Ameriko pojdemo.
Zima. Saj bi bilo morda res prav, ãe bi se ãlovek upal.
Torbarãek. Ta se je upal, glej! Ta gospod je Amerikanec,
vidi‰. Kmet je bil kot mi. Irhaste hlaãe je nosil.

38 
AMERIKANCI BESeDA

Amerikanec. Platnene, platnene. In nisem bil kmet. Moj

oãe je bil gostaã in je hodil po dninah. Zdaj pa
si lahko kupim kmetijo in ne eno najslab‰ih. Za
dvajsettisoã goldinarjev se Ïe dobi kaj lep‰ega.
Îagar. Dvajset tisoã?! In v petih letih?! Saj ste rekli, da
ste bili pet let v Ameriki?
Amerikanec. Natanãno pet let.
Torbarãek. Kaj ste pa delali, da ste zasluÏili toliko?
Amerikanec. Izpoãetka sem delal v rudokopih. Veã ka-
kor eno leto. Kakor Ïivina sem delal; potem
sem si malo pomogel. Po tovarnah sem bil. Ko
sem se nauãil malo jezika, sem priãel z majhno
trgovino. ·tedil sem. Ampak tam v Ameriki se
drugaãe Ïivi kot pri nas. Vsak dan meso.
Zavrle. Meso? Pri nas smo kruha laãni.
Amerikanec. Pa po‰teno si obleãen. Ne vidi se ti v praz-
nik na deset metrov, da si hlapec. V svojem
prostem ãasu si gospod. Tam nosi‰ glavo po-
koncu in ne kleãeplazi‰ pred nikomer. Tega
tudi nihãe ne zahteva. Ko dovr‰i‰ svoje delo, si
ãlovek kakor vsak drug, enak drugim. Tukaj ste
kmetje, polu-kmetje, koãarji, gostaãi, delavci in
dninarji. In vse se ‰ãeperi eden pred drugim.
Tam je vse enako.
Kregar. In politika? Kak‰na je v Ameriki politika?

39 
AMERIKANCI BESeDA

Amerikanec. Tak‰na, da so vsi enaki. Bogata in svobod-

na zemlja je tam, vsakemu da kruha. âloveka
naredi iz tebe. Tukaj sem bil zabit in neumen
fant, mislil sem, na‰a vas je celi svet. Tam pa
sem postal moÏ. Svet sem videl, ljudje! To je ve-
lika stvar. Na miljone je vasi na svetu, tak‰nih
kakr‰ne so na‰e. In ljudi! Neizreãeno veliko lju-
di je na svetu. Izpoãetka te je strah tega ljud-
stva, kakor mravljinec se zdi‰ samemu sebi.
Vseeno, ãe je ali ni. Pozneje pa se zave‰, kaj je
to: ãlovek! Vidi‰ tovarne, Ïeleznice, mostove,
zgradbe. Obãuti‰ to neizmerno gibanje, vrven-
je, to silo, to moã, ki jo vstvarja ãlovek dan na
dan. {Vstane.) In potem te obide ponos, da si
ãlovek. Neka pijanost te obide, zmagoslavje ti
napolni srce, oãi se ti vÏgo in ãudne moãi ti na-
penjajo Ïile. Tudi jaz sem ãlovek, gospodar
zemlje, vode in zraka! Moje pesti brzdajo poze-
meljske moãi, moj mozeg kraljuje nad vsem!
Vse premorem, vse premagam — ãlovek sem!
Hoãem, da tisoã milj daleã sli‰ijo moj glas, in
moj glas gre pod morskimi vodami, skozi gore,
skozi zemljo gre v predaljne kraje. Nobene
meje ni veã zame nikjer na svetu. Hoãem, da
bodi luã, da bodi dan v temi, in v tistem hipu
zable‰ãi v ãarobni luãi ogromno mesto, veãje

40 
AMERIKANCI BESeDA

od na‰e deÏele. Samo: hoãem, hoãem, hoãem!

. . . In vse se zgodi ãloveku. Kakor misel ga
nosi stroj iz kraja v kraj, v vetrove se upa, in
kmalu je ne bo veã moãi na zemlji, ki ji ãlovek
ne bo zapovedoval.
Îagar. Sakra, tudi jaz pojdem tja v tisto tvojo Ameri-
ko!
Lojz. Mi tukaj gnijemo v na‰ih vaseh. Mlad sem,
zdrave roke imam, pa kaj doseÏem z njimi do-
ma?! Kruha, ovsenjaka sem laãen! Kaj morem
Ïiveti po svoji volji tukaj?! Od vseh strani nas
ti‰ãi nekaj nevidnega, trdosrãnega in hudobne-
ga. IzÏema nas, veselje nam pije in kri. V ne-
umnosti Ïivimo, v neumnosti umiramo. In ‰e
kruha ne, ‰e malo sreãe ne prisluÏi‰ s svojimi
pestmi.
Amerikanec. Kaj tukaj po teh na‰ih vaseh veste, da Ïivi-
te?! Tukaj spite in poãivate celo Ïivljenje pre-
den ste se trudili, preden ste okusili, kaj je svet.
Vse je majhno. Va‰e veselje in va‰e skrbi. Zunaj
v svetu pa gredo oãi povsod, brez mej so Ïelje,
in srce je moãno za vse.
Îagar vstane. Lepo govori‰, Amerikanec! Kakor vino
so tvoje besede. Napil sem se jih, vidi‰. Oj, tudi
jaz pojdem odtod. Tesno se mi je zazdelo ta hip
tukaj pri nas. Tudi jaz bi rad videl tiste ljudi, ki

41 
AMERIKANCI BESeDA

so moãni kakor levi, ki se upajo v zemljo in pod

oblake. Jaz sem od njih krvi, ljudje, verjemite!
Zavrle pristopi. Tudi jaz pojdem. Moji otroci stradajo,
dolgovi me bodo zadu‰ili. Tam pa, v Ameriki,
pravi‰ da plaãajo trde pesti obilno.
Amerikanec. Plaãajo jih, prijatelj! Plaãajo, da bodo siti
tvoji otroci in tvoji dolÏniki.
Lojz skoãi izza mize k materi. Mati, ‰e to vas bom pro-
sil! âe sem res va‰e krvi, ãe nisem podmeãek,
dajte mi denar za Ameriko! Dajte! Kradel bom,
ubijal bom, ali na pot moram! Moram! Ste sli-
‰ali, mati!
Peãarica se vzdigne. Ti hoãe‰ v Ameriko, kakor si ‰el na
Hrva‰ko v jeseni?! Zaradi Anãke? Ha, ha!
Lojz. Zaradi nje in zaradi sebe! Kaj nisem star ‰tiri-
indvajset let, moãan, kakor hrast vgori? In tu-
kaj ‰e kosa kruha ne zasluÏim, da me je sram
pred samim seboj. Mati, svoje pravice i‰ãem.
Dajte mi denar za potl
Peãarica poãasi in azaniãljivo. Ve‰ — naj ti bo! Ne veru-
jem v besede tega tujca. To so pene. Zabli‰ãi se
in razbline brez sledu. Petsto kron ti dam, da
pojde‰ pogledat, kako se Ïivi drugod. Povsod
teÏko, sinko, povsod teÏko. (Segne v nedrije, od-
mota v robec zavit denar in ga poloÏi na mizo.)
Ljudje, vi vsi ste priãa, da sem mu dala, ker me

42 
AMERIKANCI BESeDA

je prosil. Naj gre. Jaz sem mu dobra mati, ali za

snaho neãem vsake. Neãem. Naj gre, kakor je
‰el na Hrva‰ko. Pisal mi bo po denar, kakor mi
je pisal s Hrva‰kega. Vrnil se bo tih in pokoren.
Amerika je kakor loterija, malokdaj in malokdo
zadene terno.
Zima. Jaz pojdem tudi! Izposodil si bom in pojdem.
âez dve ali tri leta pridem nazaj. Hi‰o bom po-
pravil, nekaj senoÏeti in lazov prikupil, pa vole
in krave . . . Drugaãe se bo Ïivelo kot danes.
Zimovka. Dvajset tisoã si je prisluÏil Amerikanec v petih
letih . . .
Torbarãek. Îivijo, Amerika! Letos bom ‰ival amerikan-
ske torbe! Ej, ãe bi bil mlaj‰i!
Lojz spravlja denar. Tega vam ne bom pozabil, mati.
Bom Ïe jaz zasluÏil v Ameriki svoji Anãki doto
— pet tisoã, kakor ste rekli, mati.
Peãarka. Ponoreli ste vsi, ha, ha! Nikjer ne padajo ceki-
ni izpod neba, kakor bi ‰el deÏ. Brez krajcarja
se bo‰ vrnil, ali toliko pameti bo‰ Ïe na‰el tam,
da bo‰ vedel, kje je bolj‰e, pri materi ali dru-
god, kaj je zanesljivej‰e, tvoja ali moja pamet.
Amerikanec. Le pojdite! Vse na‰e ljudi bi spodil ãez
morje. Tam se bodete nauãili, kaj je delo, kaj je
denar in kaj je ãlovek. Tam se nauãi zadnji de-

43 
AMERIKANCI BESeDA

lavec v enem mesecu veã, kot zna tu prvi kmet

vse svoje Ïivljenje.
(Oddaleã se sli‰i trobenta. Iz keglji‰ãa in iz hi‰e pri-
hite fantje, kmetje, Ïenske in dekleta ter odhajajo
proti desni.)
Amerikanec. Kaj pa je?
Torbarãek. Na veselico gredo k Vrhovcu. Nekak‰en tea-
ter bo tam.
Îagar. Mari nam veselica! Mi smo Amerikanci!

}
Lojz.
Zavrle. Amerikanci smo! Urá!
Zima.

44 
AMERIKANCI BESeDA

·ESTI PRIZOR
Prej‰nji. Uãitelj.

Uãitelj prihaja od leve. Mlad je, idealen, obleãen v svetlo

letno obleko. Kaj pa je, ljudje, prijatelji?! Kaj ne
pojdete na veselico? âez ãetrt ure se bo priãe-
lo. Zanala‰ã sem zavil semkaj, da vas opozorim.
Lepo bo. Pojdimo!
Îagar. Kaj nam bodo te otroãarije! Mi imamo druge
besede. VaÏnej‰e reãi.
Torbarãek. Brez zamere, gospod uãitelj, o Ameriki se
menimo.
Lojz. V Ameriko pojdemo!
Ko‰ir. Tukaj ta gospod Amerikanec nam je pravil,
kako je tam. Pri moji veri, ‰e jaz bi ‰el, da nisem
tako star!
Uãitelj pristopi. Sli‰al sem Ïe o vas, gospod Amerika-
nec. Ampak to je grdo, da zapeljujete ljudi.
Amerikanec vzroji. Jaz nikogar ne zapeljujem! Kaj je to
zapeljevanje, ãe jim povem, da je to Ïivljenje, ki
ga Ïivijo tu — pasje in neãlove‰ko! âe jim prip-
ovedujem, da je tam zunaj, dateã odtod dru-
gaãen svet, svoboden svet, ki ima kruha za vse,
ki znajo in hoãejo delati. Dobrega kruha in ne
gnilega krompirja, kakor tukaj doma.

45 
AMERIKANCI BESeDA

Uãitelj. Zapeljevanje je to! Kaj je tam v Ameriki?! —

Tujina je tam! Va‰ jezik vam bodo ukradli tam,
va‰o narodnost in va‰o domovino! Ljudje, pa-
metni bodite! Na‰i kraji so siroma‰ni, ali to je
va‰a domaãija. Domaãija va‰ih oãetov je to in
va‰a. Kaj bodete drugod iskali svoje sreãe! —
Doma je najlep‰e!
Zavrle. âe je ãlovek sit, da.
Îagar. Kaj bomo doma?! Na‰a vas je tako majhna, da
jo s tremi koraki premerim. Kaj bom tu?! Vsem
va‰ãanom vidim v skledo in oni meni. Nekaj
drugega bi rad! Sveta bi rad!
Uãitelj. Zaslepljeni ste! Kaj bodete na tujem? Tam ni-
kogar ne poznate, jezik vam je neznan, nikjer,
nikoder prijaznega ãloveka!
Zima. Vrnili se bomo. Moramo proã odtod! Denarja
potrebujemo, zakopani smo v dolgeh. Ne da se
veã Ïiveti doma.
Uãitelj. Slehern ãlovek ima skrbi, ali domaã ovsenjak je
sladak, ker je domaã. Pojdite z menoj, pojdite
na veselico! Igrali bomo lepo igro o narodu, o
ljubezni do domovine. Pojdite! Tako revna je
na‰a domovina, skromna, malo sinov ima. Ne
zapu‰ãajmo je! Ne izdajmo je! Pojdite z menoj!
Ne poslu‰ajte zapeljivih besed! (Obraãa se k od-
hodu in odhajajoã na desno kliãe:) Kasno je, hiteti

46 
AMERIKANCI BESeDA

moram. Pridite za menoj! Pridite! Domovina

kliãe!
Amerikanec. Nu, pojdimo, pojdimo! Ali domovina —
domovina?! Ha ha! (Se vdari ob ãelo pa po prsih,
stisne pesti in jih strese pred seboj.) To, to, to je
moja domovina!

(Zastor pade)

47 
AMERIKANCI BESeDA

TRETJE DEJANJE

Svetla septemberska noã. Pot nad vasjo se je

razcepila poleg kolovoznice v veã steza med
redkimi smrekami. Na desno se zaãenja gozd, pot
gre kvi‰ku, na levi je pa‰nik s nizkim grmiãevjem
obrastel. Zadaj je pogled v dolino in na nasprotne
hribe. Na desni bolj proti ospredju stoji pod
smreko preprosta lesena klop. Zadaj je pot
omejena s kamenito ogrado, v sredini je vrzel za
Ïivino.

PRVI PRIZOR
Torbarãek in njegova Ïena Alenãica prihajata od
desne doli. Oba sta prazniãno obleãena. Ona nosi
culico. On ima novo torbo na rami. Pijan je.

Torbarãek poje opotekajoã se. Mi smo mi, mi smo mi, ki

smo fantje mladi, ki smo fantje mladi, ki
smo . . .
Alenka ga podpira in vodi dalje. Za boÏjo voljo, kako si
pijan! Kaj te ni sram?! Oh, samo da bi bila Ïe
doma. Vsa proã sem Ïe, kakor se s teboj mu-
ãim . . .

48 
AMERIKANCI BESeDA

Torbarãek. Molãi baba, molãi! Mi smo mi, mi smo mi

. . . Na, to je bilo Ïegnanje, kaj?! Vse pijano,
vse . . . In ‰tiri torbe sem prodal, ‰tiri! Po pet-
najst kron! Po petnajst kron, Lenka! Ker so
fantje pijani, zato. Ker gredo v Ameriko o Vseh
svetih! (Se ustavi.)
Alenka. Pojdi no, kaj stoji‰! Noã je Ïe. O, vseh pet ran
boÏjih, kak‰no sramoto poãenja‰!
Torbarãek. Sramoto?! Kaj melje‰, prosim te! ·estnajst
torb sem prodal letos. Novih, dragih amerikan-
skih torb! Do Svetega Mihaela je ‰e ‰tirinajst
dni in ljudje pojdejo ‰e le o Vseh Svetih na pot.
Niã na Hrva‰ko, vse ãez morje. Enajst torb
imam ‰e naroãenih. In ‰e se bo kdo izmislil, da
pojde. Naj le gredo, naj le! KorajÏa je v na‰ih
vaseh, korajÏa! (Poje.) Pa pri nas, pa pri nas je
korajÏa . . .
Alenka ga vleãe. Na glej, skoro si pal! Kak‰en bo‰ pri‰el
domov! Dvakrat si Ïe padel, da ve‰! Izpod ‰kar-
pe sem te vlekla, oh, moj Bog!
Torbarãek. Pa kaj, kaj je to! Kaj nam to ‰kodi. Ljudje poj-
dejo v Ameriko, pa se plaãuje, pije. Juh!
Alenka. Sedi malo. Sem na klop, da se odpoãijem. To je
kriÏ s pijancem, moj Bog!
Torbarãek se zavali na klop. Kdo je pijanec, kdo?! Kaj ni-
sem po‰ten ãlovek?! Kaj te ne redim po vseh

49 
AMERIKANCI BESeDA

boÏjih in cesarskih postavah? Kdaj si stradala,

kdaj vpra‰am? Zato je pijanec dober, da te redi,
kaj?
Alenka na pol v joku. Zdaj mi bo‰ oãital, ti grdoba. Kaj
jaz ne delam, kaj?! Kaj nisem imela ‰tiristo
dote, kaj? PoÏrl si jo!
Torbarãek. Kdo je kaj poÏrl, kdo? Za niã si! ·e otrok
nima‰, da bi imel ãlovek podporo na stare dni.
Zdaj sem star, sive lase imam in koga imam v
tolaÏbo? Samo s teboj, baba, me je kaznoval
Bog!
Alenka joka. Oh, preljuba Mati BoÏja, torej tak si! Ti
hinavec hinavski! In dozdaj si vedno pripove-
doval, da je prav, da sva sama. Joj, kako sem
nesreãna, oh!
Torbarãek. Na, samo jokaj, samo! Kaj me pita‰ s pijan-
cem, ko sem po‰ten ãlovek! Bolj po‰ten kot ti in
tvoja Ïlahta.
AIenka. Kaj ve‰ o moji Ïlahti, pokveka pijana! Tvoj oãe
je umrl nekje za plotom, moj pa je umrl krist-
jansko, da bo‰ vedel!
Torbarãek. Ti, ti bo‰ mojega ranjkega oãeta vlaãila po
zobeh! . . . Ti coprnica stara ti! âakaj, jaz ti
pokaÏem, zlodej babji! (Zaleti se proti njej in jo
opleta s torbo.) Na, baba, na!

50 
AMERIKANCI BESeDA

AIenka kriãi. O ti, tolovaj! Pomagajte! Pomagajte! Ubil

me bo, Ïivina divja!

DRUGI PRIZOR
Od desne pribeÏe Kregar, Ko‰ir in Zima.
Nedeljsko obleãeni se vraãajo iz sosednje Ïupnije,
kjer je bilo Ïegnanje.

Ko‰ir. Kaj pa je?! Kdo pa kriãi tako?

Kregar. Ha, ha! Ha, ha! Glejte, glejte, Torbarãek se tepe
s svojo Alenãico!
Zima. Kaj pa se je zgodilo, da ga je minila na stara leta
sveta zakonska ljubezen?! In on je bil vedno
tako pohleven zakonski moÏ!
Alenka si popravlja ruto in lase. Joj, ljudje kristjanski,
skoro zadavil me je! Obseden je, o ti kriÏani Je-
zus, gotovo je obseden!
Ko‰ir. To se razume, da je! Vino ga je obsedlo, to se
vidi jasno!
Torbarãek. V Ameriko pojdem, da veste! Naj vidi, kako
bo brez moÏa!
Ko‰ir. Hudo, hudo, kaj ne Alenka?
Zima. V Ameriki ne marajo pijanih ljudij.
Torbarãek. Kaj sem pijan?! Bolj sem trezen kot kaplan
pred ma‰o. Ampak tejle Ïenski bom pokazal.

51 
AMERIKANCI BESeDA

Pomnila bo, kdaj smo bili na Velesju na Ïegna-

nju.
Ko‰ir. I, menda si res ne bo‰ tako lahkomiselno po-
kvaril slave, da sta najmiroljubnej‰i zakonski
par devet Ïupnij naokoli. Saj sta ‰e huj‰a kot jaz
in moja Tona!
Kregar. Prevzelo ga je. Letos ga ljudje pijo, letos.
Zima. Ej, ljudje govorijo o Ameriki. Cela jata se bo
vzdignila jeseni. Pa pijo. Za korajÏo je to.
Kregar. Dolgo se nabira ta korajÏa. ·ele za Vse Svete se
pripravljajo, a s korajÏo so zaãeli ‰e pred Veli-
kim ·marnom. Pravijo, da pojde‰ tudi ti.
Zima. Pojdem. Kaj bi drugo. âlovek misli, da bo bolje.
Ko‰ir. Malo skrbi‰ za korajÏo, ãe res pojde‰.
Zima. Sem mislil, da vesta. Na Velesjem sem bil pri
KriÏu zaradi denarja. Izposodil si bom na hi‰o
par sto kakor drugi, da bo za pot in da bo imela
druÏina doma nekaj gro‰ev ãez zimo.
Kregar. Vse se dolÏi. Toliko dolgov se ni naredilo prej v
desetih letih, kakor se jih je zdaj v dveh mese-
cih. Veselo se Ïivi na amerikanski raãun. Vse
vasi so polne ukanja in petja vsak veãer, in v
nedeljo vse pije, ‰e Ïenske.
Zima. Slovo jemljejo ljudje. TeÏko se misli na loãitev,
Kar naenkrat bo pri‰la jesen, poko‰eno bo,
poÏeto, pospravljeno, in treba bo na pot. Daleã

52 
AMERIKANCI BESeDA

na pot. Ne v Ogulin, ne v Bosno, ne v MaÏar-

sko. âez morje bo treba. Daleã je to. In teÏko se
jemlje slovo.
Kretar. Polovico bodo zapili in zalenarili preden pojde-
jo. Saj nobeden niã ne dela, kdor se odpravlja
proã. Samo virÏinke kadijo in obleko kupujejo,
nove klobuke, ãevlje, robce, kakor neveste, rav-
notako.
Ko‰ir. Pripraviti se je treba.
Torbarãek. In jaz, vidi‰, delam amerikanske torbe. Dru-
gaãne so, bolj‰e od hrva‰kih, lep‰e in trdnej‰e.
Malo draÏje so res, ali bolj‰a roba.
Zima. Tudi meni bo‰ eno naredil, glej. Moja hrva‰ka
je stara. ·tiri zime sem jo imel, pa se je obrabila.
Zdaj bo treba nove in trdne. Za Ameriko ni
vsaka. Lepo mi jo bo‰ naredil. S predalci za de-
nar, za pisma, za noÏ, za kruh in slanino. Pa
pojdemo . . . Ve‰ kaj, Kregar, zdaj ko sem do-
bil denar, ko smo naredili pismo, zdaj me srce
boli. Bog ve, kako bo in ãe je prav, da grem.
Kregar. Kaj bi tisto! Prav, prav! Ti si pameten in trezen
ãlovek, za te bo Ïe dobro. Ali drugi silijo brez
glave in brez pameti od doma. Sami ne vedo,
zakaj gredo in po kaj.
Torbarãek. Po cekine, po kaj drugega!

53 
AMERIKANCI BESeDA

Kregar. Jaz samo to pravim, zakaj imamo poslance?! âe

bi bila politika za kaj, pa ne bi morali na‰i ljudje
cijaziti okoli po svetu, kakor ciganje ali polen-
tarji.
Ko‰ir. Ve‰, ãloveka vleãe proã. Misli‰, pojdem sreãe
iskat, k meni v zapeãek je ne bo.
Kregar. Res je to. Mika to, mika . . . In ta Amerikanec,
ki je pri‰el sem in se nastanil v po‰tarjevi gostil-
ni . . . âe je vse res, kar pripoveduje . . . ·e
mene vãasih prime. Ko je vse noro po na‰ih
hribih. Naleze se ta bolezen. Samo „Amerika,
Amerika” sli‰i‰, kakor bi bila tam deveta deÏe-
la. âe ne bi imel toliko otro‰kega drobiÏa
doma, ãe bi ranjca ‰e Ïivela, pa bi ‰e sam ‰el.
Ko‰ir. Da se je zvedelo o tem pred desetimi leti, bi bil
‰el ‰e jaz. Ali zdaj na stare dni, zdaj je prekasno.
Sivih starcev ne marajo, sem sli‰al.
Alenka. Saj niste ‰e starec, boter. Postavite se ‰e.
Ko‰ir. No dobro, ujna, da ste spet pri sebi . . . Nikar
se ne jeÏite. Vsak lonec enkrat vzkipi. In Va‰
moÏiãek je drugaãe dober . . . Ampak, kar se
mene tiãe, jaz sem siv. Odzvonilo je za me. Ni-
kamor veã ne bom hodil. ·e Hrva‰ko pustim.
Nisem veã za to. In dreta pa kopito bosta Ïe
dala za silo skorjo kruha.

54 
AMERIKANCI BESeDA

Torbarãek sede zopet na klop. Vidi‰, zdaj mi je bolje. Uje-

zil sem se bil. Ampak ti, Zima, si naroãil torbo,
kaj ne?
Zima. Sem, sem.
Torbarãek. Dvanajsto bo‰ dobil, enajst jih imam naro-
ãenih pred teboj.
Kregar. Saj ima‰ ‰e to na pleãih odveã. Ali je nisi prodal
danes? Na Ïegnanjih se take reãi rade prodajo.
Torbarãek. Prodal, ‰tiri sem prodal. In tudi to bi bil,
ampak ta je za seme. Ne spodobi se, da bi ho-
dil torbar brez torbe okrog. Ta je zato, da vidi-
jo ljudje, kaj znam in kaj delam.
Ko‰ir. Ali bomo ‰li? Tona bo huda nocoj. Rekel sem,
da pridem pod veãer, pa je Ïe noã.
Zima. Nu, ti se je ne boji‰.
Alenka svojemu moÏu. Torej vzdigni se, pokora. Naj bo
v boÏjem imenu. Ubil si me skoro, ampak jaz
sem kr‰ãanska Ïenska.
Torbarãek. âe bi ne imel toliko dela, jaz bi se skregal s
teboj, ampak jaz imam dvanajst torb naroãe-
nih. Same amerikanske.
Zima. Pojdi, pojdi, mudi se mi domov. Jutri moram ‰e
pred zoro na polje.
Torbarãek. V ímenu boÏjem, stara, pojdimo . . . (Prime
jo okoli pasu in odhaja opotekajoã se. Poje:) Mi
smo mi, mi smo mi . . .

55 
AMERIKANCI BESeDA

Alenka. Molãi ‰leva, pijan si . . .

Torbarãek. Dvanajst torb . . .
Ko‰ir. Ampak politika je napaãna, jako napaãna . . .
(Odhajajo na levo.)

56 
AMERIKANCI BESeDA

TRETJI PRIZOR
Od desne prihajata Peãarjev Lojz in Streharjeva
Anãka.

Anãka. Ali si sli‰al? Pred nami nekdo gre. O, zakaj ni-

sem ‰la prej domov ali pa bi bila ostala pri teti
na Velesju!
Lojz. Zakaj se tako boji‰, moj Bog! Pa kaj je to, ãe
gre‰ z menoj.
Anãka. Neãem, da bi me vas zopet po nepotrebnem
vlaãila po zobeh. In v skrbeh sem, kaj bodo re-
kli doma.
Lojz. Kaj bi rekli! Saj sem govoril s tvojim oãetom,
vè, da sem po‰ten.
Anãka. Vè, kaj bi ne vedel. Ali tvoja mati vedno hodi za
nama, po‰ilja ogleduhe k nam. Pusti me, to bo
najbolje.
Lojz jo objame. Kaj si pametna — jaz naj te pustim?!
Ko te imam tako rad, Anãka, draga Anãka, ti si
moje dekle! (Poljublja jo.) Za ves svet te ne bi
pustil, za niã!
Anãka. Ne bodi tak! Ko se mi tako mudi domov!
Lojz. Kam bo‰ ‰la. Par stopinj pred nama so ‰li ljud-
je. Poãakajva, da odidejo naprej. Sem sedi,
vidi‰! (Sede na klop in jo potegne k sebi.) Jaz te

57 
AMERIKANCI BESeDA

moram zdaj videti vsak dan. Da se te nagle-

dam, ti prisrãno moje!
Anãka. Nikar, Lojz! Ti si tako vesel, a meni je jako
teÏko, vidi‰.
Lojz. Oh, Anãka, ko pridem iz Amerike, bo‰ videla,
kak‰no Ïivljenje bo! Prva nedeljo bodo vsi tri-
je oklici pri ma‰i in po ma‰i poroka. Oh, in ma-
ter bomo tudi ukrotili. Radi me imajo, samo
stra‰no so trmasti, a ko bodo videli, da ne gre
drugaãe, da sem sam svoj gospodar, ãe hoãem
biti, o, vse bo dobro! Ti ljubica, ti, kako si bo-
jeãa. (Jo poljublja.)
Anãka. Jaz niã ne verjamem, da bova midva sreãna. In
samo zakaj si se v to Ameriko zaveril! Tako da-
leã, ãez morje! Nikar, nikar! Raj‰i me pusti.
Vidi‰, tudi moja mati pravijo, da ne bo iz tega
nikdar sreãe. Ne hodi proã od doma.
Lojz. Ah, kaj je to Amerika! To ni na onem svetu. To
ni, kakor bi vragu du‰o zapisal. Ne pregovarjaj
me veã. âe bi ne ‰el zaradi tebe, bi ‰el zaradi
sebe. Kak‰no spo‰tovanje ima‰ tukaj pred
samim seboj, ãe ne zmore‰ niãesar. Za pastirja
bi bil ali pa za hlapca brez matere. Na svojo
roko ne more‰ biti niã.
Anãka. Ta Amerika! Odkar so oãe rekli, da pojdejo, je
pri nas Ïalostno, kakor bi se nam bila zgodila

58 
AMERIKANCI BESeDA

velika nesreãa. Lani jih je skoraj potrlo, zdaj pa

silijo v Ameriko. Tam jih lahko dohiti ‰e veãja
nesreãa.
Lojz. Kak‰na nesreãa! Nesreãi se ne skrije‰, v za-
peãku te najde, ali sreãa — sreãa te ne bo iska-
la sama. Ti jo mora‰ iskati! To je. Oh, Anãka, ãe
bi vedela, kako sem srãen in pogumen. Ljubica
moja, ti, kako bo‰ vesela, ko se bom vrnil!
Anãka. Raj‰i ne hodi, Lojz! Lojz, jaz te imam jako rada,
v resnici jako, ali raj‰i ne hodi! Pusti me, pa
vzemi drugo. Mati ti bodo prepisali domaãijo,
sreãen bo‰. Nikar ne hodi po tujem.
Lojz. Oh, ti noriãica! Kar pustim te naj, glej, in dru-
go vzamem. To bi bilo res lepo od mene, no. Ali
bi bila ti kaj Ïalostna, reci?
Anãka. Manj Ïalostna, manj, kakor ãe pojde‰ v Ameri-
ko! Verjemi, Lojz, verjemi!
Lojz. Molãi o tem! Vselej, kadar sva skupaj, vselej
govori‰ samo: ne hodi, ne hodi! Neumnost! Kaj
bom delal na teh skalah, kjer ni kruha. Zemlja
ne rodi, a drugaãnega zasluÏka ni.
Anãka. Lepo je pri nas. Na‰i hribje so lepi. Jaz bi ne
mogla iti odtod. In tudi ne pojdem. Ve‰, Lojz,
meni se zdi, da bom kmalu umrla.
Lojz. Kak‰ne misli ima‰!
Anãka. Slaba sem. V prsih me boli Ïe dolgo.

59 
AMERIKANCI BESeDA

Lojz. Nikoli ‰e nisi potoÏila dozdaj.

Anãka. Kaj bi ãlovek govoril o tem. Saj ne pomaga. Ali
zdi se mi res tako, da bom umrla kmalu. Zad-
njiã, ko je umrla Niklova Tinka, se mi je sanja-
lo ponoãi, da me je pri‰la obiskat. âuli so pri
njej celo noã in peli. Tudi jaz sem bila tam, ali
peti nisem mogla. Srce me je bolelo. In se mi je
sanjalo, da je pri‰la k meni in mi je prigovarja-
la. Anãka mi je rekla, Anãka, zakaj mi nisi pela;
tako rada sem imela petje, ti pa si molãala, ko
sem leÏala na odru in so mi drugi peli. Tudi tebi
ne bodo peli, nihãe ti ne bo pel, da ve‰. Jako
Ïalosten bo tvoj pogreb. To mi je rekla, vidi‰.
Lojz. Oh, kolikokrat se sanjajo ãloveku take stvari.
To ni niã.
Anãka. Jaz ne vem, ali Ïalostna in potrta sem zadnji ãas
zelo. Pa vedno mislim na vas Amerikance. Tako
poseben je na‰ kraj! Kadar gre veter po gozdo-
vih ali kadar pada megla v podveãer, vse mi je
v‰eã. ·e te na‰e skale imam rada in na‰e puste
laze. Da vam ni niã hudo, ko pojdete odtod. Ti,
nikar ne hodi, nikar!
Lojz. Kako si otroãja! Ko sem ‰el jeseni na Hrva‰ko,
mi nisi branila.

60 
AMERIKANCI BESeDA

Anãka. Mislila sem, da bo sreãno, pa ni bilo. In blizu je

to, na na‰i zemlji. Od nekdaj so hodili od nas
tja.
Lojz. Nu, a zdaj bomo hodili v Ameriko. Jaz mislim,
da je to, kakor bi ‰el k vojakom.
Anãka. Oh, da ve‰, kako me je strah! Kako oãetu prigo-
varjam, da bi ne ‰li! Pa niã ne koristi. Oba poj-
deta, moj Bog! (VrÏe se mu okoli vratu in zajoka.)
Ti ljubi moj, ti ljubi moj! Najina ljubezen nima
sreãne zvezde! Nima! Jaz te imam rada, oh!
Raj‰a te imam, kakor vse na svetu. ln tako me
je strah, da gre‰! Kaj ne, da ne pojde‰?! Oh,
vsak dan te bom prosila: ne hodi, ne hodi! Ko bi
ti vedel, kako me je strah te Amerike! In kaj je
to, Amerika . . . Kaj je to zemlja, kakor je pri
nas?! . . . Kaj so tam ljudje, kakor pri nas?! . . .
Bog ve, kaj je to! Nekaj groznega je, nekaj po-
Ïre‰nega. Pogoltnilo vas bo, uniãilo vas bo! To
je po‰ast . . . Nekaj hudobnega je. Vidi‰, Ïe je
iztegnilo svoje roke in ne bo vas pustilo. Nikoli,
nikoli vas ne bo pustilo!
Lojz. Kaj ti je, Anãka?! Anãka, zakaj joka‰, zakaj si
taka! Zakaj se boji‰? Saj sem dober, saj sem
tvoj! Pojdiva, dragica, pojdiva. Spremim te k
vam domov. Bolna si, kaj ne? Sirota, sirota!

61 
AMERIKANCI BESeDA

Take ste Ïenske, sam strah in jok! Ali jaz te

imam zelo rad, Anãka, zelo!
(Odhajata proti levi.)

âETRTI PRIZOR
Od desne prihajata Amerikanec in po‰tarica Ema.

Ema. Jaz sem zelo uljudna, kakor vidite. Zdaj smo

zadosti naprej pred dru‰tvom. Rekli ste, da je
to va‰a zadnja Ïelja, ta pogovor?
Amerikanec. Da, moja zadnja Ïelja. In prva, ki ste mi jo
izpolnili. Prosil sem vas Ïe mnogo, ali usli‰an
nisem bil nikoli.
Ema. Danes sem milostljiva, vidite. Ha, ha! Jutri od-
hajate?
Amerikanec. Da, morda . . .
Ema. Morda? Kako to? Mislila sem, da je gotova
stvar, ta va‰ odhod.
Amerikanec. To je odvisno od vas.
Ema. Od mene? Oh, jaz sem vam Ïe pred dvema me-
secema rekla, kaj mislim.
Amerikanec. Ni mi zadostovalo. Oprostite . . . ·e en-
krat bi rad izku‰al svojo sreão.

62 
AMERIKANCI BESeDA

Ema. Zelo ste vztrajni, gospod Amerikanec! In jaz

sem mislila, da bo to sentimentalno slovo po-
gumnega amerikanskega potovalca od svoje
prve romantiãne ljubezni. Ha ha!
Amerikanec. Morda. Jaz vas ljubim, razumete!
Ema. âudno! „Jaz vas ljubim”, to pravite tako, kakor
bi mi postavljali revolver na prsi.
Amerikanec. Jaz hoãem vedeti, ãe me res ne ljubite? Ab-
solutno ne ljubite?
Ema. Absolutno ne.
Amerikanec. Ne verujem. âisto in jasno, ne verujem.
Ema. Originalen ãlovek!
Amerikanec. Da, originalen ãlovek. In taki ljudje se mo-
rajo ljubiti, Ema! Ali se spominjate onega Bre-
garjevega Janeza, ki je ob nedeljah bos pasel
sosedove krave na pa‰i? Vi ste bili po‰tarjeva
hãi. Deset let stara ste bila, bele ãeveljãke ste
imela in bel sonãnik. Takrat sem se zmislil, da
bodete vi moja Ïena. Vi ali pa nobena. Sedem-
najst let mi je bilo.
Ema. Ha ha!
Amerikanec. âez deset let sem bil ‰tacunski hlapec pri
va‰em oãetu. Vi ste pri‰la iz mesta, govorila ste
nem‰ki in brala vãasih francoske knjige. Jaz
sem si kupil nem‰ko in francosko slovnico.
Malo sem spal po noãi, uãil sem se in mislil na

63 
AMERIKANCI BESeDA

vas. Niã veã nisem bil bos, nosil sem kravate in

klicali so me za Ivana.
Ema. Da, da, sme‰ni smo bili. Po sili ste hoteli biti go-
spod. Govorili ste pravilno in rabili ste nena-
vadne izraze.
Amerikanec. Skoro gotovo, da sem bil sme‰en. Ne, pra-
vim, da ne. Ko ste bili vi leto dni doma, je napo-
vedal va‰ oãe konkurz.
Ema. Da, prav tako je bilo. Ali ãemu me spominjate
na tiste neprijetne in Ïalostne ãase?
Amerikanec. Moj Bog, takrat sem vam povedal, da vas
ljubim.
Ema. Oh, v resnici! Smejala sem se prisrãno, ãeprav
je bil moj ubogi oãe nevarno bolan od skrbi in
sramote.
Amerikanec. In rekli ste mi: Ivan, ãe bi imeli vi zdajle
dvajset tisoã v Ïepu, pa bi vas vzela.
Ema. Mogoãe, da sem rekla to. Ta vsota bi nam bila
takrat pomagala.
Amerikanec. Jaz sem rekel, da imam samo tristo goldi-
narjev, ali da pojdem po svetu in da se vrnem.
ko jih zasluÏim dvajsettisoã.
Ema. A, glejte, ta detalj sem pozabila. Zato torej ste
se vrnili zdaj iz Amerike? V Ïepu imate dvajset
tisoãakov . . . Zato mislite, da imate pravico
name. Dva meseca mi dvorite vsekakor na ãu-

64 
AMERIKANCI BESeDA

den, ekstravaganten naãin. Vedno i‰ãete moje

druÏbe in molãite.
Amerikanec. O ne, prvi dan ko sem se vrnil, sem vam
dejal, da vas ljubim.
Ema. Da, resnica je. Ali jaz sem vam odgovorila, da
vas ne ljubim. Ne ljubim, absolutno ne ljubim!
Amerikanec. Oh, Ema! Poglejte me, kaj nisem dosegel
mnogo? Vi me poznate ‰e od takrat, ko sem bil
pastir . . . Mnogo sem dosegel doslej. Ali to je
‰ele zaãetek. ·ele zaãetek moje poti kvi‰ku.
Ema, ljubite me!
Ema. Vi zapovedujete?
Amerikanec. Koliko drugih Ïensk se mi je ponujalo . . .
IzobraÏenih . . . inteligentnej‰ih, lep‰ih od
vas . . .
Ema. âestitam.
Amerikanec. Zakaj se mi vi edina upirate?
Ema. Pregospodovalni ste mi morda.
Amerikanec stopi k njej in ji pogleda v oãi. Vedno sem
mislil na vas. Jaz sem ponosen ãlovek. Vedno
sem mislil na vas.
Ema vzdrÏi porogljivo njegov pogled. Zelo laskavo, po-
nosni gospod Amerikanec!
Amerikanec jo nagloma objame in poljubi. Jaz te ljubim! t
Sli‰i‰, dekle, jaz te ljubim!

65 
AMERIKANCI BESeDA

Ema se prepusti za hip njegovemu objetju. O ti, kako

si . . . Pustite me, pustite! Takoj!
Amerikanec razburjen, vroã. Moj Bog, koliko let sem sa-
njaril o tem! Ti sladka!
Ema. Pustite me! (Iztrga se mu.)
Amerikanec slabo in mehko. Kaj me res ne ljubi‰, Ema?
Emica, kaj je mogoãe, da me ti ne ljubi‰?
Ema gleda proti ozadju. Kako je lepa noã nocoj . . .
(Zami‰ljeno.) âudna noã je nocoj . . . (Odloãno.)
Ne, jaz vas ne ljubim, Jaz sem zaroãena z uãi-
teljem.
Amerikanec. Z njim?! Ha ha! To ni res! Kaj meni mar!
Ema. Tako je. Zaroãena sem z njim in na jesen bo po-
roka. Stvar je gotova.
Amerikanec. Kaj bo‰ z njim? On je sentimentalen fan-
tast! On je deãko, jaz pa sem moÏ. Pojdi z me-
noj, Ema! Pojdi jutri z menoj! Skupaj pojdeva
osvajat svet. O, ti, Ema!
Ema. Nikamor ne pojdem. Obljubila sem mu, da
bom njegova Ïena.
Amerikanec. Ti ga ne ljubi‰! On ni moÏ za te! Slabiã je.
Same lepe besede so ga, ali storil, storil ne bo
nikdar niã!
Ema. âemu ta ocena?! Nima smisla.
Amerikanec. Naj se odloãi . . . Jaz te ljubim, sli‰i‰! Ali se
res niã ne zgane v tebi, ako ti reãem, da te lju-

66 
AMERIKANCI BESeDA

bim?! Ves iz sebe sem, brez pameti sem . . .

Omamila si me . . . Pojdi z menoj, jutri!
Ema. Ne, nikamor ne iz tega kraja. (Gleda v dolino in
razprostre roke.) Kak‰en ãuden kraj! Rada sem
tu.
Amerikanec. âe hoãe‰, ostanem tukaj. Vse storim, kar
hoãe‰. O, jaz bom koristnej‰i temu ljudstvu
tod, kakor tvoj uãitelj, ãe hoãe‰. On misli na
pevska dru‰tva, na sadjerejo, na ãitalnice in te-
lovadbo . . . Jaz pa, jaz pa bom dal ljudem
kruha, tovarne, trgovino, podjetja . . . Izpre-
menil se bo ves kraj, Ïivljenje bo za‰umelo tu
. . . Hoãe‰? Reci, hoãe‰ . . . Dovolj moãan sem
za vse.
Ema. Zapeljal si ljudi, od‰li bodo v Ameriko . . . Za-
peljal si jih.
Amerikanec. Ako hoãe‰, bodo ostali tu. Jaz, jaz jim bom
dal kruha in denarja. Ljudje drvijo za kruhom,
samo za kruhom. Vse jim bom dal jaz. Blago-
stanje . . . Zavr‰elo bo v teh hribih . . . Ho-
ãe‰?
Ema. Ne, on je dober. Preprost je, poln vere. Ne
smem ga varati. Ljubila sem ga, preden si se
vrnil ti. Mirno in tiho Ïivljenje mi bo dal
on . . .

67 
AMERIKANCI BESeDA

Amerikanec. Ti nisi za to. Nisi za majhno in poniÏno Ïiv-

ljenje.
Ema. Kaj je vam to mar, Amerikanec?! Preveã si do-
mi‰ljate. In ãe bi vas tudi ljubila, va‰a Ïena ne
bi hotela biti nikdar!
Amerikanec. Zakaj ne? Zakaj ne, Ema?
Ema. Iz ponosa ne! Ne trpim takih ljudi, kakor ste vi!
Vi ste domi‰ljavi.
Amerikanec. Nisem domi‰ljav. Ne precenjujem se ali
tudi ne podcenjujem! A zdaj reci, Ema, zadnjo
besedo.
Ema. Rekla sem jo.
Amerikanec. Nisi rekla! Oh, ko bi vedela, kako te ljubim!
(Privije jo k sebi, poljublja jo, odvede jo na klop,
poljubljajoã in objemajoã jo.) Oh, koliko let sem
ãakal, koliko let! Kako si sladka! Kakor roÏa si!
âez morje sem se vrnil zaradi tebe, golobica
moja! Ali ãuti‰, kako te ljubim? Kako gorim za
teboj! O, moja, moja . . . Reci, ali me zdaj lju-
bi‰? Ali me ljubi‰?
Ema leÏi omamljeno v njegovem naroãju. Ne vem, lju-
bi, ne vem . . .

68 
AMERIKANCI BESeDA

PETI PRIZOR
Prej‰nja. Uãitelj. Izletniki. Od daleã se ãuje petje.
Izletniki prihajajo vse bliÏe. Pojo ono znano: Meni
pa vse jedno je, ljubi me, ali pa ne . . .

Ema se iztrga. Kaj se je zgodilo z menoj?!

Amerikanec. Ljubica! Ljubica zlata!
Ema. Oh ne! Oh ne! Neãem tega, neãem! Pustite me!
Amerikanec. Ti me ljubi‰!
Ema. Ne vem! Ne, neãem! (Iztrga se mu in beÏi k druÏ-
bi, ki prihaja med drevesi.) Slavko! Slavko! Zgro-
zilo se mi je! O! O! (Pade uãitelju na prsi ãudno
ihteã.)
Uãitelj. Kaj ti je, du‰ica? Kaj se ti je zgodilo?
Amerikanec. Tako torej! Hm, pozabila me ne bo nikoli!
(Pristopi k druÏbi.) Pripovedoval sem gospodiã-
ni o viharju na morju. Ona ljubi mir, moje pri-
povedovanje jo je razburilo. Nu, mislim, da bo
va‰i zaroãnici, gospod uãitelj, kmalu odleglo.
Neugodno mi je, da se je zgodilo to ravno v
predveãer mojega odhoda.
GIasovi. Kako to? Zaroãnica?
Uãitelj. Ne ãudite se, gospoda, temu prizoru. Jaz in
gospodiãna Ema sva zaroãena in naravno je, da
se je zatekla k meni. Du‰ica, umiri se!
Glasovi. To je novo! Îivela zaroãenca! Îivela ljubezen!

69 
AMERIKANCI BESeDA

Amerikanec. In Ïivela Amerika! Ha ha! Gospoda, vi kli-

ãete: Îivio zaroãenca! Îivio ljubezen! Jaz pa
kliãem: Îivio Amerika! Îivio boj! Jutri, jutri
pojdem odtod in nikoli veã ne bom okusil takih
sentimentalnih meseãnih noãi! Samo pri nas so
take ãudne, preãudne noãi. A jutri bo jasen,
sonãen dan, in jaz pojdem na pot! (Odhajajo.)

70 
AMERIKANCI BESeDA

·ESTI PRIZOR
Metka in Îagarjev Matijãe. Metka prihaja iz
ozadja in skoãi preko vrzeli na pot.

Metka. Zdaj mora priti vsak ãas. Sli‰ala sem na stezi,

kako je zaukal pri znamenju. Kasno je. Oh, da
ga moram loviti na tak naãin. (Sede na ograjo.)
Matijãe prihaja od desne z lahkimi koraki in ÏviÏgajoã. Za
klobukom ima zataknjen ‰opek nageljnov in roÏ-
marina. Poje poltiho. Potem pa se dol naslonim,
pri tebi prav sladko zaspim . . . La le la, la le la,
la la . . .
Metka vstane in mu stopi na pot. To si ti, vendar! Kasno
se vraãa‰ . . .
Matijãe. Oho, Metka! Kaj me pa ti prestreza‰ sredi no-
ãi?! . . .
Metka. Moram. Ogiblje‰ se me . . .
Matijãe. Ogibljem? Zakaj bi se te ogibal?
Metka. Sam ve‰. ·est tednov Ïe nisem govorila s teboj.
Hitro si se izpremenil.
Matijãe. Vsako nedeljo govorim s teboj na vasi.
Metka. Na vasi, pred drugimi. Ali midva imava dru-
gaãne pogovore.
Matijãe. Kak‰ne, prosim te?!
Metka. Kje si bil?
Matijãe. Saj ve‰, na Velesjem.

71 
AMERIKANCI BESeDA

Metka. Kaj si delal tam?

Matijãe. Îegnanje je bilo.
Metka. O, in zakaj se vraãa‰ tako kasno domov in sam?
Matijãe. Kaj tebi mar? Kaj izpra‰uje‰?
Metka razburjeno. Jaz vem, kje si bil. Pri Zakraj‰kovih
si bil. Imajo tam mladega dekleta za Ïenitev.
Matijãe. In ãe?!
Metka. Ti sam ve‰, kje se mora‰ Ïeniti!
Matijãe. Morda pri tebi, ha ha!
Metka. Pri meni, da.
Matijãe. Ha, ha! Ker sem parkrat pri tebi vasoval! I glej,
ne dopade‰ se mi veã.
Metka. Vseeno. Zdaj se ti moram dopasti. Ali si razu-
mel? Moram!
Matijãe. Ha, ha! Pusti, da grem. Kaj ti je taka sila, da mo-
ra‰ fante ponoãi loviti okoli?
Metka. Taka sila mi je! OÏenil me bo‰, da ve‰. Neãem,
da ostanem tako! . . . Oh, moj Bog, zakaj sem
ti verjela?!
Matijãe. Nerodno je to, res. Ali jaz ti ne morem poma-
gati.
Metka. Ne more‰?! O, ti prokleti! Zakaj si silil za me-
noj, reci?!
Matijãe. Hotelo se mi je.
Metka. Kaj mi nisi rekel, da me bo‰ vzel? Kaj nisi rekel
tega?! Da pojdejo oãe v Ameriko in da prevza-

72 
AMERIKANCI BESeDA

me‰ ti domaãijo ‰e letos?! Kaj nisi rekel tega?!

In zaklinjal si se, da me ima‰ rad. In pri svoji
ranjki materi si se zaveril, da me vzame‰ za
Ïeno. Kaj ni res tako?
Matijãe. Ne vem, morda je res. Pozabil sem.
Metka. O, ti, sam vrag bi ne mogel biti hudobnej‰i!
Zdaj taji‰!
Matijãe. Kaj kriãi‰ nad menoj?! Saj bi te vzel, ãe bi kaj
imela. A zdaj ko pojdejo oãe v Ameriko, potre-
bujem denarja. Zmenila sva se z oãetom, da se
oÏenim ‰e to jesen. Kmalu, ãez ‰tiri tedne. In
doto dam njim, da bodo izplaãani od posestva.
Tisoã goldinarjev.
Metka. Kaj meni mari to?! Zakaj mi to pripoveduje‰?!
Zakaj si tak?! Kaj sem ti storila?!
Matijãe. Niã, Metka, niã! Tako je pri‰lo, samoposebi.
âlovek ne more zato. Pa ne zameri . . . Manj-
ka se drugih. Lahko bo‰ dobila drugega Ïenina.
Metka. Oh, zdaj govori‰ tako, ko je prekasno! Kaj me
ne razume‰?! Mora‰ me vzeti, sli‰i‰! Prosim te,
lepo te prosim, ne pusti me tako. Oh, jaz sem te
imela tako rada, verjela sem ti vse . . .
Matijãe. Îal mi je. Ali to ne more biti, kar hoãe‰ ti. Da-
nes sem se domenil pri Zakraj‰kovih na Veles-
jem. Dogovorili smo se za doto, ‰e ta teden na-
redimo pismo.

73 
AMERIKANCI BESeDA

Metka. O, in jaz bom ostala v sramoti! Vse bo kazalo

za menoj. Kaj bodo rekli oãe!
Matijãe. Nu, zadosti! Povedal sem ti svoje, pusti me, da
grem svojo pot!
Metka. Ti misli‰, da te bom pustila! Da bom molãala.
Ne, ne, ti ne bo‰ jemal druge! Vsem ljudem
bom povedala . . .
Matijãe. Ha, ha, misli‰, da ti ho kaj pomagalo. Smejali se
ti bodo.
Metka. Ne! ne! to ni res! To ni mogoãe! Od srca te pro-
sim, usmili se me! Ne bo‰ se kesal. Jaz bom do-
bra, pridna bom. Kakor ãrna Ïivina ti bom de-
lala pri hi‰i. Do smrti ti bom hvaleÏna.
Matijãe. Pusti me! Ne bodi sitna!
Metka zdrsne na kolena. Nikar! Nikar me ne uniãi! Saj
nisi tako brez du‰e in brez srca! Kaj naj poã-
nem, ãe me pusti‰?! Oãe me bodo ubili.
Matijãe. V Ameriko pojdi, haha! Saj gredo tudi dekleta
v Ameriko. Oãetu reci za denar. In po ranjki
materi ima‰ stopetdeset goldinarjev dote, si mi
pravila. Polnoletna si . . . Pojdi! Vse se je pola-
komnilo za amerikanskimi dolarji, oãe te bodo
pustili.
Metka. Pojdi ti. Jaz pojdem s teboj.

74 
AMERIKANCI BESeDA

Matijãe. Ha, ha, kaj bi hodil tja na negotovo, ko imam

tukaj vse v rokah! Neumen bi bil. A zdaj me
pusti.
Metka. Ne, ne, jaz te ne pustim. Ti mi mora‰ obljubiti
. . . Prosim te, oh, prosim te! Ne bodi tako ne-
usmiljen!
Matijãe jo sune od sebe, da pade na tla. Na, dosti mi je
tega javkanja! Kar sem rekel, sem rekel. Jaz ti
ne morem pomagati. Delaj, kar hoãe‰. To ima
ãlovek, ãe se peãa z babami. (Odide.)
Metka vstaja. Moj Bog, pustil me je! Od‰el je. Kaj naj
zdaj poãnem? O, naj bo proklet, naj bo tisoã-
krat proklet! Nebesa! Bog! Sli‰i‰ — proklet naj
bo v Ïivljenju in v smrti! (Zajoka.) Oh, ko bi mo-
gla umreti, takoj tukaj . . . Uniãena sem. Ubil
me je . . . Kaj je dejal?! Naj grem v Ameriko
. . . (Zami‰ljeno.) Sreãe hodijo iskat tja in ne-
sreão skrivat . . . To bi bila edina moja re‰itev.
Tudi jaz bom morala tja . . . v Ameriko . . .
(Sede na kamenito ograjo ob cesti in joka.)

(Zastor pade)

75 
AMERIKANCI BESeDA

âETRTO DEJANJE

Jesensko popoldne po Vseh Svetih. Zunaj je deÏ in

silovita burja, ki tuli ãez hribe in se zaganja v
okna. Pri Dolenãevih se shajajo Amerikanci na
odhod. Mraãen dan je, ãemeren in brez svetlobe.
V krãmi sedi Îagar, obleãen po mestno, v
suknjeníh hlaãah in z novim klobukom na glavi.
Pri peãi stoji kovãeg iz pisanega platna, kakr‰ne
rabijo na‰i ljudje za pot v Ameriko. Poleg na klopi
leÏi zimska suknja in palica. — Vsak Amerikanec
nosi torbo ãez rame.

PRVI PRIZOR
Îagar. Dolenc. Dolenãevka.

Îagar. Zgoden sem, zgoden. Prvi!

Dolenc. In sam si pri‰el po tem vremenu. Saj bi te bila
lahko snaha spremila ali pa dekla.
Îagar. Zakaj?! Rekel sem, naj ostanejo doma. Zdaj
sem Ïe Amerikanec, kaj mi je treba Ïenskih
solz!
Dolenc. Sin Matijãe ti je od‰el na Hrva‰ko?
Îagar. Nekam mora. V na‰ih krajih ni da bi sedel
mo‰ki doma.

76 
AMERIKANCI BESeDA

Dolenc. Saj se je ‰ele oÏenil. Prvo zimo bi bilo lep‰e do-

ma pri mladi Ïenici.
Îagar. Saj bi bil skoro ostal, ampak jaz sem dejal: âe
ne more‰ v Ameriko, pa pojdi vsaj na Hrva‰ko,
ãe hoãe‰ biti malo dlje gospodar na na‰i kme-
tiji. Odkod vzame‰ davke? Doto sem pobral jaz.
Ne bo‰ mi moral skrbeti za kot in rediti me,
ampak za denar se le zdaj oglej, spomladi ga
bo‰ potreben.
Dolenãevka. Jokala je, jokala va‰a mlada, ko so se vozili
Hrvatarji pred ‰tirinajstimi dnevi po na‰i cesti
iz vasi.
Îagar. Naj se joka.
Dolenc. Tudi Kregar je ‰el.
Îagar. Vsi, samo mi Amerikanci smo ostali do danes.
Dolenãevka. Dosti vas bo.
Îagar. Dva polna voza. In ‰e dekleta imamo s seboj.
Dolenâevka. I, glejte, kaj se ta Metka res ni premislila?
Îagar. Zakaj bi se premi‰ljevala?! KorajÏno dekle je.
Sreão bo na‰la v Ameriki. Oãe jo je meni izroãil
v varstvo. Skoro jokal je, siromak „Politika” . . .
TeÏko mu je bilo. Branil ji je, ali vseeno se mu
dobro zdi, da se dekle postavi.
Dolenãevka. Govorilo se je nekaj o va‰em Matijcu . . .
Da sta si bila dobrá . . .

77 
AMERIKANCI BESeDA

Îagar. Prazne besede. Ne bi jo bil pustil, prosim vas!

Denarja res nima, ali tako dekle ne treba dote.
Tak‰nih je malo v na‰ih krajih.

78 
AMERIKANCI BESeDA

DRUGI PRIZOR
Prej‰nji. Uãitelj.

Uãitelj prihaja v haveloku. Stra‰no vreme! Na po‰to

sem ‰el, ampak burja je taka, da sem se komaj
vrnil ãez hrib. Moram se malo oddehniti.
Dolenc. O, prosim, gospod uãitelj! Kak‰nega pa boste?
âetrtinko belega ali rdeãega?
Uãitelj. Rdeãega, prosim. — O, vi ste tu, Îagar?! Aha,
danes gredo Amerikanci na pot. âakate na dru-
ge, ne?
Îagar. âakam. Prehitel sem se od same korajÏe.
Uãitelj. Slabo vreme boste imeli.
Îagar. Niã zato. Navajeni smo na vse. In pa ‰e bolje je,
ãe se prej ko prej umaknemo kra‰ki burji. Pre-
silovita je.
Uãitelj. Ej, drugod so ‰e huj‰e burje. ToÏilo se vam bo
po na‰i.
Îagar. Mogoãe. Mogoãe tudi ne.
Uãitelj. Jaz samo tega ne razumem, zakaj greste vi od
doma, ko ste imeli posestvo, ko ste pameten
ãlovek . . .
Îagar. Ravno zato grem. Pameten ãlovek vè, da plug
zarjavi, ãe ne orje‰ z njim. Kaj bi doma. Ni pro-
stora za vse. Sin je zadosti star, da lahko gospo-
dari in da Ïivi po svoje, jaz pa sem premlad, da

79 
AMERIKANCI BESeDA

bi se stisnil v kot. Dva gospodarja sta odveã,

prav je, da se umaknem.
Uãitelj. Ko bi se le v Ameriko ne umikali. Predaleã je to.
Îagar. Blizu ali daleã. Bolj ko je daleã, veãja je vera, da
se tam sreãa v ceno zasluÏi. Kakor bi zaãenjal
Ïivljenje iznova, tako se mi zdi. Tako lepo in
imenitno.
Uãitelj. Samo, ãe se ne varate! V Ameriki ‰e vsak deseti
komaj doseÏe malo uspeha
Îagar. Morda bom jaz tisti deseti.
Uãitelj. In ãe ne?! Ne pozabite, devetim se sanjajo vsi
naãrti in vsi upi, devet jih pogine. âe bodete vi
eden od teh devetih?
Îagar. Kakor je komu namenjeno. Mogoãe bom po-
ginil kje za tujim plotom kakor pes, ali ãe bom
tisti deseti?! Tisti deseti so ljudje! Ne devet, de-
vetnajst drugih odtvegajo, devetnajst neumne-
Ïev, devetnajst slabiãev. Tak‰nih ljudi bi potre-
bovali, tak‰nih, ko je bil tisti Amerikanec iz Ko-
ãevskega. Nisem se jaz samo denarja polakom-
nil, ne mislim jaz samo na poln Ïep. Ali ãlovek
bi postal rad, s svojo glavo in svojo pametjo,
svet bi rad pogledal preden se mi polomi hrbet
in mi izpadejo zobje iz ust.
Uãitelj. Ha, ha, kako bodote razoãarani, kako zelo! Îal
mi je za vas.

80 
AMERIKANCI BESeDA

Îagar. Vsak zase, gospod uãitelj, vsak zase. Vsak ima

svoj prag in svojo skrb.
Uãitelj. Zaslepljeni ste vsi. Pojdite sem, Dolenc, da pla-
ãam. Moram oditi. Ne bi rad videl ‰e onih dru-
gih. âloveka srce boli, a poduãiti jih ne more‰.
Îagar. Ni vsak potreben poduka, gospod uãitelj. Dosti
sveta sem Ïe premeril, ko vas ‰e na svetu ni
bilo. Mnogo Ïuljev se je naredilo na mojih ro-
kah in marsikak‰na misel me je skrbela v moji
kmeti‰ki pameti. Vi lahko govorite o domovini
in zaslepljenosti, mladi ste ‰e in neizku‰eni,
kakor mlado pi‰ãe, ki je prvikrat uteklo koklji.
Jaz pa sem star petelin in to pravim: âe bi vsi
doma ostali, bi nas bilo kot mravljincev po
na‰ih hribih in eden drugega bi oglodali do ko-
sti. Tako pa hodimo po svetu iz vse na‰e deÏe-
le. Nekaj se nas ponesreãi, drugi Ïivotarijo, in
vsak deseti ali stoti je imeniten, bogat, pame-
ten.
Uãitelj. Tudi doma je Amerika!
Îagar. O, da, nezabeljeni Ïganci, moãnik in bob. Dva-
krat na leto meso in vsake kvatre ãrn kruh . . .
To se pri nas doma zasluÏi. To je ‰e ciganu pre-
malo!

81 
AMERIKANCI BESeDA

Uãitelj. Ne bomo se pregovarjali. Na poti ste, odloãeno

je. Jaz moram domov. Brez zamere torej in naj
bo po Va‰e v Va‰i Ameriki! (Poslavlja se.)
Îagar. Z Bogom, gospod uãitelj!
Uãitelj odhaja, odpre vrata in zakliãe nazaj v sobo. Îe pri-
hajajo, Îagar! Ne boste dolgo ãakali! (Odide.)

82 
AMERIKANCI BESeDA

TRETJI PRIZOR
Îagar, Dolenc, Dolenãevka, Zima, Zimovka, trije
otroci, Zavrle in Zavrletovka, ãevljar Ko‰ir,
njegova Tona in Torbarãek z Alenãico. Zima in
Zavrle sta obleãena na pot v ãrno, mestno obleko,
drugi jima nosijo kovãege in prtljago.

Torbarãek. Joj, joj, burja, burja! âlovek komaj hodi. Pred

petimi leti je ravno tako razsajala, ko se je Pe-
terlinov hlapec obesil, tisti Groga, veste.
Zimovka. Slabo znamenje, verjemite, slabo znamenje.
(Joka.) Uh, koliko sem se Ïe najokala!
Îagar. Zakaj ga pla‰i‰ ponepotrebnem!
Zavrletovka. Samo, ko ne bi bilo tako vreme! Kakor sod-
ni dan je! Ko bi vsaj par dni poãakali.
Îagar. Ladje ne ãakajo. Ko si se zglasil, mora‰ biti tam
na minuto.
Ko‰ir. To so ladje! Veãje kot na‰a cerkev. Videl sem
eno v Trstu.
Zimovka. In ãe bo na morju vihar . . . Vsi se boste po-
topili.
Zima. Ne krakaj tako neumno! Daj vina, Dolenc, da
bo slovo bolj lahko.
Francka petletno dekletce, vpra‰a oãeta: Kaj mi bo‰ prine-
sel iz Amerike, oãe? Eno veverico bi rada.
Zima. Doto ti bom prinesel, punãka, doto.

83 
AMERIKANCI BESeDA

Zavrletovka moÏu. In ne pozabi na nas. Tine, prosim te

lepo! Na otroke ne pozabi. In tudi name ne. In
ãe ni bilo kdaj kaj prav, ne zameri! Ali je meni
hudo, ljudje! Moj Bog, moj Bog, kaj bo! (Joka.)
Tona. Nikar ne jokajte, soseda. Vse bo dobro. Kaj pa
je to, dve ali tri leta! To hitro mine. Navajene ;
smo Ïiveti brez mo‰kih.
Zavrletovka. Kaj vi! Va‰ ostane doma. Otrok nimate . . .
Vam je lahko. Ali jaz, jaz, jaz sem sirota!
Ko‰ir Torbarãku. Vidi‰, letos sem tudi jaz pri starcih
Doma sem ostal. Ampak se mi zdi, da bo dolg-
ãas.
Torbarãek. Prvo zimo je Ïalostno, res. TeÏko se ãlovek
navadi na lenobo. Drugi sekajo in te‰ejo po ‰u-
mah, ti pa vasuje‰ doma od hi‰e do hi‰e in po-
slu‰a‰ Ïenske marnje.
Ko‰ir. Zdaj sva dva. In letos poleti sva dosti delala. Jaz
sem za te na‰e Amerikance prebito mnogo dre-
te porabil. Pravijo, da so v Ameriki ãevlji dragi,
pa si je vsak naroãil dva, tri pare.
Torbarãek. In jaz sem naredil torb, kakor ‰e nobeno leto!
Par mernikov zlata bi ‰lo notri.

84 
AMERIKANCI BESeDA

âETRTI PRIZOR
Prej‰nji. Metka, dve njeni prijateljici,
dvanajstleten brat, osemletna sestra in stara teta.

Metka odpira vrata. Burja zatuli in zaÏvenkeãe z okni. Pri-

jazna pot bo, ha, ha!
Îagar. Oho, Metka! Sem mislil, da te ne bo! Le sem k
meni sedi. Do New Yorka se bomo skupaj vo-
zili, potem pa zbogom! Mi pojdemo kam v goz-
dove med Indijance, ti bo‰ pa amerikanskim
gospem kuhala kranjski moãnik. Pravijo, da je
malo kuharic v Ameriki, ha, ha!
Metka. Sedla bom, boter. Samo da svoje ljudi odpra-
vim. (Bratu.) Domov pojdi Miha, in ti Mariãka
tudi. Tema bo kmalu in na‰e male bo strah.
Radi se imejte vsi. Ne bom vas pozabila. (Obja-
me oba.) Tudi vi teta lahko greste. TeÏko se bo
hodilo po rebri nizdol ponoãi. In burja je huda.
Teta. Poãakala bom. Z drugimi se bom vrnila. Spo-
dobi se, da sem pri tebi do zadnjega. Boga se
boj, Metka, pa bo vse dobro. Hudo mi je, da
gre‰, ali ãlovek ne ve, kje ga ãaka sreãa. Morda
je prav, da gre‰.
Metka. Prav, prav, teta! (Zlozi kovãeg in drugo prtljago k
peãi. Bratu in sestri:) Tako, a zdaj pojdita. Da ne
bo malih strah. Na Malãko pazite posebno.
Majhna je. Ranjka mati so teÏko umirali zara-

85 
AMERIKANCI BESeDA

di nje. Bog vas obvaruj! (Odpre vrata in izpusti

oba vun.) In spominjajte se me vãasih!
Torbarãek dekletoma, ki sta pri‰li z Metko. Kako ste to lepi
dekliãi! Pre‰koda bi vaju bilo za Ameriko!
Metka. A mene ni?
Torbarãek. Tudi tebe je ‰koda, dekelce, tudi tebe.
Îagar. Na, a kje so drugi? Polahko se shajamo.
Zavrletovka. Mraãi se Ïe. Ko bi ‰li vsaj podnevi na pot!
Kak‰na voÏnja bo v taki burji!
Îagar. Bomo Ïe prestali. O polnoãi gre na‰ vlak s po-
staje. A do tja imamo ‰tiri ure voÏnje. Zdaj ‰e
pet ni. (Pogleda na uro.) Ob desetih smo lahko
tam.
Ko‰ir. Prijatelji, verjemite, nekako ãudno mi je. Koli-
ko zim smo skupaj hrvatarili! Koliko noãi smo
prespali po kolibah! Lepi ãasi so bili to . . . In
zdaj greste v Ameriko. Jaz pa ostanem doma.
Starost je pri‰la name. (Natoãi vino in trãi z vse-
mi tremi.) Sreãno pot, Îagar, in ti Zima, in ti
Zavrle! (Pije.)
Torbarãek. Sreãno pot! (Tudi pije.) Koliko torb sem nare-
dil za vas v teh ‰tiridesetih letih, kar jih ‰ivam.
Prvo torbo vsakemu tako pred petindvajsetimi,
tridesetimi leti. Pozneje vsaka tri, ‰tiri leta dru-
go. In letos sem vam napravil amerikanske tor-

86 
AMERIKANCI BESeDA

be. Prijatelji kristjanski, rad vas imam in sreã-

no pot vam Ïelim! (Bri‰e si oãi z roko.)
Îagar. Kaj bi to, mo‰ki smo. In ãe Bog da, se vidimo
ãez par let, zdravi, bogati in veseli!

87 
AMERIKANCI BESeDA

PETI PRIZOR
Prej‰nji. V sobo pride okoli petnajst, dvajset
fantov in moÏ. Za njimi se drenjajo Ïenske in
otroci. Soba se napolni z ljudmi in s prtljago.
Zunaj je burja.

Mlad fant. Prebito, to je burja! Komaj leze‰. Ampak ko-

rajÏni smo vseeno!
Îagar. To bi bilo Ïalostno, ãe bi vas korajÏa Ïe zdaj za-
pustila.
MoÏ. Mi iz na‰ega konca smo se hitro vzdignili. Ali
ko gremo tako po vasi, treba potrkati na to
okno, pa na drugo. Skoro v vsaki drugi hi‰i je
Amerikanec. In glejte, cela procesija se nas je
nabrala.
Îagar. Preveã Ïensk ste vzeli s seboj. Manj solz kot
ãlovek vidi, bolje je.
Tona. Brez srca bi bile, ãe ne bi pri‰le vsaj do sem.
Spodobi se.
Zimovka. Jaz samo to mislim, kaj bo z menoj in z otro-
ki, ãe te ne bo nazaj!
Zima. Neumnost! Nikar ne misli takih stvari!
Îagar. Vina daj ljudem, Dolenc, da se malo okrepãa-
jo. Pot do postaje je dolga in na lojtrnicah bo
zima.
Metka popravlja svojo prtljago. Kako hitro je vse pri‰lo!
Poleti ob sejmu ‰e vedeli nismo za Ameriko, in

88 
AMERIKANCI BESeDA

zdaj gremo. (Zamisli se. Spomni se preteklih ãa-

sov, nasloni se na svoj kovãeg in zaihti) Oh, kako
sem Ïalostna, ko bi vi vedeli!
Teta. Pa doma ostani, Metka, se bo Ïe Ïivelo.
Metka se vzdigne. Ne, ne, ne morem. In ne smem. (Sto-
pi k mizi, kjer sede Îagar, Zima in Zavrle.) Malo
vina mi dajte! Da bom korajÏna!
Torbarãek naliva. Samo pij, du‰a!
Metka. Naj bo za slovo in za sreão. Naj ostanejo sreã-
ni in zdravi, ki so bili dobri z menoj. Tiste pa, ki
so mi storili krivico, naj kaznuje Bog — stra‰no!
Prokleti naj bodo! (Pije.)
Îagar. Hudo si, dekle!
Torbarãek. Hude sovraÏnike ima‰, hehe! Jaz ne bi bil rad
med njimi. Zdi se mi, da ne odpu‰ãa‰ rada.
Metka. Samo, ãe moram. Tako odpu‰ãanje je morda
gorje od kletve!
Torbarãek. Poznamo se. Hude besede ali medena usta.
Nobenega sovraÏnika nima‰, vsi smo te imeli
radi.
Glasovi. Vsi! Res, vsi!

89 
AMERIKANCI BESeDA

·ESTI PRIZOR
Prej‰nji, Peãarica in njena dekla.

Peãarica dekli, ki nosi kovãeg na glavi. Tam k peãi ga po-

stavi. Huj, skoro ruto mi je vzelo. (Popravlja si
robec na glavi)
Îagar. In kje je ostal Lojz?
Peãarica. K Streharju ga je vleklo ‰e enkrat. Po slovo k
Anãki. In po njenega oãeta je ‰el. Pojde tudi v
Ameriko, sli‰im — ropotija stara.
Tona. Anãka je bolna, pripovedujejo.
Peãarica. To se razume. Za niã. In to naj bi gospodinjilo
pri nas?! Imam pa Ïe raj‰a, da gre Lojz v Ame-
riko.
Torbarãek. TeÏko vam bo, strina, teÏko.
Peãarica. E, se bo Ïe vrnil. Saj sem mu rekla. âe ne bo
drugaãe, mu po‰ljem denar za nazaj. Ampak
naj vidi, da ne pojde in ne pojde po njegovi ne-
umni glavi.
Tona. Meni se pa dekle vendarle smili. Tako tiha je,
pohlevna. Bogata res ni, pa saj pri vas ni sila za
denar.
Peãarica. Oh, jaz je ne morem trpeti. Koliko sem se jezila
zaradi nje, zadnji dve leti! Hudobna je; kaj ga
moti, ko vidi, da ni zanj in da jaz ne pustim in
ne pustim!

90 
AMERIKANCI BESeDA

AIenãica. Lojz jo ima rad.

Peãarica. Naj jo ima. Naj le gre v Ameriko, bo Ïe videl,
kako je drugod. Dokler jaz Ïivim, je ne pripelje
na na‰o kmetijo, lo sem si zaverila. Edinec mi je
in lahko si mislite, koliko pretrpim, ko ga ta de-
klina ne pusti in ne pusti iz mreÏe. SovraÏim jo.
Greh bi naredila zaradi nje, verjemite mi.
Tona. Zdaj lezi Ïe mesec dni. Bleda je in drobna, ka-
kor otrok. Ona ni kriva, ãe sili Lojz za njo. (Zu-
naj zaropotajo vozovi. Mraãi se.)
Îagar. Aha, so Ïr pri‰li! Zdaj se pa lepo polahko poslo-
vimo. Plaãat!

91 
AMERIKANCI BESeDA

SEDMI PRIZOR
Prej‰nji. Dva voznika stopita v sobo s dolgimi biãi
v rokah, na nogah visoke ‰kornje, na glavi kapuce
iz vosãenega platna.

Prvi voznik. Ljudje boÏji, zdaj se pa vzdignite!

Drugi voznik. Konji ne morejo dolgo stati v takem deÏju
in v taki burji.
Prvi voznik. Sneg naletava. VraÏja pot bo. Zmrzavali
bomo.
Ko‰ir toãi vino v kozarce. Pijta malo!
Prvi voznik pije. Za sreãno Ameriko!
Drugi voznik pije. In sreãno vrnitev!

92 
AMERIKANCI BESeDA

OSMI PRIZOR
Prej‰nji. Lojz in Strehar, postaren moÏ, star
pribliÏno 45 let, ali Ïe jako izmuãen in izdelan
ãlovek.

Lojz. Skoro zakesnila sva.

Peãarica. No, sem mislila, da se ti je pamet na bolje obr-
nila in da ostane‰ doma.
Lojz. Oh ne, ne bom se premislil. Ampak Anãka je
jako bolna. To vam povem, mati, ãe se Anãki
kaj zgodi . . . (Preteãe:) Potem naj vam Bog od-
pusti, jaz vam ne bom! . . .
Peãarica. Kaj sem jaz kriva njene bolezni?! Kaj sem ji
urekla? Neumen si, fant, jako neumen! Tam,
vidi‰, tam pri peãi so tvoje ropotije. Na, in zdaj
pij hitro malo vina. In to ve‰, kadar se premis-
li‰, samo pi‰i . . .
Îagar vstane. In zdaj, preljubi ljudje, zdaj pojdimo!
Kaj se bomo obotavljali. Z Bogom, prijatelji!
(Daje Dolencu, Ko‰irju in Torbarãku roko.) Z Bo-
gom, Ïenske! Sreãni ostanite! (Pristopi k peãi in
vzame svoj kovãeg; Ko‰ir mu pomaga.) Sem pojdi,
Metka! Katero je tvoje? (Vzdigne tudi njeno prt-
ljago, prime dekle za roko in gre skozi vrata. Na
vratih nazaj.) Z Bogom!
Metka poljubi teto in prijateljici. Z Bogom! (Odhaja z
Îagarjem.)

93 
AMERIKANCI BESeDA

(Vrata ostanejo odprta. Zunaj se vidi na cesti v

polutemi lojtrski voz. Burja rjove besno, deÏ lije, ok-
nice Ïvenketajo, vrata loputajo.)
Zima. Z Bogom, Ïena! Z Bogom, otroci! (Poljublja jih.)
Pridni bodite! Bom Ïe pisal. Zaradi vas grem v
Ameriko, da vam bo lep‰e, ljubi moji!
(Vsi se poslavljajo. Îenske in otroci jokajo. Vozni-
ka pomagata nositi kovãege.)
Zavrletovka. Nikar ne pozabi na nas! Nikar ne pozabi!
Zavrle. Ne pozabim.
Zavrletovka. In pi‰i! Takoj pi‰i, ko pride‰ tja.
Lojz. Z Bogom, mati! Milo se mi je storilo. Mati,
Anãka je jako bolna . . . Toliko sem se korajÏil
na pot in zdaj me je strah. âe se Anãki kaj zgo-
di . . . Mati, ‰e enkrat bi vas prosil . . .
Peãarka. Le pojdi, le pojdi! Bolje je zate in zame! Rada te
imam, ampak jaz sem mati, moram ti braniti,
ãe sili‰ v nesreão. Ono dekle ni zate, verjemi.
Lojz. Pa z Bogom, mati! Morda se vidimo kmalu.
Ampak, ãe se Anãki kaj zgodi, me ne bo nikoli
veã.
Peãarica. Samo pojdi. Premislil se bo‰ in spoznal bo‰, da
sem imela jaz prav. Eh, manjka se deklet! Ali to
ti povem, katerakoli, samo ta ne! (Odhaja s si-
nom.)

94 
AMERIKANCI BESeDA

(Soba je sa trenotek prazna. Odzunaj se sli‰i jok,

klici, ropot. Potem zadrdrata vozova. Burja tuli in
deÏ bije po ‰ipah. Vrata so odprta na izteÏaj. Temni
se jako.)

DEVETI PRIZOR
Îenske, otroci, Dolenc, Dolenãevka, Ko‰ir in
Torbarãek se vraãajo. Tona in Alenãica vodita
Zimovko, ki joka na glas.

Tona. Ali potolaÏi se! Saj ni umrl. Ali se bo‰ smejala

dana‰njim solzam, ko se bo vrnil bogat in gos-
poski!
Zimovka. Otroci, kaj bomo poãeli! Kaj bomo poãeli!
(Joka. Tudi otroci jokajo.)
Peãarica vodi Zavrletovko. Ali Ïenska, kaj ste ob pametl.
Saj jih nismo devali v grob! Jaz sem vdova in
edinec mi je od‰el, pa se nisem zajokala. To ste
Ïenske! Za vsako neumnost joka, kakor bi bilo
vsega konec. Sem k peãi sedite. Vsi ste mokri in
premrli. Tudi mene je zmoãilo . . . Nu, malo
poãakam, potem pa pojdemo domov.
Torbarãek. Od‰li so. Bog vè, ãe jih ‰e kdaj vidim. Star
sem Ïe.
Ko‰ir. Prazno je za njimi, prazno . . .

95 
AMERIKANCI BESeDA

Dolenãevka Ïenskam. Malo se odpoãijte, Ïe ‰e pridete

domov.
(Îenske jokajo in vzdihujejo.)
Zimovka otrokom. âez morje gre oãe, ãez morje! Oh,
zakaj sem ga pustila, reveÏa!
Peãarica. Kaj vam pa je, vsem?! Kaj pa jokate, kakor za
pogrebom?! V Ameriko so ‰li, po zlato so ‰li,
pravijo. Se Ïe vrnejo. Tvoj moÏ je pameten in
delaven, Zimovka! Se bo Ïe preril do denarja.
Saj se jaz ne jokam, ko vem, da ne bo Lojz niãe-
sar zasluÏil in dosegel. Razvajen je, moj sinko!
Pa misli, da ni. Ali preden bo pol leta, mi bo
pisal po denar. Naj se ukroti, naj!
Dolenc in Dolenãevka pospravljata kozarce po mi-
zah.
Dolenc. Pa so od‰li, na. ·koda jih je. Dobri pivci so bili.
Nobeni pijanci, ampak po‰tenjaki, kakr‰nih ni
vsak dan.
Dolenãevka. A ti si ostal doma, pokora lena. Bi bil tudi
lahko od‰el. Tvoja sinova bi Ïe vedela porabiti
amerikanski drobiÏ.
Dolenc. Tvoja sinova naj gresta sama po cekine in po
zlato. Vsak zase. Sli‰al sem, da v Ameriki ‰e
vina piti ne sme‰, ãe neãe‰ biti zaprt.
Zimovka buta z glavo ob miso. Kaj naj poãnem, ljudje
boÏji, kaj naj poãnem?! (Otroci jokajo.)

96 
AMERIKANCI BESeDA

Dolenãevka. Nikar tako, botra, nikar! Ob zdravje se pri-

pravite. Na otroke mislite in v Boga zaupajte.
Bo Ïe prav, bo Ïe prav.

DESETI PRIZOR
Prej‰nji. Anãka. Vrata se nagloma odpro in v sobo
plane Anãka, smrtno bleda s pletenimi lasmi in na
pol obleãena. Vrata ostanejo na isteÏaj odprta.
Noãi se.

Anãka. Kje so?! (Ozira se okrog.) Kje so?! Ljudje boÏji,

recite, kje so?!
Vsi za trenotek obstanejo, jok utihne, vse umolkne v
sobi, samo burja tuli.
Ko‰ir. Od‰li so. (TeÏko padejo besede v obãi molk. Vsak
ostane na svojem mestu.)
Anãka se dvigne in zakriãi. Od‰li so! Oh! (Molk.) In vi
ste jih pustili?! (Molk.) Ve Ïene ste jih pustile, da
so od‰li?! Ha ha! (Molk.) Zakaj ste jih pustili?!
Zakaj, vpra‰am?! (Divja po sobi, dotakne se zdaj
ene zdaj druge Ïenske in govori s stra‰nim glasom:)
Zakaj? Reci! Reci! Reci! (Vsi strme nepremiãno
vanjo. âudna groza gre od nje. Pred Peãarico ob-
stane. Trenotek jo gleda, potem jo zgrabi za rame
in jo stresa.) In ti tudi! Ti si ga tudi pustila!

97 
AMERIKANCI BESeDA

Kak‰na mati si ti?! Zver si! Morilka si! (Zapusti

jo naglo. Ozre se naokoli. Z moãnim glasom:) Vsi
bodo poginili! Nobenega ne bo nazaj. Nobene-
ga ne! (Trenotek neme, tihe groze. Potem Ïenske
zavrisnejo, zajokajo, zatulijo. Otroci zakriãe. Vse se
zdrsne v stra‰ni, preteãi grozi. Ona zopet zgrabi
Peãarico sa rame in ji kriãi v obraz:) Tudi njega ne
bo! Tudi Lojza ne bo! (Odpahne Peãarico; zgru-
di se na kolena.) Zakaj ste jih pustili?! Nikoli veã,
nikoli veã jih ne bo! (Zahrope, zaka‰lja.) O! O! O!
Smrt! . . . Umiram! . . .
(Îenske se zgroze, odmaknejo, obmolknejo, okame-
ne. Skozi odprta vrata zija stra‰na in rjoveãa noã.)

(Zastor polagoma pade)

KONEC

98 
AMERIKANCI BESeDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-338-2

99