BELI DVOR BESeDA BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Gustav ·ilih

Beli dvor

O M N I B U S 1 
 e
BESDVOR
BELI DA BESeDA

Gustav ·ilih
BELI DVOR
Mladinska povest

To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-287-4
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

2 
BELI DVOR BESeDA

VSEBINA

1. IZGUBLJENA DOMAâIJA 4
2. PONOâNO SREâANJE 46
3. POVEST O LEPI ANI 71
4. PISMO IZ SLAVONSKIH GOZDOV 114
5. âUDOVITO ODKRITJE 151
6. PASTIR NA STROPNI·KI PEâI 186
7. ÎIVA VODA 302
8. MLADOSTNO HREPENENJE 341
9. SMRTNA KOSA 391
10. TEÎKE URE 443
11. DNEVI PRED VOJNO 486
12. BOJ V ZAKOPIH 523
13. SVITANJE 597
14. OâETOVA VRNITEV 642

3 
BELI DVOR BESeDA

1. IZGUBLJENA DOMAâIJA

Z veãer, pred godom Gradnikovega Lovreka, je legla

nad razÏarjeno dolino teÏka, du‰ljiva sopara, sku-
hana v vroãini dolgega poletnega dne. Srdito se prehite-
vajoãe bliskavice pa so Ïe naznanjale prihod odre‰ilne
nevihte, ki je kopiãila oblake nad vrhovi planin. Ljudje
in Ïivali so se poskrili in v varnem zavetju ãakali na nje-
ne prve udarce.
Beli dvor se je sivkastobel lesketal v hudournem mra-
ku, ki se je kakor preteãa po‰ast gnetel nad njegovim
slemenom in segal tja do pritliãnih oken, iz katerih je
sijala rumenkasta svetloba petrolejke, pritrjene z dolgo
Ïico na stropu obokane hi‰trne. Posli in dninarji, ki sta
jih bila s polja prignala mrak in bliÏajoãe se neurje, so se
v njej prerivali okrog dolge hrastove mize, kriãali, pre-
klinjali in topotali z nogami. Srdito razvneti obrazi so se
obraãali proti staremu hlapcu Mihi, nekakemu oskrbni-
ku velikega posestva, ki je razbijal po mizi in vpil, da mu
je Ïe vsega dosti, da ‰e pol ure ne ostane pri hi‰i, kjer je
po‰ten, delaven ãlovek manj vreden od Ïivali. Mo‰ki so
mu pritrjevali in belili svoje besede z mastnimi kletvi-
cami, tako da so se poboÏnej‰e Ïenske hitele prekriÏe-

4 
BELI DVOR BESeDA

vati ter strahoma pogledovale skozi okna v temi, kakor

bi se bale za brezboÏne besede takoj‰nje osvete razÏa-
ljenega Boga.
»Da veste, vsi ga moramo toÏiti za plaãilo,« je zaklju-
ãil Miha. »Nocoj ne moremo, ali jutri navsezgodaj odri-
nemo. Naj gara sam, ãe hoãe, jaz mu ne maram veã.«
»Mi tudi ne,« je zagrmelo po hi‰trni.
»Za boÏjo voljo,« je zajavkala bledu‰na dekla Franca
in si s predpasnikom otrla potno ãelo, »kaj pa z mater-
jo in otrokoma?«
Po teh napol oãitajoãih besedah so posli za nekaj tre-
nutkov onemeli in se v zadregi spogledovali ob spomi-
nu na mnoge dobrote, ki so jih bili v prej‰njih dneh vsi
deleÏni na sreãnej‰em in bogatej‰em Belem dvoru.
»Njegova skrb,« je nazadnje nekam s teÏavo zaroban-
til stari hlapec. »Mar se nismo pehali ko ãrna Ïivina? Za-
res, mati so svetnica, nam vsem se smilijo, otroka tudi.
Pa kaj moremo mi? Ali se bomo zastonj pehali? ·e Bog
je sebi najprej ustvaril brado . . .«
»Saj res. Pa ‰e to povej: ali smo morda mi krivi, da zna
Gradnik samo popivati in kvartati . . .« je pritegnil hle-
var Luka ter s svojim dostavkom znova razpihal Ïerja-
vico Ïe nekoliko ohlajene jeze, ki je zdaj mahoma po-
Ïgala vsa bolj‰a in plemenitej‰a ãustva. In kakor da se
boje predomisli, so se posli zaãeli urno razhajati. ·e zu-
naj pred durmi so drug drugemu nekam preglasno za-

5 
BELI DVOR BESeDA

trjevali pravilnost nocoj‰njega, za Beli dvor tako usod-

nega sklepa. V sobi je ostala sama dekla Franca, ki je
stokaje in mrmraje stopicala okrog mize, da bi jo ‰e en-
krat, poslednjiã, po‰teno obrisala. Oãedila je tudi klopi
in stole in se lotila pometanja, ko ji je sredi dela ohromil
roko strahoten pok. Nebo, ki je zaplamtelo v jarki svet-
lobi, se je razdivjalo in namerilo sto in sto Ïareãih Ïrel
na dolino.
Dekla je kriknila z glasom, polnim groze, in zbeÏala.
Zunaj je zabesnelo neurje s silovitostjo spro‰ãenega
orjaka. Sem od daljnih planin je pridirjastilo, vÏigalo
‰ãemeãe ble‰ãave in grmeã bobnalo po hlipajoãih prsih
onemogle zemlje, kakor bi klicalo k nepremagljivemu
naskoku. In ulila se je ploha, ko da so se odprli vsi du‰ki,
veter s hribov pa se je z moãnej‰imi in moãnej‰imi sunki
zaganjal v ‰kripajoãe oknice.
Pod stropom je ‰e vedno brlela svetilka in se ãisto na-
rahlo pozibavala. Njena svetloba pa ni segala niti do za-
peãka, izpod katerega je zdaj poãasi vstajala senca, pri-
hajala biÏje in se ustavila na sredini hi‰trne. Medla luã
je obsvetila prepadli obraz Gradnikovega Lovreka, ju-
tri‰njega godovnjaka, in pokazala njegove drhteãe mla-
de ustnice, pove‰ene roke in ‰iroko odprte, kakor v ne-
moãi strmeãe oãi. Deãek je stal nekaj trenutkov kakor
prikovan na istem mestu, nato globoko vzdihnil in z
onemoglim gibom odprl duri. Med podboji se je ‰e en-

6 
BELI DVOR BESeDA

krat obrnil, z bolestno spaãenim obrazom pogledal v

goreão temo nevihte, nato pa kakor spla‰ena divjaãina
hu‰knil po stopnicah v prvo nadstropje. Tam se je pri
drugih vratih ustavil, prislonil uho h kljuãavnici in na-
peto poslu‰al. Z neÏno pozornostjo je pritisnil na kljuko,
previdno odprl duri in nato stopil v sobo, v kateri je Ïe
dolge mesece leÏala njegova bolna mati.
Slaboten plamenãek je komaj in komaj odganjal temi-
no v zatohli bolni‰ki sobi. Pred starinsko, z rezbarijami
okra‰eno posteljo je na uguljeni koÏi mehko zleknjeno
spala Polonica, ki je bila brÏkone v svojem strahu pred
nevihto pribeÏala v materino zavetje. Valujoãe sence,
ustvarjane in preganjane po nemirni sli plamena, so ka-
kor temne ptice plahutale nad roÏnatim pokojem dek-
li‰kega obrazka in nad mrtva‰ko bledoto bolniãinih iz-
muãenilh lic, begale, veãale se in se manj‰ale, in od ãasa
do ãasa ginile v blesketu naskakujoãih bliskov.
Deãek se je sklonil nad posteljo.
»Kje si bil, Lovrek?« ga je tiho vpra‰ala mati.
Sin ni takoj odgovoril, marveã se je zagledal v njene
oãi, kakor da bi v njih iskal pravilnega odgovora.
»V hi‰trni sem bil,« je dejal nato, toda Ïe je bil odvrnil
svoj pogled, zakaj poznal je njeno tankoãutnost, ki je
zapazila sleherno obãutje svoje deãe.
Bolnica se je zares vznemirila in se pla‰no vtapljala v
sinkove oãi.

7 
BELI DVOR BESeDA

»Kje so ata?«
Trdo, skoro osorno se je nenadoma zarezalo deãkovo
vpra‰anje v ti‰ino bolni‰ke sobe, ki jo je motilo samo
enoliãno curljanje deÏja ob oknicah in opletanje vetra
ob vogalih. Bolnica je teÏko vzdihnila in premaknila gla-
vo na blazini. Njeno bledo obliãje je obÏarila trepetajoãa
luã s svetni‰kim sijajem, njen pogled pa se je nepremiã-
no upiral v zaãrneli, ponekod razpokani strop.
»Mama, povejte mi, kje so ata!« je ponovil deãek.
»Ne vem, Lovrek moj,« je trudno odgovorila mati.
»Mama, za veãerjo so dobili ljudje samo krompir v
oblicah, niã drugega,« je hitel deãek. »In popoldne niã,
‰e kruha ne, ãeprav so tako pridno su‰ili. Vse sem pre-
iskal v kuhinji in shrambi, pa sem na‰el le nekaj trdih
skorij. Joj, kako so bili hudi . . .«
»Moj Bog, moj Bog,« je za‰epetala Gradnica, »zakaj
ne smem ozdraveti?«
»Miha, sli‰ite, mama,« je dejal Lovrek, »Miha je bil
divji, da ‰e nikoli tako . . .«
»·e Miha . . .«
Oba sta se zamislila. Lovrek je zamolãal sklep poslov
na Belem dvoru, zakaj bal se je za mater, ki bi se bila
nemara preveã razburila. Gradnica pa se je zagledala v
razumnega in dobrega sinka, ki je s svojimi otro‰kimi
moãmi nevede posku‰al olaj‰ati neznosno breme, te-
Ïeãe njene bolne rame. Prikovana na posteljo je mora-

8 
BELI DVOR BESeDA

la brez odpora gledati, kako izginja po oãetovi krivdi kos

za kosom dedi‰ãine njenih otrok v nenasitne malhe
tr‰kih pijavk in oderuhov. Spoãetka se je upirala priha-
jajoãemu zlu, toda trud, neprestana skrb in Ïalost so na-
posled docela razrvali njeno Ïivãevje in ji oslabili srce,
tako da je pri najneznatnej‰em naporu izgubljala zavest.
Zdaj se Ïe mnogo mesecev ni dvignila z leÏi‰ãa, na ka-
terem je prebila dolge, predolge ure, ãakajoã na odre-
‰ilni konec, hkrati pa obupavajoã zaradi negotove bo-
doãnosti svoje deãe.
Lovrek je dvignil glavo.
»Niã se ne bojte, mama,« jo je tolaÏil z neÏno besedo,
»saj bo ‰e vse dobro. Ata bodo spet ostajali pri nas, ka-
kor prej‰nja leta. Samo vi nam morate ozdraveti . . .«
Bolnica se je otoÏno nasmehnila. Spet je deãek pogo-
dil njene teÏke misli in njene vroãe Ïelje, ki so se kljub
brezupju dvigale v njenem srcu.
»Ne vem, kako bo, dragec,« je odvrnila polglasno.
»Îelim si zdravja, kako, ve samo Bog. Toda njegova vo-
lja naj se zgodi . . .«
»Mama, ãe je Bog neskonãno praviãen, kakor smo se
uãili v ‰oli pri verouku, zakaj nas tako stiskajo nadloge?«
Mati se je prestra‰ila.
»Ne pregre‰i se, otrok! BoÏja pota ãlove‰ki pameti
niso razumljiva. V svetem pismu si se uãil tudi o Jobu?

9 
BELI DVOR BESeDA

Koliko je moral pretrpeti, nazadnje pa se je le vrnil nad

njegovo hi‰o blagoslov boÏji.«
Deãek je olaj‰ano vzdihnil, mladostno zaupanje se
mu je hipoma povrnilo.
»Oh, saj vem, tudi pri nas bo tako. Bog nam bo poma-
gal.«
Mati se je poãasi, s poboÏno vdanostjo prekriÏala in
z eno roko objela svojega sinka. Zunaj se je bila odvlekla
med tem razgovorom nevihta prav tako hitro kakor je
bila pri‰la, proti severni strani ãez Kozjak, in curljanje
deÏevnice in loputanje oknic je ponehalo.
Na preprogi leÏeãa deklica se je zdaj zaãela preobra-
ãati, momljajoã z zaspanim glasom: »Mama, mama!«
Tudi je odpirala svoje teÏke trepalnice, a Ïe med samim
poskusom z nalahno odprtimi usti vnoviã zaspala.
»V posteljo jo ponesi, Lovrek!« je velela mati. »In tudi
sam pojdi spat! Saj si ves dan delal, uboÏec, gotovo si
hudo truden.«
Lovrek se je zehaje spomnil na potrebni poãitek, ali
vseeno je ‰e pomi‰ljal.
»Kaj pa vi, mama, boste kar sami? Ata se ‰e niso vrni-
li. . .«
»Zdaj mi je nekoliko bolj‰e, kar pojdita s Polonico!«
In z nekoliko temnej‰im glasom je dodala: »Oãeta ni
treba ãakati. Jaz itak ne bom kar zaspala . . .«

10 
BELI DVOR BESeDA

Deãek je najprej odprl vrata, nato previdno dvignil

spavajoão sestrico ter jo s kratkimi, napornimi koraki
odnesel v otro‰ko sobo na koncu hodnika. âez nekaj
ãasa se je vrnil.
»Nisem je mogel sleci, ker je moãno otepala z roka-
mi.«
»Pogrni jo z rjuho,« je rekla mati. »Zdaj pa ‰e ti hitro
v posteljo! Lahko noã, moj pridni, dobri Lovrek!«
»Lahko noã, mama!«
Med vrati se je ‰e enkrat obrnil z obrazom, ki je gorel
v eni sami strastni Ïelji: »O, da bi Ïe kmalu, kmalu
ozdraveli, mama! Potem bo spet vse dobro!«
»Bog te usli‰i, otrok!«
Ko so se za Lovrekom zaprla vrata, se je Gradniãin
obraz nenadoma spremenil, kakor da bi bila smrt pogla-
dila njeno ãelo.
»Ne bo usli‰anja, ne bo ga,« so ‰epetale obledele ust-
nice.
V daljnem zvoniku Ïupne cerkve je poãasi bila ura in
veter je prina‰al bronaste zvoke, kakor sle iz drugega
sveta, vse otoÏne in po‰astne.

11 
BELI DVOR BESeDA

II

N aslednjo jutro je bilo lepo in hladno. Lovrek in Po-

lonica sta spala globoko in trdno spanje otro‰tva,
toda bolj ko se je sonce vzpenjalo na smrekoviti Dobraã,
bolj je postajal deãek nemiren. Îe nekaj ãasa ga je mo-
tilo nestrpno mukanje laãnih goved, doneãe iz hleva
pod dvorom. Z napol odprtimi oãmi je podzavestno po-
slu‰al in zbiral po snu raztresene misli, nato jadrno ‰inil
kvi‰ku in napeto poslu‰al. Nekolikokrat si je ‰e pomel
krmeÏljave oãi, preden je pogledal na posteljo v kotu,
kjer sta iz bele posteljnine Ïareli liãki njegove sladko sni-
vajoãe sestrice. Zazehal je, potihoma vstal in se priãel
oblaãiti. Med tem opravkom se je spomnil, da je danes
njegov deseti god, nedavno je bil to v ‰oli pri gospodu
Urbanãiãu sam toãno izraãunal. Îalostno se je nasmeh-
nil, saj je dobro vedel, da letos ne bo niti daril niti vese-
lih in dobrih besed. Kakor da bi hotel prepoditi neprijet-
ne misli, je stresel svojo kodrasto glavo ter nesli‰no
smuknil na hodnik. Pred materino sobo se je ustavil in
prislonil uho na vrata. Zdelo se mu je, da sli‰i mirno
dihanje, zato je na prstih stopaje odhitel k stopni‰ãu. Po
svoji navadi se je spustil kar po ograji v pritliãje. Nena-

12 
BELI DVOR BESeDA

doma je stal v kuhinji, kjer je med molzno posodo ‰ari-

la praÏnje obleãena dekla in jo nevoljno premetavala,
kakor da se ne more odloãiti za delo.
»Franca,« je zaklical deãek, »kaj je neki danes z Ïi-
vino?«
Dekla ga je pogledala in mu ni odgovorila. Deãek pa
se je spomnil na vãeraj‰nji veãer, zato ni ãakal odgovo-
ra, marveã ji obrnil hrbet, odprl ‰iroka, z Ïelezjem gosto
obita hi‰na vrata in stopil pred poslopje. Jutranja sve-
Ïina ga je prijetno poboÏala, a rdeãkasta sonãna svetlo-
ba ga je nagajivo za‰ãemela v oãi, da si jih je moral za-
‰ãititi z dlanjo. Globoko je zadihal in si okopal pljuãa s
sveÏim zrakom, oãi pa so mu z naglim, zaverovanim po-
gledom objele prebujajoão se domaãijo.
Hi‰a je bila vsa bela, po velikosti in zidavi podobna
gosposkemu dvorcu; odtod njeno ime Beli dvor. Zdaj je
blestela v jutranjem soncu liki plamen in se s svojega
vzvi‰enega prostora bahato ozirala na kadeãe se njive,
travnike in sadovnjake. Njen podnoÏnik je bil prijazen,
na vzhodni strani poloÏen, na severni zelo strm holm.
Tu se je konãeval raztegnjeni podkvi podoben nizek
greben, sredi katerega se je kakor ujeta kraljiãna razpre-
zala belodvorska kotlina. Severno od Belega dvora je
sedlast prehod rezal mejo med njo in gozdnatim hri-
bovjem, nad katerim se je postopoma, vendar nezadrÏa-
no grmadilo skalno pogorje z oãitnim kra‰kim znaãa-

13 
BELI DVOR BESeDA

jem. Proti zahodu je pogled obstal nad dolino, razteza-

joão se tja do prvih obronkov daljnih planin, vso posuto
s trgi in vasmi, obrobljeno z belimi cerkvami in kapela-
mi. Lovrek je zadihal moãneje, prelepa je bila njegova
domaãija.
Moãnej‰e mukanje ga je pognalo okrog hi‰e in po le-
senih stopnicah proti hlevu, skrivajoãemu se pod hol-
mom za smrekami, tako da ga z dvora ni bilo videti. Za
zaprtimi hlevskimi vrati je rjovela laãna Ïivina, butala v
prazne jasli in roÏljala z verigami, da bi priklicala ne-
marnega hlevarja.
»Od‰li so vsi, zares,« je zamrmral deãek ves zasopel
pred hlevom in mlado lice se mu je zresnilo ob spomi-
nu na sinoãnje Mihove besede. Razumel jih je, razumeti
pa ni mogel, da bi kdo domaãih po lastni volji hotel za-
pustiti Beli dvor. Z nemirno kretnjo je segel v svoje raz-
mr‰ene lase ter odpahnil stajna vrata. Zlati sonãni pra-
meni so zaplesali v polmrak, iz katerega je Ïivina hrup-
no pozdravljala deãkov prihod. Urno kot vererica je
splezal na parno, odkoder je v nekaj minutah nametal
poln senjak krme. Kmalu se je sli‰alo samo ‰umenje in
hrustanje, tu in tam je zazvenela veriga in vãasih je kako
oblogoltno tele z roÏiãki sunilo v jasli. Lovreku so se za-
dovoljno svetile oãi ob pogledu na ute‰eno Ïivino. Edi-
no bik ‰e ni dobil svojega deleÏa. Nekako bojazljivo se
mu je bliÏal deãek s polnim naroãjem sena, kajti silne

14 
BELI DVOR BESeDA

Ïivali se je zaradi njene divjosti vse balo. K sreãi se ta ni

brigal zanj. S poÏeljivo naglico je zaril gobec v di‰eão
krmo, in deãek se je nazadnje celo toliko ojunaãil, da ga
je narahlo poãehljal po ãelu.
Pred hlevom so se zasli‰ali koraki, ki jih je Lovrek pre-
dobro poznal. Zdrznil se je in poãenil za jasli. ·ele zdaj
se je spomnil, da bi bila morala Ïivad v poletnem ãasu
dobiti prêlesti in da se je oãe vedno kregal, ãe ni bilo
dovolj nako‰ene. TeÏko, da jo je sinoãi kdo oskrbel, in
danes zjutraj ‰e manj. Kaj poreãe?
Îe se je pokazal med vrati gospodar, bulil v stajo in z
osornim, nekoliko hripavim glasom klical hlevarja.
»Luka!«
Ker ni bilo odziva, je stopil na dvori‰ãe. Po stopnicah
je poãasi prihajala dekla Franca, noseã v vsaki roki praz-
no golido.
»Kje je Luka?« se je zadrl Gradnik.
»Ne boste ga veã videli. Kakor vsi drugi, se je tudi
Luka naveliãal sluÏiti za plaão o svetem Nikoli,« se je
zbadljivo odrezala dekla.
»Ti Ïen‰ãe, s kom pa govori‰? âe ti ni prav, si odsluÏi-
la. Za Luko mi ni niã Ïal. Samo postopal je in godrnjal in
se zastonj basal z mojim kruhom.«
»Ni res. âe je kdo na Belem dvoru postopal, ni bil to
Luka niti kdo izmed poslov . . . To itak sami najbolj ve-
ste . . .«

15 
BELI DVOR BESeDA

Gradniku so se napele Ïile na sencih.

»Predrzna Ïen‰ãina! Da se mi pri priãi pobere‰!«
»Niã se ne bojte, saj sem Ïe pripravljena. Zadnja sem,
vsi drugi so Ïe od‰li. Jaz, av‰a, sem le ‰e premi‰ljala. No,
zdaj je odloãeno. Denar mi dajte in poselsko knjiÏico!«
»Dobi‰. Boga hvalim, da se tako zlahka znebim lenob,
ki bi samo jedle, pa niã delale.«
Ta oãitek je bil za deklo preveã. Obe golidi je v jezi
tre‰ãila ob tla, da so zapele kakor poãen zvon, in se raz-
ko‰atila pred gospodarjem.
»Vi nas pitate z lenobami? Ko vendar vsa fara ve, kdo
je zapil in zakvartal najlep‰e posestvo v dolini. Narav-
nost iz krãme prihajate, po pijaãi smrdite, Ïivino pa
krmi ubogi Lovrek. Ali se ne bojite Boga?«
Ponosni Gradnik je ob prvih deklinih besedah ostr-
mel, nato mu je obraz posinel od jeze in s stisnjenimi
pestmi je skoãil proti drzni Ïenski. Ko pa je izrekla ime
njegovega otroka, je obstal kakor vkopan, roka mu je
omahnila in glava se mu je povesila na prsi. Zastrmel je
v temaãni hlev, kakor da hoãe v njem odkriti sinka,
opravljajoãega delo odraslih. Poãasi se je okrenil k dekli,
ki je z naslado uÏivala uãinek svojih besed, in ji pomo-
lel ‰op bankovcev pod nos.
»Tu je denar. Po knjiÏico pojdi z menoj!«

16 
BELI DVOR BESeDA

Mraãni gospodarjev pogled je zaprl jezikava usta in

povzroãil, da mu je Franca sledila z nenavadno pohlev-
nostjo.
Deãek v hlevu se je dvignil. Od dolgotrajnega ãepenja
so ga bolele vse kosti, vendar je beÏal za oãetom in de-
klo, ki sta bila izginila v hi‰o. Oãetova delavnica je bila
v pritliãju, zato je sli‰al skozi odprto okno vsako besedo.
Praskanje pi‰oãega peresa je prekinil deklin glas, ki je
bil spet zadirãen. Nemara jo je uspavala Gradnikova po-
hlevnost, ki si jo je razlagala kot posledico svoje odkri-
tosrãne zgovornosti.
»·e Mihovo knjiÏico mi dajte! Za druge se ne brigam,
naj se sami. In Mihov zasluÏek, tega mi tudi dajte!«
»Ne dam. Sam naj pride ponj.«
»Saj je vedel, da ne bo niã,« je zabrusila Franca zaniã-
ljivo. »Od Gradnika denar, tako mi je rekel sinoãi, to je
tako kakor od slepca vid. âe sploh ima ‰e kaj okroglega
med prsti, potrebuje za karte . . .«
Stol v sobi se je prekotalil in dekla je prestra‰eno za-
javskala. Lovrek je zadrhtel od groze in ãakal, kaj se bo
zgodilo. Toda oãe se je bil menda siloma obvladal, kajti
z zamolklim glasom je dejal: »Mihu reci, da dobi knjiÏi-
co na obãini. Zdaj pa se mi poberi!«
Ko je Franca pri‰umela okrog vogala, je deãek neho-
te zaklical: »Kdo pomolze krave, Franca?«

17 
BELI DVOR BESeDA

»To delo Ïe ‰e opravim, da me nihãe Gradnikovih ne

bo mogel zmerjati z lenobo,« se je obregnila dekla.
Tisti hip se je pojavil pri oknu Gradnik, z negotovim
pogledom o‰vignil Lovreka in zarentaãil na deklo: »Da
se mi takoj pobere‰ z Belega dvora!«
»Saj Ïe grem, niã se ne bojte! âe bi ne bilo zaradi ma-
tere in otrok, kdaj bi Ïe bila zapustila to nesreãno hi‰o.«
Nato si je v odkritosrãni Ïalosti zaãela brisati oãi s
ãrnim praÏnjim predpasnikom: »Moj Bog, saj ne bodo
preÏiveli te sramote . . . Uboga otroka . . .«
»Îenska,« je dejal Gradnik in komaj tlaãil besede sko-
zi usta, »ne mudi se veã v moji hi‰i! Veliko dobrot ti je
dala in prav lepo jih vraãa‰. Samo nekaj ji stori! Povej
vsem tistim, ki bi Beli dvor tako radi spravili v tuje roke,
povej jim, da so se hudo zmotili! Beli dvor je in ostane
Gradnikov.«
Lovreku so se ob teh besedah zasvetile oãi, doãim je
dekla, ki je sprva prepla‰eno bulila proti oknu, skomig-
nila z rameni in se porogljivo zasmejala: »No, kako je s
tem, ãivka Ïe vsak vrabec na va‰i strehi.«
Nato je godrnjaje izginila za smrekami pod hi‰o, in
osuplemu deãku se je zdelo, da izginja z njo ko‰ãek nje-
govega Ïivljenja, kajti dekla Franca je sluÏila na Belem
dvoru, kar je pomnil. Hrati pa se je zavedel, da bo poslej
njegova bolna mati brez sleherne Ïenske postreÏbe, in
srce se mu je skrãilo od tesnobe.

18 
BELI DVOR BESeDA

III

S tari in mladi Gradnik sta prislu‰kovala korakom, ki

so odvajali Belemu dvoru njegovega zadnjega posla.
Deãek se je strmo zagledal v svojega oãeta, ki je kakor v
zadregi odmikal obraz vpra‰ujoãim otrokovim oãem.
Nazadnje je viknil Lovrek: »Oãe, ali je res, kar pravi
Franca?«
»Ne poslu‰aj babjih ãenã!« ga je nahrulil oãe. »Pojdi,
sama pomolzeva!«
V grenki zavesti, da se mora sramovati pred lastnim
sinom, je govoril trdo in odurno, ali deãek, ãigar razum
je bil kljub njegovi mladosti nenavadno razvit, je to do-
bro ãutil. Neprijetna slutnja mu je stiskala prsi, zakaj
vedel je marsikaj: da prekvarta oãe noã za noãjo v tr‰kih
gostilnah in da gre v gospodarstvu Ïe dlje ãasa vse ra-
kovo pot. Pogosto je bil presenetil mater v zatajevanih
solzah, njegova u‰esa so ujela marsikatero obtoÏujoão,
tudi posmehljivo in ‰kodoÏeljno besedo, oãi prestregle
pomilovalne poglede domaãih poslov in tujih ljudi.
Kljub temu do dana‰njega jutra ni prav resno razmi‰ljal
niti o oãetovi krivdi niti o moÏnosti, da bi kdaj moral
zapustiti svojo lepo domaãijo.

19 
BELI DVOR BESeDA

·e zdaj so mu dekline besede ãudno neresniãno zve-

nele v uho, saj je bil Beli dvor Gradnikov, ãigav neki?
Drugi ljudje niso spadali semkaj, kako bi paã mogli tu
Ïiveti? . . . Pravilno je povedal oãe: Beli dvor je in osta-
ne Gradnikov. Ali Ïe je zaÏivel v deãku prvi dvom. Skri-
voma je pogledoval na mrko zroãega moÏa, ki je kora-
ãil pred njim. Zmeraj se ga je malce bal, hkrati pa ga je
ljubil in spo‰toval in bil ponosen nanj. ·e danes se mu
je zdel oãe lep‰i in postavnej‰i od vseh znancev, a obãu-
doval ga ni veã. S pekoão ostrino se je v njegovo du‰o
zaãrtalo spoznanje, da je do pobeglih poslov kriviãen.
On, Lovrek, je bil ‰e majhen, toda poznal je njihovo
pridno, do poslednjih dni vestno delo, poznal njihovo
povezanost z zemljo, ki so jo obdelovali.
O vsem tem je razmi‰ljal na svoj otro‰ki naãin in ni
mogel razumeti svojega oãeta, ker ni poznal njegove
najveãje napake, o‰abne neãimrnosti. TrÏani v Zalesju
so to Gradnikovo lastnost po‰teno izrabljali, a deãek
vsega tega ni vedel in oãe mu je bil od koraka do kora-
ka bolj ãuden in tuj.
Molãe sta pomolzla. ·ele ko sta prelivala spenjeno
mleko iz Ïehtarjev v velike kovinske ãebre, je vpra‰al
oãe na kratko: »Kako je mami?«
»Ne vem,« je odgovoril sin, »preden sem od‰el v hlev,
so ‰e spali. Tako se mi je zdelo.«

20 
BELI DVOR BESeDA

Vnoviã je oãe povesil glavo pred otrokovim zgovor-

nim pogledom, ki je spra‰eval: »Zakaj sam ne stopi‰ k
njej? Kako dobro bi ji delo . . .«
»Pojdi in pristavi mleko k ognju!« je ukazal osorno.
»Jaz stopim med tem po kako dninarico, da nam bo
kuhala in stregla mami.«
Nato sta namolzeno mleko odnesla v kuhinjo, odko-
der je Gradnik krenil v svojo delavnico ter zaloputnil
vrata za seboj, kakor da se jezi na ves svet.
Lovrek pa je vestno izpolnil njegovo zapoved. Ker je
bilo v ‰tedilniku dovolj ognja, je mleko kmalu zavrelo.
Najprej je mislil seveda na mater in ji nalil polno skode-
lico za zajtrk.
Ko je pritajeno stopil v materino izbo, je z zaãude-
njem uzrl ob njeni postelji objokano deklo Franco. Bol-
nica se je ob deãkovem prihodu s teÏavo oprla na svoje
slabotne roke in shuj‰ano lice ji je zablestelo v komaj
vidnem Ïaru veselja.
»Moj dobri Lovrek,« je vzkliknila hvaleÏno. »Brez
tebe bi paã vsi pozabili name.«
»Joj, gospa,« je zatarnala dekla, »nikar se ne hudujte
name! Ne mislite, da sem nehvaleÏna . . .«
»Le tiho, Franca,« jo je prekinila Gradnica. »Prav je,
da gre‰. Kaj bi pri nas?«
»Tako sem paã menila,« se je opraviãevala dekla, »en
dan preje ali pozneje vam bo paã vseeno . . . , ko sami

21 
BELI DVOR BESeDA

ne boste veã dolgo na Belem dvoru. V trgu Ïe vsi ve-

do . . .«
Ob teh okrutnih besedah je bolnica pretresljivo
vzdihnila in se zgrudila na blazino, deãka pa je popad-
la besna jeza. Toda ‰e preden je mogel ziniti, je dekla
dostavila s cmerikavim glasom: »Vseeno nisem sama
odpovedala, gospod so me nagnali.«
»LaÏe‰, Franca,« je vzkliknil Lovrek razburjeno, »oãe
so te zapodili, ker si tako predrzno govorila z njimi.«
Franca ga je jezno pogledala, a Gradnica jo je odslo-
vila: »Sreãno, Franca! Kar pojdi!«
In tako prodoren je bil njen pogled, da si dekla ni
upala ãrhniti besedice. ·e roke ni ponudila v slovo, mar-
veã zbegano pobrala svojo ko‰arico s tal in s tihim, sko-
ro nesli‰nim pozdravom izginila skozi vrata.
Gradnica se je zastrmela v strop in mrmrala sama
sebi: »Vse nas zapu‰ãa. Kaj bo z nami, kaj bo z nami?«
Deãek se je stisnil k njej in jo tolaÏil.
»Ne Ïalostite se, mama! Oãe so jo morali zapoditi,
tako grdo je govorila. Jaz bi jo tudi bil. Kmalu dobimo
drugo deklo. Vse bo ‰e dobro. Samo da se oãe lotijo de-
la . . .«
Ta preprosta tolaÏba je mater ‰e bolj presunila. V hip-
nem navalu ãustev se je njena roka krãevito oklenila
sinkove.

22 
BELI DVOR BESeDA

»Nekaj mi mora‰ obljubiti, Lovrek, zdaj v tej uri! Ob-

ljubi mi, da bo‰ vedno priden, da se bo‰ brigal za Polo-
nico in . . . da bo‰ ateka zmeraj imel rad, pa naj se zgo-
di, kar se hoãe . . .«
Deãek se je prestra‰eno sklonil nad mater in se ni ta-
koj odzval njenim roteãim besedam.
»Obljubi, Lovrek,« je silila bolnica.
»Obljubljam, mama!« se je izvilo iz deãkovega grla.
Gradnica se je takoj spet pomirila in posrebala nekaj
kapljic mleka.
Po sinkovem odhodu, Lovrek se je moral pobrigati ‰e
za Polonico in kuhinjo, je ostala bolna Ïena sama. Z naj-
huj‰im naporom se je bila ves ãas premagovala, da ni
bruhnila v obupen jok. Kar je Ïe dolgo z grozo priãako-
vala, je bilo pred durmi. Zaman so bila vsa njena priza-
devanja, da bi moÏa spet priklenila na dom, zaman vse
njeno delo, da bi re‰ila vsaj nekaj, zaman tudi njeni oãit-
ki, ki so Gradnika ‰e bolj razjezili. Konãno se je zru‰ila
in se ni veã ustavljala preteãi nesreãi, podobna na smrt
obsojenemu, ki ve, da prihaja konec. Zase je sklenila vse
raãune, vedela je, da bo kmalu umrla, a toliko huje ji je
bilo zaradi nedolÏne deãe.
Z obema rokama je zakrila svoje shuj‰ano lice, kaÏoãe
‰e zdaj sledove nekdanje velike lepote, in zasanjala v
pretekle ãase. Tako se je dan na dan izmikala stra‰ni se-
danjosti, preÏivljajoã ure minule sreãe.

23 
BELI DVOR BESeDA

Otroka sta se med tem lotila v kuhinji potrebnega

dela s tisto goreãnostjo, ki je deloma ‰e znaãilna za igro,
deloma pa Ïe izraz osreãujoãega ãustva dolÏnosti in od-
govornosti. Ko sta pomila lonce in skodelice, pometla
kuhinjo in pobrisala mize, stole in omare, sta skakljaje
odhitela na vrt, kjer sta natrgala ko‰arico stroãjega fiÏola
in nakopala jerbas zgodnjega krompirja.
Lovrek je v ‰tedilniku naloÏil drv in pristavil k ognju
dva lonca. Kmalu je voda priãela klokotaje vreti, otroka
pa sta pridno prina‰ala kurivo in ga skrbno zlagala v
luknjo pod peãjo.
Stara kuhinjska ura se je sproÏila in s tenkimi udarci
naznanila enajsto uro. Deãek se je zdrznil in jel nemir-
no stopicati po kuhinji, dokler ga ni zla bojazen pognala
iz nje.
»Polonica, ostani tukaj! Jaz steãem pogledat, ali oãe Ïe
prihajajo.«
Ni ji povedal, ãesa se boji, saj ni priznal svojega suma
niti sebi, ker se je bal prehudega razoãaranja. Poãasi se
je plazil proti oãetovi sobi, toda ‰e preden je dospel do
vrat, je Ïe vedel, da se ni varal. Iz delavnice se je prav
razloãno sli‰alo zateglo smrãanje, ki je od ãasa do ãasa
za hip prestalo, nato pa se je okrepljeno vrezavalo v u‰e-
sa prepadlega deãka, stojeãega kakor soha na hodniku
pred zaprtimi durmi. âutil je, kako se mu v prsih nekaj
trga.

24 
BELI DVOR BESeDA

»Doma so ostali . . . Spe . . .«

Polglasno je za‰epetal, oãi so se mu napolnile s solza-
mi, drobne pesti pa je skrãil tako moãno, kakor bi hotel
z njimi navaliti na vrata in jih razbiti. Njegovo srce je
bilo tako polno neizrekljive bridkosti, da je v teh trenut-
kih oãeta sovraÏil. Po kratkem oklevanju je pritisnil na
kljuko, sprva ‰e bojeãe, potem moãneje, konãno z vso
silo. Ali oãe se je bil zaklenil, vrata se niso odprla in tudi
smrãanje ni prenehalo. Deãku se je zdelo, kakor bi se
mu rogalo in mu hkrati Ïugalo. Povesil je glavo in od‰el
pred hi‰o, razmi‰ljajoã, ali naj sam, brez oãetovega pri-
stanka, pohiti po Andrejãevko, staro dninarico, ki je Ïe
veãkrat pomagala pri gospodinjskem delu. NajbliÏje bi
bilo, gotovo . . .
Preden se je mogel odloãiti, mu je obvisel pogled na
cesti, vijoãi se med sadovnjaki po kotlini. Nekdo je s po-
ãasnimi in nekako odmerjenimi koraki prihajal po njej.

25 
BELI DVOR BESeDA

IV

G ospod Anton Miklausin, trgovec v Zalesju, je bil vi-

sok in suh ãlovek z nekoliko upognjenimi rameni
in Ïoltim, moãno nagubanim obrazom, ki se je konãaval
v sivo, kratko pristiÏeno brado. Kljub vedno huj‰i pripe-
ki se mu ni mudilo v senco, nasprotno, pogosto je obstal
in s svojimi trdimi, sivimi oãmi, ki so se svetile izpod
gostih obrvi, z mrkim zadovoljstvom meril posestvo.
Najveãkrat so ga ustavile teÏko obloÏene jablane, kate-
rih nepregledna vrsta se je na grebenih kotlinskega gri-
ãevja spajala z mladim smrekovim gozdom, zanimali pa
so ga tudi travniki in polja niÏje ob cesti. Vse to je bilo
last Simona Gradnika, vse to je spadalo k Belemu dvo-
ru.
Trgovãeve oãi so se nazadnje vsesale v bahato hi‰o, ki
je v svoji gosposki belini kraljevala nad temnozelenimi
smrekami, prera‰ãajoãimi vzhodno poboãje in tako od-
deljujoãimi gospodarska poslopja od samega dvorca. In
kakor bi iz hi‰e na griãu izÏarevala neka tajna sila, je
Miklausin zdajci pospe‰il svoje korake.

26 
BELI DVOR BESeDA

Ves poten je obstal pred resnobnim Lovrekom, ki se

je bil zagozdil med hi‰na vrata nalik neizprosnemu ãu-
varju svojega doma.
»Kje pa je gospodar, fantiã?« je vpra‰al trgovec z na-
rejeno sladkim, malo prepriãevalnim glasom.
»V sobi spijo,« je odvrnil deãek s sovraÏnim pogle-
dom, ne da bi se bil umaknil.
Miklausin je zaniãljivo zategnil usta: »Glej, glej! Îe
dopoldne? Ali pa je nemara ‰ele legel? No, prav priden
gospodar, moram Ïe reãi! Predramimo ga v boÏjem ime-
nu! Ko mu povem lepe novice, bo koj ves Ïiv . . .«
Malomarno je odrinil Lovreka in s trdimi koraki, ki se
njegovi dolgi in suhi postavi niso niã kaj prilegali, udar-
jal po kamnitih stopnicah. Krepko je potrkal na vrata
Gradnikove sobe, nekoliko poãakal, nazadnje pa je s
pestmi nepotrpeÏljivo udrihnil po njih. Smrãanje je hi-
poma prenehalo.
Lovreka je neznansko zanimalo, kaj bo povedal oãe-
tu oblastni gospod Miklausin, ãigar veliko trgovino v
Zalesju je dobro poznal, zato se je splazil za hi‰o, kjer je
skozi odprto okno zlahka ujel sleherno besedo pomen-
ka med oãetom in nepovabljenim gostom. Zavedal se je
paã, da prislu‰kovanje ni ãastno, toda zla slutnja, ki ga
je teÏila Ïe vse jutro, je bila moãnej‰a, pa ga je zadrÏa-
la.

27 
BELI DVOR BESeDA

Razloãno je sli‰al, kako so se odprla vrata. Trgovãev

pozdrav je bil osladno prijazen, a hkrati potuhnjen in
nevaren, doãim je oãetov odzdrav zvenel ‰e zaspano,
zamolklo in nevoljno.
»Kaj hoãe‰, da me budi‰ iz najbolj‰ega spanja?«
»Ne zameri, Gradnik,« se je opraviãeval Miklausin.
»Mi navadni ljudje smo Ïe precej dolgo pokonci. âisto
sem pozabil, da za gospodarja Belega dvora ãas drugaãe
teãe . . .«
»Ne ãvekaj, povej hitro, kaj hoãe‰!«
Gradnikov glas je bil osoren, a vseeno poln nemira.
»Ve‰, Gradnik, v zadregi sem. Nujno potrebujem
veãjo vsoto denarja . . .«
»Ti si ‰aljivec,« se je prisiljeno zahehetal Gradnik, »k
meni prihaja‰ po denar? Miklausin k meni? Ta je do-
bra.«
Trgovãev glas je postal hladen: »V poslovnih zadevah
ne poznam ‰ale.«
»In k meni prihaja‰, da ti pomorem?«
»Kdo govori o pomoãi? Po svoj denar sem pri‰el.
Obraãun sem prinesel. Poglej ga, potem pa me izpla-
ãaj!«
»Menda se ti blede,« je zarohnel Gradnik. »Tebi ni-
sem dolÏan prebite pare!«
»Poãasi, poãasi, Gradnik! Ti misli‰, da nisi dolÏan, jaz
pa vem, da si. Kdo ti je dajal denar na tvoje menice, ali

28 
BELI DVOR BESeDA

ne Vrhunc? Ali nisi ‰e danes zjutraj podpisal nove na

prav ãedno vsotico?«
»To je moja briga.«
Trgovãeve besede so bile Ïe spet sladke in mehke,
skoraj pohlevne, toda prislu‰kujoãemu deãku se je ne-
hote pojavila v du‰i slika maãke, ki se igra z mi‰ko.
»Nekoliko briga tudi mene, kajti Vrhunc je denar do-
bival od mene in vse tvoje menice so v mojih rokah. Ker
sem mu bil zapovedal molk, si moral misliti, da si spo-
soja‰ njegov denar. Danes pa je vsota dovolj okrogla,
molk nepotreben in ti lahko izve‰, da sem jaz tvoj upnik.
Meni si torej dolÏan, meni mora‰ vraãati.«
Poslednje besede je izgovoril z oãitno naslado in
Gradnik je zastokal. V sobi se je za dlje ãasa razpredla
ti‰ina, motena edino z zaspanim brenãanjem muh, ki so
se leno spreletavale po kotih. V dolini je zabrlizgal to-
vorni vlak in kmalu se je zasli‰alo tudi njegovo sopiha-
nje. âez nekaj ãasa je spregovoril Miklausin, ves miren
in krotak.
»Tu ima‰ toãen obraãun. Menice imam spravljene
doma.«
»Vsi so me svarili in tudi meni se je dozdevalo, da z
Vrhuncem ni vse v redu. PodleÏ, podleÏ!«
Tako je mrmral opeharjeni dolÏnik in vpra‰al nato s
prisiljeno vljudnostjo: ȉe si mu res dajal denar, potem
ti mora biti znano, da mi je Vrhunc zaradi veãjih obresti

29 
BELI DVOR BESeDA

na menicah izstavljal veãje vsote, kot sem jih v resnici

prejel.«
»To mi ni znano in me tudi niã ne briga. Vpra‰am te,
ali mi hoãe‰ in more‰ vrniti ves dolg do jutri‰njega
dne?«
»S te strani piha veter?« je dejal Gradnik zamolklo.
»Uniãiti me hoãe‰ in posestvo pognati na boben? Ne
bo‰ ka‰e pihal! PokaÏi svoj papir, ne verjamem ti!«
»Tu je. Le dobro ãitaj, da bo‰ verjel. Vse je napisano:
dan, ko je bila kaka menica izstavljena, znesek, nazad-
nje skupna vsota, k temu ‰e obresti. Lepa vsotica, he,
he!«
»Goljufija, goljufija!« je kriãal Gradnik in tolkel po
mizi. »Tega denarja nisem nikoli dobil, komaj polovico.
Obresti je Vrhunc vedno sproti odtegoval . . .«
»Tega ne vem, to me ne briga, to uredita sama. Jaz
imam vse ãrno na belem. DokaÏi, da se ti godi krivica!«
»âakaj, ãakaj! Ne bo ti uspelo, da me oslepari‰. Saj
imam Vrhunãeva potrdila, saj imam tudi jaz ãrno na
belem . . .«
Lovrek je sli‰al, kako je oãe hrupno odpiral in zapiral
predale svoje pisalne mize in nazadnje z obupnim gla-
som vzkliknil: »Ne najdem jih. NajbrÏ sem jih zaloÏil.«
Deãek se je pritisnil k zidu in srce mu je nabijalo tako
hitro, da je uhajalo tiktakanju starinske ure v oãetovi
delavnici.

30 
BELI DVOR BESeDA

»No, kak‰en je tvoj odgovor?« je konãno vpra‰al trgo-

vec.
»Dobro ve‰, da ne morem plaãati, Kje naj vzamem?«
»Zelo mi je Ïal, toda ãakati ne morem.«
Te navidezno soãutno izgovorjene besede so izraÏa-
le tak‰no peklensko zadovoljstvo, da je Gradnik priãel
divjati.
»Nesramni slepar, ti ne more‰ ãakati, ko si do danes
preÏal na Beli dvor kakor pajek na muho? V svoji pre-
kleti pajãevini si se skrival, da bi jaz, bedak, prehitro ne
uganil tvojih namenov. Zdaj mi je vse jasno. Vrhunca,
tega lopova, si najel ti! Toda ‰e imamo sodnike! Sodniji
te prijavim, slepar potuhnjeni!«
»Gotovo ima‰ zanesljive priãe,« se je rogal Miklausin.
»Vendar recimo, da jih ima‰ . . . Kaj more‰ meni? Jaz
imam v rokah pravilno izstavljene menice in sodnija jih
bo priznala. âe te je Vrhunc osleparil, opravi z njim!«
»Bo Ïe povedal, s kom je bil povezan,« je vpil Grad-
nik. »Ha, zdaj vem, kje so njegova potrdila. V listnici jih
imam. Vraga, da se nisem spomnil Ïe prej . . .«
âez nekaj ãasa je brezupno zastokal: »Niã, niã . . .
Nekdo mi jih je ukradel. ·e vãeraj sem jih imel v rokah,
dobro se spomnim.« Spet ga je popadla neukrotljiva
jeza. »Lopovi in tatovi! Vãeraj so me silili z vinom, dok-
ler me niso upijanili, nazadnje so me okradli. Vse vidim,
vse vidim . . . In za vso lopov‰ãino si tiãal ti, capin in

31 
BELI DVOR BESeDA

slepar, ki si v svoji mladosti lizal sklede na Belem dvo-

ru . . .«
»Stoj, Gradnik!« ga je s preteãim glasom ustavil trgo-
vec. »Ne spozabi se in vedi, da sem za tak‰ne Ïalitve naj-
bolj obãutljiv!«
»Prisklednik dninarski!«
»Dobro, dobro,« je siknil Miklausin. »Pa se pomeni-
va in odkrito govoriva, ãe Ïe hoãe‰. Danes je zares naj-
primernej‰a prilika.«
In nekako slovesno je nadaljeval: »Simon Gradnik,
ponosni gospodar Belega dvora, ali se ‰e spominja‰
MiklavÏinovega Tonãka, s katerim si hodil v ‰olo? Ali se
‰e spominja‰, kako si sina belodvorskega dninarja Ïalil,
zaniãeval in ga podil iz otro‰ke dru‰ãine? Vidi‰, vidi‰,
Simon Gradnik, to bera‰ko seme si je Ïe takrat vteplo v
glavo, da tvoje Ïalitve nekoã povrne. To bera‰ko seme
Gradnikom ni hotelo poniÏno sluÏiti za dninarja, raj‰i jo
je potihoma pobrisalo od doma.«
»Kaj me brigajo te otroãarije?«
»To niso bile otroãarije!« je zabevskal Miklausin. »Jaz
sem zaradi tebe ãutil na sebi sramotni peãat bera‰tva in
niãvrednosti, pa sem garal ko ãrna Ïivina in nazadnje
dosegel uspeh. Ko sem se ãez dokaj let spet vrnil v Za-
lesje, sem stal Ïe na prav trdnih nogah. In morda bi ti bil
takrat vendarle odpustil, ãe bi ne bilo tvoje odurne na-
pihnjenosti. ·e vedno si v meni videl dninarskega sina in

32 
BELI DVOR BESeDA

mi grenil Ïivljenje huje kakor v otro‰kih letih. Takrat, ko

sem vãasih kot moÏ od jeze jokal, takrat sem te obsodil,
Gradnik! Takrat . . .«
»Takrat si zavoljo mene postal tudi nemãur, odpadnik
in slepar,« mu je posmehljivo segel v besedo Gradnik.
»Da, zavoljo tebe. Hotel sem postati bogat, moãan in
vpliven. Zdaj je tako daleã. In ker Ïe tako odkrito govo-
riva, ti priznam, da mi je bilo spoãetka teÏko. Pozneje
sem se privadil in zdaj hvalim Boga. Saj ni bilo v mojo
‰kodo. Seveda, nekaj zmeraj ãutim: nimam veã pravih
korenin v na‰i zemlji, nikjer nisem prav doma, ne pri
Slovencih ne pri Nemcih. Zato pa izpodreÏem korenine
tudi tebi, Gradnik, tebe in tvojo zalego pa poÏenem z
domaãije . . .«
»To bomo ‰ele videli . . .«
»Ne bo veã dolgo. Vse je pripravljeno. Kakor nekoã, si
o‰aben prav do dana‰njega dne. To te je pogubilo. Kdor
se ti je laskal in te ãastil kot gra‰ãaka, te je z lahkoto do-
bil v roke. Vrhunc je ravnal po mojem naroãilu, to si
prav uganil, in niã teÏav ni bilo . . .«
»Zahrbten ãlovek si, Miklausin,« je bruhnilo iz Grad-
nika. »Zakaj mi nisi oãitno pokazal svojega sovra‰tva?«
»To bi bilo slabo in ti bi se bil nemara bolje ãuval. Ho-
tel sem, da se sam uniãi‰. O, Vrhunc te je dobro speljal
. . . Prav premeteno te je zvabil najprej h kartam, potem
k pijaãi, nazadnje k izletom v mesto. No, jaz pa sem ves

33 
BELI DVOR BESeDA

ta ãas, ko si ti veseljaãil, trdo delal in skrbel, da ti ni ni-

koli zmanjkalo denarja. Sejal sem, danes poÏanjem . . .«
»Tako daleã ‰e ni. Beli dvor je paã nekoliko veã vre-
den, da ne govorim o slepariji.«
»Seveda, seveda! âe le ‰e danes najde‰ ãloveka, ki ti
plaãa po njegovi pravi vrednosti. Toda jaz ne ãakam, vse
menice so Ïe zdavnaj potekle . . .«
»Kaj namerava‰?«
»Hm, do jutri‰njega dne, recimo do opoldne, mi po-
ravna‰ ves dolg. Vem, da ti ne bo mogoãe, saj sem to
hotel. Potem je konec. Posestvo ti poÏenem na draÏbo in
kupec bom jaz sam. Beli dvor bo moj . . . Bera‰ko seme
bo gospodarilo na njem . . . Ali sli‰i‰, Simon Gradnik,
Beli dvor bo moj . . .«
»Ven, prekleti slepar!« je zatulil Gradnik in v svoji
besnosti prevrgel mizo, da je z velikim ropotom zagr-
mela na tla.
»Oãe, oãe!« je v smrtnem strahu kriknil prislu‰kujoãi
Lovrek ter se po zidu pognal k oknu, da bi ãimprej do-
spel v sobo in oãeta obvaroval nepremi‰ljenega dejanja.
Pri prvem zaletu je zdrknil na tla in ‰ele z drugim se mu
je posreãilo povzpeti na nadzidek.

34 
BELI DVOR BESeDA

D eãek je prepla‰en obvisel na oknicah, i‰ãoã z bosi-

ma nogama opore v zidu, in se ‰ele po nekaterih
neuspelih poskusih mukoma pognal popolnoma na pri-
krov. Njegovemu oãetu je zastala sapa, visoko dvignje-
ni stol se mu je izmuznil iz rok in se hrupno skotalil k
prevrnjeni mizi. Moãni moÏak je obstal na mestu kakor
vkopan, teÏko dihal in nekako nezavestno opazoval
otrokovo poãenjanje. Pri vratih se je stiskal Miklausin,
ves bled od prestanega strahu.
»Oãe, oãe, pojdite k mami!« je zaprosil Lovrek s pla‰-
nim upanjem, da pomiri oãetovo jezo. A ta se je spet za-
vedel in srdito skoãil k oknu.
»Kaj postopa‰ tod, fantalin?«
»Mama . . .«
»Poberi se v kuhinjo, mar‰!«
Deãek je brez ugovora skoãil na tla, toda ni od‰el v
kuhinjo, marveã ostal ‰e nadalje za hi‰nim vogalom,
kjer je oprezal, da ga oãe ne zapazi.
»Ti zlodej pa izgini iz moje hi‰e!« ga je sli‰al rohneti.
»Danes sem ‰e vedno jaz gospodar na Belem dvoru.«

35 
BELI DVOR BESeDA

»Poslu‰aj, Gradnik!« se je obotavljal Miklausin. »Ne

maram te popolnoma pahniti v nesreão. Tudi jaz imam
otroke in . . .«
»Kaj me brigajo tvoji otroci! Poberi se, drugaãe se
spozabim . . .«
Lovrek se je komaj utegnil skriti v bliÏnjem grmovju,
ko je Gradnik s trdo roko privlekel otepajoãega se trgov-
ca okrog hi‰e in ga nad klancem pahnil od sebe, da se je
komaj obdrÏal na nogah.
»Tako, ti slepar! Podvizaj se!«
Miklausin ga ni poslu‰al. âeprav je bil ves zelen od
strahu, je vendar posku‰al prepriãati svojega dolÏnika o
svojih kasneje domi‰ljenih dobrih namerah.
»Ne bodi tak‰na Ïivina! Vidi‰, na lastne otroke sem
pomislil, ko sem videl tvojega. Zaradi otrok sem pri-
pravljen, da ti le pomagam . . .«
Gradnik mu je zaniãljivo obrnil hrbet, Miklausin pa je
silil vanj: »Gradnik, na posestvu lahko ostane‰ kot
oskrbnik . . .« Za vse se pogodiva, zavoljo otrok . . . Ne
bom gledal na boÏjake . . .«
Njegov nasprotnik se je razkaãeno zasmejal: »Ha, ha,
jaz, Simon Gradnik, hlapec dninarske svojati. Stokrat
raj‰i beraã!«
Miklausin je pobledel od jeze.
»Dobro tako, ponosni moj gospod! Kar ureÏi si tam v
grmovju bera‰ko palico, kajti ne bo veã dolgo pa te dni-

36 
BELI DVOR BESeDA

narska svojat poÏene z Belega dvora. Ej, okusil bo‰, kako

se liÏejo tuje sklede . . .«
Nadaljnje besede so mu zamrle v ustih, kajti Gradnik
je pograbil teÏke vile, sloneãe ob zidu — kdo ve, kateri
zanikrneÏ jih je bil tam pozabil —, in jih z vso silo zagnal
za umikajoãim se Miklausinom. Ta je zakrilil z dolgimi
rokami po zraku, kot bi se hotel ujeti pred padcem, ter
se nato zgrudil kakor snop. Okrvavljen je obleÏal prav
pod balkonom, odkoder se je tako lepo videlo po vsej
dolini.
Zgoraj, poleg balkona, se je tedaj odprlo okno in po-
kazal se je obraz bolne gospodinje, ki je bila priãa po-
slednjemu prizoru stra‰nega dejanja.
»Simon, Simon!« je kriãala in stezala roke proti moÏu.
Iz grmovja je priskoãil prepadli Lovrek, iz kuhinje je pri-
tekla prestra‰ena Polonica, oãetov pogled pa je zmede-
no begal od Ïene do otrok in se spet ustavljal na nepre-
miãno leÏeãem sovraÏnikovem truplu pred njegovimi
nogami. Dolgo ni mogel razumeti, kaj se je bilo prav-
zaprav zgodilo. Ko pa se je konãno zavedel svojega zlo-
ãina, je groza nakremÏila njegov zaripli obraz in strah je
raz‰iril njegove oãi.
»Kristus!« je zastokal. »Kristus, kaj sem ga res ubil?«
Sklonil se je k truplu in ga zaãel otipavati. Lovrek, ki
ga je zdaj najbolj skrbela bolna mati, je prijel Polonico
za roko in jo odvlekel s seboj. Nesreãna Ïena je ‰e ved-

37 
BELI DVOR BESeDA

no stala pri oknu in z vroãiãnimi oãmi strmela na moÏe-

va prizadevanja. Ko je videla, kako se je obupno prijel za
glavo, je glasno zakriãala, se priãela tresti po vsem tele-
su, kakor da jo je napadla mrzlica, in se zgrudila na tla.
Lovrek jo je ‰e komaj ujel in jo potem s teÏavo zavlekel
v posteljo, kjer je obleÏala brez moãi
»Polonica,« je ukazal deãek skoraj brez sape, »za
boÏjo voljo, hitro po teto Mico! Teci, kolikor more‰!«
Prepla‰ena sestrica je stekla, Lovrek sam pa je ostal
pri nezavestni materi, ji z vodo moãil sence, jo klical in
tresel. Ko se kljub njegovim prizadevanjem ni osvestila,
mu je stra‰na bridkost stisnila srce. Vrgel se je pred po-
steljo na kolena in zajokal tako krãevito, da je njegovo
telo sunkoma podrhtevalo.
Odpiranje vrat je zdajci zaustavilo ‰e huj‰e izbruhe
bolesti. ·inil je pokonci, misleã, da prihaja stara teta, po
katero je bil poslal Polonico. Îe sama misel na skoraj‰-
njo pomoã ga je nekoliko potolaÏila. Ostrmel je: pred
njim je stal oãe, oprtan z nahrbtnikom in s planinsko
palico v roki. Brez besede je krenil k bolnici, dvignil nje-
no omrtvelo roko in jo lahno stisnil, kakor da se poslav-
lja. Njegov obraz je bil ves spremenjen: namesto preãu-
tega, razdraÏenega in nekoliko zapitega ãloveka je zrl
Lovrek pred seboj skru‰enega moÏa, ãigar obliãje je bilo
polno grenkega nemira. Sin je zaãutil, da se je oãe v teku

38 
BELI DVOR BESeDA

pol ure prav do jedra predrugaãil, in sam ni vedel, zakaj

ga je to bolj pretreslo kakor uboj, ki mu je bil priãa.
Gradnik je nekaj ãasa strmel v negibni Ïenin obraz,
nato se je naglo sklonil in jo poljubil na ãelo.
»UboÏica, vsega sem kriv jaz . . .«
In kakor da ne more veã prena‰ati nemih oãitkov svo-
je umirajoãe druÏice, se je obrnil k sinu, ki se je bil do-
cela stisnil v kot in s tajno grozo opazoval oãeta, po-
vzroãitelja vsega zla, ki se je kakor vãeraj‰nje neurje ne-
nadoma zgrnilo nad Belim dvorom. Ko ga je oni pokli-
cal, se je zdrznil, vendar se ni odzval. ·ele ko je pla‰no
dvignil oãi in uganil pekoão bol v oãetovi du‰i, v njego-
vem pogledu pa skoraj poniÏno pro‰njo, se mu je pri-
bliÏal.
»Sinko,« je rekel Gradnik pridu‰eno, »slab oãe sem ti
bil. Najlep‰o domaãijo v dolini sem ti zapravil . . . Po
svoji krivdi in po zlobi ãloveka, ki leÏi spodaj pred hi‰o
. . . Menda je mrtev . . . BeÏati moram. Lovrek, ne be-
Ïim, da se izognem kazni. Toda poskusil bom na tujem
popraviti, kar sem zagre‰il doma. Ti pa, sinko, tudi ne
pozabi! Beli dvor mora nekoã spet postati na‰ . . .«
Krãevito je stisnil deãka k sebi.
»Kaj ne, da ne pozabi‰?« ga je strastno rotil.
Na cesti, toda prav daleã od Belega dvora, so se za-
sli‰ali glasovi, ki jih je brÏkone prina‰al veter sem do
sobe. Gradnik se je zdrznil in prisluhnil ter odrinil Lov-

39 
BELI DVOR BESeDA

reka od sebe. Oprezujoã je stopil k oknu in se pomirjen

spet obrnil.
»Nikomur ne povej, da sem pred begom govoril s te-
boj! Mamo prosi, naj mi odpusti! Skrbi zanjo, in ko bo‰
veãji, skrbi za Polonico!«
»Mama bodo umrli,« je zajeãal sin. »Nikar ne hodite,
oãe! Kaj naj poãnemo sami?«
»Moram, moram, Lovrek. âe ostanem, me zapro. Raj-
‰i smrt kakor to sramoto. Ali naj me vklenjenega Ïene-
jo skozi trg . . . ?«
Lovrek ni odgovoril. Nekako omamljen je poslu‰al
oãeta, ki se je ‰e enkrat z roteãimi besedami obrnil k nje-
mu.
»Obljubi mi, prisezi mi, da ne pozabi‰ na Beli dvor!«
Ta poziv, izgovorjen slovesno kakor poslednja Ïelja
umirajoãega, ta od bolesti razkovani obraz — vse to je
zasekalo v obãutljivo otro‰ko du‰o globoko brazdo: pre-
jela je smoter, ki je daleã tja v neznano bodoãnost do-
loãil njeno pot in usmeril njen razvoj.
»Obljubljam, ata!«
»Prisezi!« je ukazal oãe in dvignil tri prste kvi‰ku,
»Govori za menoj! Prisegam, da nikoli ne pozabim na
Beli dvor! Prisegam, da ne bom odnehal, dokler ne bo
spet Gradnikov!«
Bledi deãek je ponavljal zakletev, resno, skoraj mo‰ko
se je glasila njegova obljuba, na njegovem gladkem ãelu

40 
BELI DVOR BESeDA

pa se je zarisala navpiãna guba, ki poslej ni veã izginila

z njega, marveã je postajala vedno izrazitej‰a: izraÏala je
trden sklep in neupogljivo voljo. Otrokove temne oãi so
se nato z razumevajoãim usmiljenjem uprle v odhajajo-
ãega oãeta.
»Sreãno hodite! Ne pozabite nas!«
To preprosto slovo je vrglo krepkega moÏa na kolena.
Pritisnil je svojega sina k sebi, hkrati pa so njegovo raz-
brazdano lice oblile grenke solze resniãnega kesanja.
»Sinko. Lovrek moj,« je zahropel, »odpusti mi, od-
pustite mi vsi! Z Bogom!«
Omahovaje se je dvignil in kakor vinjen butnil skozi
vrata. Kmalu so njegovi teÏki koraki zaropotali po stop-
nicah in se izgubili zunaj na trati. Ko je Lovrek odpiral
okno na koncu hodnika, je ‰e videl, kako je begunec ob
Ïivi meji z globoko pove‰eno glavo hitel po bregu nav-
kreber in ãez hip izginil v bukovem gozdu, ki se je tem-
nozelen lesketal v opoldanski sinjini poletnega dne.

41 
BELI DVOR BESeDA

VI

L ovrek je sprevidel, da ne more sam pomagati mate-

ri, zato je zdirjal k dninarici Andrejãevki ter jo ob-
vestil o nesreãi. Îenica je tekla v vas po pomoã, deãek pa
se je spet napotil domov, poln misli in strahu. Kmalu po
njegovem odhodu se je bolnica priãela gibati, vroãiãno
blesteãe oãi so begale po sobi, usta so se odpirala, kakor
da hoãejo zadrÏati slike, valujoãe pred njenimi du‰ev-
nimi oãmi. Ko je Lovrek vstopil, je videl na materinih
ustnicah sladek smehljaj, ki mu ni vedel razlage. Grad-
nico so nosile sanje v lep‰e dneve njenega Ïivljenja . . .
Na balkonu stoji in se naslanja na kamnito ograjo, pri
njenih nogah se igra sinãek . . . Mlada Ïena se opaja ob
lepoti veãernega sonca in ob svoji sreãi . . . Naenkrat je
spodaj v hlevu: z malãkom se sprehaja med dolgimi jas-
limi in se pogovarja s krotkimi kravami in teliãki, ki za-
upljivo stezajo glave proti njima, sku‰ajo s hrapavimi
jeziki oblizati njune roke, in z mehkim mukanjem iz-
raÏajo svojo radost ob njunem obisku. Mali Lovrek vris-
ka in kliãe . . . Hlev izgine in kar na vsem lepem zagle-
da Gradnica pred seboj poloÏne belodvorske bregove,
bele in roÏnate, podobne cvetnemu morju . . . Jablane

42 
BELI DVOR BESeDA

cveto . . . Naenkrat cvetje izgine, travniki so pred njo,

vse kriÏem z ljudmi posejani. Krmo su‰ijo, obraãajo,
zgrabljajo, plástijo, meãejo na visoko naloÏene, ‰kripa-
joãe vozove . . . Spredaj vpreÏeni voli preÏvekujejo, od-
ganjajo z dolgimi repi sitne muhe in obade ter z veliki-
mi oãmi sanjajo o hladnem hlevu in mehkem leÏi‰ãu
. . . In glej, za njimi visoka postava . . . Njen moÏ . . .
Zdaj je zagledal njo in deão, sreãen smehljaj preleti nje-
govo resno, oznojeno lice, maha jim z rokami, kliãe Lov-
reka in Polonico, ki mu z ljubkimi kratkimi noÏicami
hitita naproti . . .
Bolna Ïena je teÏko zahropla, in lepa, predraga slika
je hitro izginila. âisto poãasi se ji je zaãela vraãati zavest,
vendar ni pri‰la do popolne jasnosti. Spet in spet se je
izmuãena du‰a utapljala v pretekle dneve, v tista pol-
grenka, polsladka mladostna leta, ko je kot revna dekla
sluÏila pri Gradnikovih na Belem dvoru, ko je rada po-
gledovala za stasitim gospodarjem, ne da bi si bila upala
sama sebi izdati skrivnost svoje ljubezni. In znova je do-
Ïivljala nepopisno sladko preseneãenje, ko jo je po ma-
terini smrti kar na lepem izbral za svojo druÏico . . .
Lovrek je opazil na obliãju svoje matere razlit sijaj ra-
dosti. Pomiril se je in potrpeÏljivo ãakal na teto. Spodaj
pred hi‰o pa so se Ïe zbirali ljudje, razburjeno razprav-
ljali, tekali sem in tja, klicali povelja. Nemir se je krepil,
znamenje, da je ob Miklausinovem truplu vedno veã va-

43 
BELI DVOR BESeDA

‰ãanov, po katere je bila stekla stara Andrejãevka. Deãek

je opazoval skozi okno, kako so ‰tirje moÏaki odnesli
trgovca do ceste, kjer so ga poloÏili na poln voz sveÏe
prelesti in ga na njem previdno odpeljali proti trgu.
Nazadnje je pri‰la ‰e teta Mica. Njena spokojnost ob
umirajoãi materi je blagodejno vplivala na zbegana
otroka, zlasti na Polonico, ki je neprestano jokala. Po
vztrajnem moãenju z vodo in rahlim natiranjem srãne
strani je bolnica kakor nerada odprla oãi in z meglenim
pogledom, ki se je le poãasi jasnil, motrila obraze nad
svojo posteljo. Posku‰ala je tudi nekaj povedati, a njene
besede so bile preslabotne, da bi bile potrkale na u‰esa.
Kljub temu je stara teta dobro razumela njeno edino
skrb, pro‰njo in Ïeljo. Sklonila se je prav do njene glave
ter rekla glasno in razloãno: »Bodi brez skrbi, Marjeta!
Za otroka bom skrbela jaz!«
Îarek globoke hvaleÏnosti je preletel bolniãin obraz
in ga olep‰al z angelskim bleskom. Kmalu nato jo je
znova premagala omedlevica, iz katere se ni niã veã pre-
budila. Teta je poslala Lovreka v Ïupni‰ãe po duhovni-
ka, Polonico pa po tr‰kega zdravnika. A ‰e preden sta
utegnila prihiteti k bolni gospodinji, sta se na Belem
dvoru pojavila dva osorna oroÏnika z nasajenima bajo-
netoma, vpra‰ujoã po gospodarju. Miklausin se je bil
namreã doma z zdravnikovo pomoãjo zbudil iz neza-
vesti. Iz njegovih zmedenih izpovedi so oroÏniki sklepa-

44 
BELI DVOR BESeDA

li, da je postal Ïrtev dobro premi‰ljenega roparskega na-

pada. Takoj se je zaãelo mrzliãno raziskovanje in zasli-
‰evanje. Vso dolino je zajel val razburjenja, vse je govo-
riãilo, ugibalo, obsojalo, drlo na Beli dvor ali se gnetlo
okrog Miklausinove trgovine. Nekateri vneti trgovãevi
prijatelji so celo na lastno pest hoteli ujeti pobeglega
zloãinca in ga izroãiti sodniji. Od Lovreka oroÏnika
kljub natanãnemu in ne posebej neÏnemu izpra‰evanju
nista niãesar izvedela: deãkove ustnice so bile uporno
zaprte, tako da sta nazadnje brez uspeha nejevoljna za-
pustila kraj zloãina.
Proti veãeru je Gradnica ugasnila — tiho in neopazno
kakor dogorela sveãa. Teta Mica je poklicala Lovreka,
mu stisnila v roko velik kljuã in naroãila: »S tem kljuãem
odpri vrata na grajskem stolpu, saj ve‰, nad mojo kajÏo,
in zvoni. Trikrat mora‰ zvoniti, tri oãena‰e zmoliti . . .«
In vsa dolina se je zganila, ko so ob poslednjih rdeã-
kastih Ïarkih zahajajoãega sonca zabrneli tenko toÏeãi
glasovi starega zvonca na polrazpadlem grajskem stol-
pu, ki je visoko z Gradi‰ãa, straÏarju podoben, strmel v
dolino. Sporoãali so Ïalostno novico: smrt je obiskala
Beli dvor, nekdo izmed Gradnikovih je umrl, kajti samo
njim so peli v zadnje slovo srebrni zvoki zvonca na Gra-
di‰ãu.

45 
BELI DVOR BESeDA

2. PONOâNO SREâANJE

U ãitelj Vinko Urbanãiã je bil mlad, srednje velik,

bolj ãokat, toda ne okoren moÏ, ki je s prijaznim in
vedrim obrazom hodil po svetu, odprt ljudem in priro-
di ter bil kljub svojemu dovolj skromnemu druÏabnemu
in gmotnemu poloÏaju sreãen ali vsaj zadovoljen. Kdor-
koli ga je poznal, kdorkoli ga je sreãal, je z ugodjem ob-
ãutil: ta moÏ ve, kaj hoãe, njegove noge poznajo tla, po
katerih stopajo, in pot, ki jo morajo prehoditi.
Nocoj ga je zalotila tema tik pod vrhom skalovitega
Kozjaka. Domala ves prosti dan je bil preÏivel ob ãebel-
njaku gorjanskega veljaka PapeÏa, kateremu je pomagal
z nasveti in dejanji pri urejanju vzornega ãebelarstva.
Pozneje je krenil na drugo poboãje, da si iz gorskega po-
toka nalovi nekaj sloveãih kozja‰kih postrvi, hoteã se
prikupiti gospe Skalovnikovi, gostilniãarki v Zalesju. Z
ribarjenjem se je precej zamudil. Nad dolinske hribe se
je Ïe spu‰ãala svetla poletna noã, zagrinjajoã vse na-
okrog, grmovje in drevesa, skale in planinske trate v
nerazloãno gmoto, iz katere se je svetlikalo apnenasto
kamenje, podobno raztresenemu okostju davno pogi-
nulega velikana. Visoko nad vrhovi mraãnih smrek in

46 
BELI DVOR BESeDA

macesnov so trepetale zvezde v veãnem nemiru, pod

njimi pa so se lovili in spajali raznoliki glasovi v nera-
zumljivo in vendar ãudovito govorico noãi.
Mladi uãitelj se je s spretnostjo izku‰enega planinca
spu‰ãal po strmi poti navzdol in z naslado vdihaval
krepko vonjavo gorskih pa‰nikov, ki mu jo je prina‰al
noãni veter. Kmalu se je strmina uleknila in za drevjem
se je odprla obseÏna jasa. Tam je bilo LoÏni‰ko sedlo,
tam se je h Kozjakovim prsim privijal niÏji in skromnej‰i
Dobraã, tam je bilo znamenito kriÏpotje, kjer je sameval
preperel starinski kriÏ, vabeã popotnika, da se spoãije na
njegovi mehki tratici. Uãitelj ga ‰e ni videl, vendar ga je
slutil med sencami svetlega mraka. Za trenutek se je
ustavil, da si obri‰e pot s ãela, kajti noã je bila ‰e vedno
topla od Ïareãe pripeke ugaslega dne. Globoko iz sotes-
ke se je nosil, kakor na perutih velikih ptic, ‰um deroãe
LoÏnice.
»Pol poti,« je zamrmral uãitelj, »pohiteti bo treba!«
S pospe‰enimi koraki je pohitel h kriÏu, kjer se je pre-
seneãen ustavil. Na tleh se je nekdo zvijal in njegovo
zamolklo stokanje je zvenelo v tej samoti tako po‰astno
in strahotno, da je uãiteljevo koÏo nehote oblila kurja
polt.
»Kdo si, boÏji?« je zaklical in trdneje prijel za pu‰ko,
svojo neloãljivo spremljevalko na gorskih izletih.

47 
BELI DVOR BESeDA

âlovek pod kriÏem je kakor obstreljen brez odgovo-

ra bu‰knil v gosto grmovje, ki je prera‰ãalo skoraj vso
poseko.
Urbanãiã, prepriãan, da ima posla z nepo‰tenim ãlo-
vekom, je preteã kriknil: »Stoj! Sicer ustrelim . . .«
Neznanec je takoj poslu‰al in poãakal.
»Kar streljaj, hudir! Prej ko me bo konec, bolj‰e bo
. . . Zame in za druge . . .«
Urbanãiãu se je zdel njegov glas znan. Zdaj je res do-
nel pobito, skoraj obupno, toda neka upornost se je
kljub temu izvijala iz mrko izgovorjenih besed.
»Gospod Gradnik!« se je zaãudil uãitelj, ko je posve-
til neznancu z vÏigalico v obraz, in se mu ‰e bolj pri-
bliÏal. »Za boÏjo voljo, kam pa ste namenjeni pod noã?
Menda ste zgre‰ili pot ali pa vas je napadla slabost . . .«
»Ne poznam vas. Kdo ste? Kaj ste tudi na moji sledi?«
»Kdo sem?« se je zavzel mladi moÏ. »Saj me vendar
poznate. Uãitelj Urbanãiã, uãitelj va‰ega Lovreka.«
»Lovreka?« se je zdrznil Gradnik in si nehote odmak-
nil klobuk s ãela, kakor bi si hotel natanãneje ogledati
svojega zasledovalca. »Seveda, seveda, vi ste.«
In v zadregi se je opraviãeval: »Oprostite, bil sem ves
v mislih. Odkod pa prihajate, gospod uãitelj? Aha, Ïe
vidim, na lovu ste bili. Ali ste kaj prida zadeli? Gotovo
ste Ïe prav zgodaj v jutro od‰li z doma . . .«

48 
BELI DVOR BESeDA

Mladi ‰olnik je osuplo poslu‰al nenavadnega ponoã-

njaka, ki se je vidno silil k neskrbnemu kramljanju, in se
natiho ãudil hipni spremembi v njegovem vedenju. Ker
poleg tega ni vedel, na katero od plohe vpra‰anj naj bi
najprej odgovoril, je sam pobaral: »Mene bi zgolj zani-
malo, kam ste vi namenjeni v tej pozni uri. âe mi hoãete
povedati, kajpak.«
Gradnik je nekaj ãasa razmi‰ljal, potem pa je molãe
snel z ramen svoj nahrbtnik, ga zaluãal na trato in pova-
bil uãitelja: »Ali ne bi raj‰i malo sedla? Dolgo pot imam
za seboj, utrujen sem, in o marsiãem bi se rad pomenil
z vami.«
âeprav se je Urbanãiãu mudilo domov, mu je neki no-
tranji glas govoril, naj ‰e malo ostane. Zleknil se je na tla
in si priÏgal cigareto, ponudiv‰i tobaãnico tudi svojemu
noãnemu prijatelju. Ta, ves zagledan v mladi obraz pred
seboj, ki ga je od ãasa do ãasa obsvetila tleãa cigaretna
konica, je odkimal. Bila je podoba, da tuhta, ali mu sme
zaupati ali ne.
»Gospod uãitelj,« je spregovoril po dolgem premolku,
»menda se ne motim v svoji sodbi. Vi ste mladi in dobri.
Deãa vas ima rada, in otroci so za take stvari zelo ten-
koãutni, kakor pravijo.«
Mladi uãitelj je nekoliko zardel, deloma iz zadrege,
deloma iz razumljivega zadovoljstva, ker so bili ljudje v
Zalesju s tak‰no hvalo dokaj skopi.

49 
BELI DVOR BESeDA

»Otroci paã vraãajo ljubezen,« je odvrnil. »Res je, da

ljubim otroke, ampak to je tako rekoã povezano z mo-
jim poklicem.«
»Jaz se nikoli nisem posebno brigal za otroke,« je pri-
znal Gradnik in glas se mu je za spoznanje stresel. »Svo-
ja dva pa imam rad; rekel bi, ‰ele od danes vem, kako
zelo ju imam rad. Zato mi je ljubo, da sem nocoj sreãal
prav vas, uãitelja mojega Lovreka . . .«
»Lovrek vam je tiãek,« se je nasmejal Urbanãiã. »Z
njim sva si posebno dobra. Reãem vam, zlat deãko! To
bo ‰e nekoã moÏ na svojem mestu. Îe zdaj je za svoja
leta nenavadno razsoden, poleg tega pa odkrit in veliko-
du‰en. Vãasih se kar ãudim. Odkar mu je zbolela mati,
se namreã nihãe ne ukvarja z njim in tudi sicer ni-
ma . . .«
Umolknil je, kajti skoraj bi bil bleknil, da otrok doma
nima posebno primernih zgledov. Toda otrokov oãe, ki
je sedel poleg njega, je razumel neizgovorjeno misel.
»Kar recite, da nima primerne vzgoje,« je dopolnil
grenko. »Poznam samega sebe, poznam svoje napake —
in obÏalujem jih.«
Uãitelj je ãedalje bolj strmel. Kaj se je neki zgodilo s
tem ãlovekom, ki je bil daleã naokrog znan po svoji ãez-
merni obãutljivosti za vse, kar se je tikalo njegove ose-
be.

50 
BELI DVOR BESeDA

»Malokomu je Bog naklonil toliko dobrega kakor me-

ni,« je govoril Gradnik. »Vzorno Ïeno, lepa in pridna
otroka in . . . in tak‰no domaãijo, tak‰no domaãijo . . .
In vse je propadlo zaradi mene . . . Moj Bog, moj Bog,
hudo si me udaril za moje grehe . . .«
In nenadoma se je iztrgal iz njega otoÏen jok, ki je Ur-
banãiãa moãno presunil, ãeprav mu ni vedel povoda.
Nekoliko je celo sumil, da je Gradnik vinjen ubral na-
paãno pot in tako za‰el v to samoto. Soãutno ga je pri-
jel za roko in tolaÏil: »Tako hudo paã ni. Z delom se da
‰e vse re‰iti in popraviti.«
»Niã se ne da veã popraviti. Nekaj stra‰nega se mi je
zgodilo . . . Ni pomoãi . . . Kriv sem, kriv . . .«
Uãitelj je zdaj uvidel, da ima pred seboj razdvojene-
ga ãloveka, zagrizenega v meso lastnih grehov, gluhega
za tolaÏbo in bodrilo. Ni pa vedel, ali je moÏev resniãni
doÏivljaj res tako grozen. Nemara ga je trapila s pijaão
razvneta domi‰ljija, ki je paãila njegovo pravo podobo.
Da je mogel pomagati, je moral dognati najprej to.
»Gospod Gradnik,« je rekel pomirjujoãe, »marsikaj se
nam zdi v prvem razburjenju stra‰no in nepopravljivo,
pozneje pa se le izkaÏe, da smo pretiravali. Pomirite se!
Ali pa mi povejte, kaj vas teÏi! Morda vam odleÏe, ãe se
pogovorite . . .«
Jokajoãi moÏ je dvignil glavo in si kakor v zadregi bri-
sal oãi. Soãutne besede so ga nekoliko pomirile, toda

51 
BELI DVOR BESeDA

mladi uãitelj je dobro opazil, kako se borita v njem Ïe-

lja po izpovedi in strah pred morebitnimi posledicami
nepremi‰ljenih odkritij. Spoznal je, da bi bilo nespamet-
no siliti vanj in ga spodbujati, kajti ljudje njegove vrste
razkrijejo svoje teÏave le tedaj, ãe premagajo svojo bo-
jazen. To izku‰njo si je pridobil v ‰oli pri otrocih, toda Ïe
dolgo je bil prepriãan, da so tudi odrasli v svojem naj-
globjem bistvu — otroci, verno v ravni ãrti sledeãi svoji
notranji sli; vsaj v velikih in usodnih Ïivljenjskih trenut-
kih.

52 
BELI DVOR BESeDA

II

T isti ãas je z bliskovito hitrostjo preletel noãno nebo

svetel utrinek, v ãigar slepeãem Ïaru je za nekaj
hipov obledel sijaj vseh drugih nebe‰kih luãi.
»Moja zvezda!« je za‰epetal Gradnik. »Tako se je zgo-
dilo z menoj . . .« In nato je dostavil: »Nekaj vam bom
povedal. Samo sveto mi obljubite, da me ne izdate!«
»Niã se ne bojte! Nisem radoveden, toda ãe vam naj
pomagam, moram vedeti, kaj se je zgodilo.«
»Krvavo rabim ãloveka, ki me ne bo takoj obsodil . . .
Tak‰nega ãloveka, ki me bo najprej poslu‰al in posku‰al
razumeti . . .«
Pomolãal je, stresel glavo in se sunkoma obrnil k po-
trpeÏljivo ãakajoãemu uãitelju.
»Niã ne pomaga. Kar izpovem se vam: danes dopol-
dne sem ubil ãloveka . . . pred svojo hi‰o . . .«
Njegovega tovari‰a je spreletela groza. Tega odkritja
ni priãakoval. Ves ãas je domneval, da se je ta kmetski
velika‰, po vsej dolini razvpit ko zapravljivec, zaradi ras-
toãih denarnih teÏav zapletel v nevarne posle. Da bi bil
zagazil v moãvirje resniãnega zloãina, si ni mogel misliti.

53 
BELI DVOR BESeDA

Toda njegov glas je donel tako resno, da je moral verjeti.

Nehote se je nekoliko odmaknil od njega.
»Saj sem vedel,« je zamrmral Gradnik, »zdaj ko veste,
s kom sedite, se odmikate. No, jaz bi se tudi, zato vam
niã ne zamerim. Najbolj‰e bo, da se poslovim od vas.
Zares, kar dalje pojdem. Izdali me ne boste, kje ste me
sreãali? Saj ste obljubili . . .«
»Ne, ne,« je vzkliknil uãitelj nekoliko osramoãen,
»motite se! Nehote me je povleklo od vas, to je res. Po-
slu‰al vas bom vseeno. Za boÏjo voljo, kako pa se je to
zgodilo?«
»Odkrito povedano, tega ‰e sam ne vem. Med prepi-
rom me je popadla taka stra‰na jeza, da sem videl vse
rdeãe pred oãmi. Prvo reã, ki mi je pri‰la v roke, sem
zgrabil in lopnil. Tako je bilo . . .«
»In kdo je . . . ? Koga ste?«
»Miklausina,« je s teÏavo povedal Gradnik in si
osmegnil z dlanjo potno ãelo, ki se je bilo, kakor ob hu-
dem naporu, orosilo z znojnimi kapljicami.
Uãitelj je pomolãal. Miklausinovo ime med dolinski-
mi po‰tenjaki ni imelo dobrega zvoka ter je bilo pove-
zano s propadom mnogih trdnih slovenskih kmetij v
tr‰ki okolici. BrÏkone je tudi nad Gradnikom zadrgnil
mreÏo.
Vendar uboj . . . To se doslej ‰e ni pripetilo . . . Uãi-
telj je zaslutil globlje, skrite, vaÏnej‰e vzroke . . .

54 
BELI DVOR BESeDA

»Povejte mi natanãno, kako se je bilo zgodilo!«

Skoraj pregostobesedno je Gradnik ponovil razgovor
v sobi na Belem dvoru ter v vseh podrobnostih orisal
njegov konec pred hi‰o, tako natanãno, kakor da se ‰ele
zdaj poglablja v svoje dejanje, kakor da ga ‰ele zdaj
spregleda v celotnem obsegu.
Ko je konãal, je uãitelj vstal in se zaãel sprehajati sem
in tja, kakor vedno, kadar je naporno razmi‰ljal.
»Kako ste paã tako daleã zabredli? Razumite me prav!
Niãesar vam ne oãitam, toda za naju oba bo prav, ãe po-
sku‰ava toãno pregledati dejansko stanje.«
»Sam Ïe ves dan tuhtam,« je priznal begunec, »Kako
sem tako zablodil, ko sem vendar prevzel po oãetu lepo,
nezadolÏeno posestvo brez posebnih plaãil. Sam nisem
bil lenuh, Ïena je bila pridna ko mravlja . . . Dokaj let
sem dobro izdeloval, ‰e denar sem nosil v hranilnico.
Doma smo se lepo razumeli, z otrokoma sem imel
tak‰no veselje . . . Zdaj pa je vsega konec . . . Prelepo
in predobro se nam je menda godilo. Uh, ta Miklausin,
ta zahrbtni nevo‰ãljivec! Samo on me je spravil tako
daleã, da se moram nocoj skrivati ko divja zver po goz-
dovih . . .«
Ob spominu na zasovraÏenega nasprotnika je kar
otrpnil od srda in glas se mu je prekucnil v grlu.
»Kdaj se je zaãela sprememba?«

55 
BELI DVOR BESeDA

»Kdaj? Tisto nesreãno uro, ko me je izvabil Vrhunc v

svojo zasmrajeno beznico. Ta lopov, ki je bil domenjen
z Miklausinom . . . Zmeraj sem rad prebil nekaj uric v
veseli druÏbi, toda navadno sem se poslovil s trezno gla-
vo. Veãinoma sem itak zahajal, saj veste, samo v na‰o
narodno gostilno, k Skalovniku. Nekako pred dvema le-
toma pa me je sam zlodej nesel mimo Vrhunca, ko sem
imel polno listnico bankovcev za prodano sadje. Res ne
vem veã, kako me je pregovoril, da sem stopil v njegovo
gostilno, samo to vem, da smo vso noã igrali in da sem
ves izkupiãek pustil sleparjem. Kajpak tega takrat ‰e ni-
sem vedel. Potem sem v naslednjih dneh posku‰al pri-
igrati izgubljeni denar nazaj, pa sem se zmeraj bolj za-
pletal v sleparsko mreÏo . . . Zmeraj bolj, posebno, ko
mi je Vrhunc zaãel posojati denar. Danes vem, od koga
ga je dobival . . .«
»Gospod Gradnik,« je z neprijetno jasnostjo vpra‰al
uãitelj, »kako pa je mogel vas, razsodnega moÏa, dobi-
ti v kremplje malovredni Vrhunc, ki je v vsej okolici na
slabem glasu?«
»Ej, vi ga ne poznate. Zelo je premeten in govoriti
vam zna na srce, kakor bi roÏice sadil. Preden sem se
zavedel, sem bil v razbojni‰ki jami: vino mi je vzelo raz-
sodnost, karte pa denar. Ujel sem se v Miklausinove
zanke . . .«

56 
BELI DVOR BESeDA

»Hm, to je ãudno. Ves trg je vedel, kdo stoji za Vrhun-

cem, samo vi ne. Kakor da ste bili gluhi in slepi. Pa brez
zamere, da sem tako odkrit!«
»Niã zato,« se je silil Gradnik, »kaj bi zamera? Toda
zelo sem Ïalosten, da me noben prijatelj ni opozoril na
Miklausinove spletke. Ena sama beseda bi me bila mor-
da re‰ila . . .«
»Ne, to ni res,« je nenadoma rekel uãitelj s trdim gla-
som. »Niã vas ni moglo re‰iti, saj niste hoteli niti videti
niti sli‰ati svoje lastne Ïene, kako bi se vam potem upal
pribliÏati tuj ãlovek . . . In dosti prijateljev menda sploh
niste imeli . . .«
»Gospod uãitelj,« je vzrojil Gradnik, »nadejal sem se
nekoliko drugaãnega razgovora. Ne valim krivde s svo-
jih ramen, bil sem res lahkomiseln in nespameten, dru-
gaãe bi bil paã obãutil nevidne mreÏe okrog sebe. Toda
vi trdite, da je vsa okolica vedela, kako je z menoj? Îe
verjamem, Ïe verjamem . . . Eno bridko spoznanje veã:
vsa okolica me je sovraÏila, da, sovraÏila, ker mi je zavi-
dala. Za vraga, vsi ste nevo‰ãljivi, vsi ste enaki.«
Jezen je skoãil pokonci, pograbil na tleh leÏeãi na-
hrbtnik in s strani po‰kilil na uãitelja, da bi ugotovil uãi-
nek svojih besed.
»Tako ne prideva do jedra,« je dejal ta mirno. »Nepri-
jetno mi je, da vam moram dati pred obraz zrcalo, v
katerem se boste prav videli, a prosili ste me pomoãi in

57 
BELI DVOR BESeDA

jaz vam je nisem odrekel. Ne odmikajte se in pogumno

pritisnite prst na vozel: Gradnik, sami ste se izroãili so-
vraÏniku v roke, — s svojo preveliko bahavostjo in ne-
ãimrnostjo. Ves trg ve to.«
»Ni res, ni res,« je zakriãal Gradnik. »Isto mi je oãital
dopoldne tudi Miklausin, a on je moj sovraÏnik iz mla-
dih let. Ponos ni napaka. Da ste bili vi lastnik in gospo-
dar Belega dvora, kdo ve, ali bi vam ljudje ne oãitali ‰e
kaj huj‰ega . . . ?«
Uãitelj si je poveznil klobuk na glavo, vrgel pu‰ko ãez
ramo in se hladno poslovil: »Sreãno pot! Îelim vam, da
ãimprej najdete varno zavetje!«

58 
BELI DVOR BESeDA

III

U ãinek tega kratkega slovesa je bil tak‰en, kakor si

ga je bil pametni ‰olnik zamislil. Begunec je naj-
prej obstal kakor okamenel, potem pa je planil proti nje-
mu s tak‰no silo, da ga je skoraj zru‰il na tla.
»Poãakajte, poãakajte! Saj se ‰e nisva dogovorila. Ob-
ljubili ste mi svojo pomoã.«
»Sodim, da boste sami vse najlep‰e uredili. Odkrito
reãeno, nimam veselja, da bi pomagal ãloveku, ki si ‰e
takrat ne zna potrkati na svoje prsi, ko se mu majejo tla
pod nogami. Kajpak, samo drugi so krivi . . . Sam niãe-
sar ali prav malo . . . Zaãnite pri sebi, za vraga, ãe hoãe-
te kreniti na bolj‰o pot!«
»Gospod uãitelj . . .«
»Ker sem Ïe zaãel, naj tudi konãam, ãeprav se ne vti-
kam rad v tuje zadeve. âesar vam do danes nemara ‰e
nihãe ni povedal, ãesar si sami noãete priznati, boste
zdaj sli‰ali od mene. Morda bo kaj zaleglo . . . Gradnik,
vse Ïivljenje vas je vodilo golo samoljubje, zato tudi ni-
ste znali najti poti, ki vodi iz srca v srce . . .«
»Kako morete . . .«

59 
BELI DVOR BESeDA

»Va‰a dejanja izpriãujejo to trditev. Vpra‰ajte se ven-

dar prav odkritosrãno, ali ste doslej sploh koga resniã-
no ljubili, razen sebe, seveda! Îeno? Zares, baje ste jo
poroãili, siroto brez doma in dote, iz ljubezni . . . Toda,
ali ni bilo tudi za tem skrito samoljubje: ãe‰, vedno bo
dvigala oãi k meni, ki sem jo povi‰al. In, tako pravijo lju-
dje, se revica ni niti upala dovolj upirati va‰emu propa-
danju in vas ni znala prepriãati drugaãe kakor z zaman
prelitimi solzami . . . Ali veste, da je bila in da je Ïiva
muãenica? Skoro bi dejal, da tudi svoja otroka ljubite le
zaradi tega, ker sta lepa, pridna in nadarjena. Vidite,
Gradnik, tako je za sleherno va‰o mislijo konec koncev
samoljubje, katerega mati je odurna sebiãnost . . .«
Nikoli v Ïivljenju do te ure ni sli‰al ponosni Gradnik
take pridige. Molãe je poÏiral hude oãitke, toda posled-
nje, s povzdignjenim glasom izgovorjene uãiteljeve be-
sede so ga vrgle na kolena pod kriÏ, ki ga je krãevito ob-
jel z obema tresoãima se rokama. Telo ‰irokopleãega
moÏaka se je treslo v nezadrÏnem joku, tako da je bilo
mlademu uãitelju skoraj Ïal brezobzirnih besed. Vendar
je stal tiho na poti in gledal skru‰enega gre‰nika. Neka
misel mu je pri‰epetavala, da je storil prav. âez nekaj
ãasa se je Gradnik dvignil ter se mu s sklonjeno glavo in
nekako bojeãe pribliÏal.
»V srce ste mi pogledali,« je priznal zamolklo, ne da
bi bil dvignil pogled, »vse je res, vse . . . In jaz sem mis-

60 
BELI DVOR BESeDA

lil, da me nihãe ne pozna. Samo tisto o otrocih,« je do-

stavil s skoraj razvnetim glasom, »tisto pa ni res . . .
Otroka sta moja in rad ju imam, kakr‰na sta. Rad bi ju
imel, ãe bi bila pohabljena ali bebasta . . .«
»Verjamem, verjamem« je pritrdil uãitelj naglo, »saj
to sem rekel, da se vas je bolj prijelo. Ne zamerite! Bolj
pomembno pa je drugo. Ali hoãete popraviti, kolikor je
paã mogoãe, najprej sebe, potem ostalo?«
»Hoãem. Iz dna srca se vam zaklinjam, hoãem! Ho-
ãem iz ljubezni do otrok, do Ïene in do Belega dvora.
Vse poskusim . . .«
»Beli dvor je lepa domaãija,« je svaril uãitelj, »v neki
meri pa je kriv, da ste padli. Prelep je, to je tisto.«
»Oh, molãite, molãite,« je vzdihnil Gradnik, ãigar do-
bre namene je zdajci zagrnil nenaden val malodu‰ja,
»saj ga ne bom veã videl. Bog ve, kdaj se spet vrnem?«
»Ej, saj bi lahko ukrenili drugaãe. Javite se sodniji! Go-
tovo vam bodo verjeli, da vas je premagala jeza. Temu
primerno bo tudi kazen bolj mila . . .«
»Ne, ne,« se je prestra‰il begunec, »da bi me vklenje-
nega gonili pred sodnika? Kar dalje pojdem.«
»Ali ni za tem strahom nekaj va‰ega starega samo-
ljubja, ki ne dopu‰ãa, da bi se Gradnik z Belega dvora
pokoril v jeãi. To bi kazalo, da va‰a obljuba ni pri‰la od
srca.«

61 
BELI DVOR BESeDA

»Niãesar mi ne verjamete,« je potoÏil Gradnik. »Res,

bojim se sramote. Tako bi me potisnila k tlom, da bi se
nikoli veã ne mogel dvigniti. Raje si nekje v tujini po-
i‰ãem primerno delo, tako da bom svoje ljudi vsaj od
daleã podpiral. Vidite, zato sem se vas poprej tako raz-
veselil. To je ãlovek, sem si dejal, ta ti bo pomagal. Za ni-
ãesar drugega vas ne prosim, samo za to, da vam smem
po‰iljati denar . . . Vi ga hranite in skrivaj pomagajte
mojim . . . Saj veste, drugaãe me izslede . . .«
»Rad vam ustreÏem. Kam pa nameravate? Ali ste Ïe
kaj premislili?«
»Tako sem iztuhtal, da jo udarim ãez pohorske goz-
dove k Dravi. Tam poãakam na prvi splav in poprosim
splavarje, da me vzamejo s seboj. Sodim, da ne bo pre-
teÏko. Drava bi me popeljala v Slavonijo in v slavonskih
hrastovih gozdovih so se Ïe mnogi skrili med drvarji.
Menda se posreãi ‰e meni.«
»Zares dobra zamisel. Sluãajno sem pohorski rojak.
Veste kaj, v Vuzenici se oglasite pri mojem bratu, on vas
gotovo brez teÏave spravi na kak splav. Po TomaÏevih
vpra‰ajte in povejte, da vas jaz po‰iljam!«
Gradnik se je iskreno zahvaljeval in nato umolknil, a
njegovo neodloãno mencanje in prestopanje z ene noge
na drugo je kazalo, da ga razen bega teÏi ‰e nekaj dru-
gega, ãesar si ni prav upal izreci. Urbanãiã mu je poma-
gal, spomniv‰i ga na njegovo prvo pro‰njo.

62 
BELI DVOR BESeDA

»Gotovo po‰ljete denar pod izmi‰ljenim imenom. V

po‰iljki omenite LoÏni‰ko sedlo ali pa kriÏ, in Ïe bom
vedel, od koga prihaja. Zraven poslane zneske bom na-
loÏil v hranilnici in z njimi pomagal va‰i rodbini, kadar-
koli bo potrebno. Ali imate ‰e kako Ïeljo?«
MoÏu pred njim se je tresel glas: »Moja uboga Ïena
gotovo ne preÏivi prodaje na‰e domaãije. Razen stare
tete ne bosta imela otroka nikogar na svetu. Prosil bi
vas, da se pobrigate za moja otroka, ‰e posebej za Lov-
reka! Pouãite ga, svetujte mu, kak‰en naj bo . . .«
»To vam rad obljubim. Kako bo s posestvom, kdo ve?
Mnogo bo brÏkone odvisno od tega, ali je Miklausin
podlegel po‰kodbam . . . Morda pa ga le niste tako hu-
do. . .«
»Kaj menite, da ‰e Ïivi?« je hlastno vpra‰al Gradnik.
»Hm, vse je mogoãe. Îe zaradi tega mi ãimprej spo-
roãite, na kateri naslov naj vam pi‰em, da vas pouãim o
vseh dogodkih, ki se tiãejo vas in va‰e rodbine.«
Med njunim razgovorom se je bila privalila ãez ostro
obsekane kozja‰ke skale ogromna, Ïolta lunina plo‰ãa,
ki je za nekaj hipov obvisela na skoraj ãrnih vrhovih
smrek, jih pozlatila in obÏarila, nato pa splavala, okrog-
lemu balonu podobna, vi‰je na nebe‰ki svod. Njeno zla-
to se je prelivalo v blesteão srebrnino, in mahoma se je
vsa gorska pokrajina odela v bledikasto luã, stkano iz
svetlobe in teme, skivnostno in opojno hkrati. Po tleh so

63 
BELI DVOR BESeDA

se zaãrtale vijoliãaste sence, trepetajoãe v nemiru noã-

nih vetrov.
»Pozno je Ïe, gospod uãitelj,« se je spomnil Gradnik
in mu z negotovo kretnjo iztegnil svojo desnico. »Hva-
la vam za vse. Trdno sem prepriãan, da boste svojo ob-
ljubo izpolnili. Z Bogom, gospod uãitelj! Sezite mi v
roko, ãe se vam ne zdi za malo. Hudoben nisem, to mi
lahko verjamete . . .«
Mladi moÏ mu je krepko stisnil desnico: »Sreãno pot!
Potujte brez skrbi! Kar bo v moji moãi, se gotovo zgodi.«
»Hvala vam, najlep‰a hvala!«
Brez nadaljnjih besed se je begunec obrnil k poti, ki se
je pod Kozjakom spu‰ãala v ozko dolinico, in ãez nekaj
hipov utonil v gozdni temi. Njegovi koraki so ‰e nekaj
ãasa odmevali med skalovjem, potem pa utihnili in se
umaknili enakomernemu otoÏnemu ãvrãanju murnov,
kosajoãemu se s ‰umenjem neutrudne LoÏnice, ki se je
spodaj v globini zaganjala ob ãeri in jezove.

64 
BELI DVOR BESeDA

IV

Z zami‰ljeno poãasnostjo se je tisto noã vraãal uãitelj

Urbanãiã proti domu. Dospev‰i do Kozjakovega
vznoÏja, je v skalnati soteski prekoraãil most ãez LoÏni-
co in tako dospel na glavno cesto, ki se je v meseãini vsa
bela vijugala po globeli, sledeã poti deroãe gorske reãi-
ce. Zdaj je uãitelj prav moãno pospe‰il korake, tako da
je ãez dobro uro hoda uzrl pred seboj speãe hi‰e staro-
davnega trga. Visoko nad vegastimi strehami se je ‰opi-
rila gra‰ãina, katere ostenje je ponekod od tal do vrha
prera‰ãal vsiljivi br‰ljan.
Na trgu se je razgledal. Skozi okna Skalovnikove go-
stilne je kljub pozni uri sevala dolgoãasna rumenkasta
luã, priãajoã, da ‰e bedijo. V posebni sobi je naletel na
veãjo druÏbo, ki je zakasnelega gosta hrupno pozdravila
in ga kar vprek priãela seznanjati z velikim dogodkom,
zaradi katerega se nocoj ‰e ni bila raz‰la. BrÏ je ugoto-
vil vse podrobnosti o uboju na Belem dvoru, zabeljene
z raznoterimi okraski. Nihãe od navzoãih, ki so uãitelja
hlastno zalagali z njimi, pa ni slutil, da pozna vso zgod-
bo bolje od njih iz prvega vira. Ob tem ali onem pretira-

65 
BELI DVOR BESeDA

vanju se je moral krotiti, da ni prasnil v smeh, ki bi ga

druÏba ne bila razumela ter bi ji zato bil sumljiv.
»A kako je z Miklausinom?« je vpra‰al, da se pouãi o
najvaÏnej‰em, o Ïrtvi usodnega spopada.
»Ej, saj ve‰, kopriva ne pozebe,« je dejal zdravnik
Skoãnik. »Izlizal se bo. Ampak besen je, besen. Komaj se
je zavedel, je Ïe zahteval oroÏnike, kriãal nanje in zah-
teval, da morajo Gradnika ujeti. Najraj‰i bi ga menda
videl bingljati na vislicah . . .«
Uãitelju je odleglo, sam ni vedel, zakaj. Paã, tako je
ãutil, da ni rad objubil molãeãnosti in da mu je ves ãas
teÏila du‰o misel na mrtveca, ki je bil, kakor se je zdaj
izkazalo, hvala Bogu Ïiv.
»To je dobro, to je zelo dobro,« je vzkliknil s tako za-
dovoljnim glasom, da so se vsi zaãudili.
»Da ga ni ubil, mislim,« je popravil malce v zadregi.
»Smrt je paã vse kaj drugega kakor telesna po‰kodba.«
»No, Miklausinu je smrt prizanesla,« je resno pri-
pomnila Skalovnikova gospa, »toda Gradnica, ta uboga
reva, je zveãer umrla.«
Uãitelj se je presunjen zganil, gospa pa je nadaljeva-
la: »Otroka, otroka . . . Îe ves veãer mislim na ta dva
revãka. Oãe izginil, mati umrla, domaãija pojde na bo-
ben. Uh, ta grdi ãlovek, ta Gradnik . . . Bog ga bo Ïe ‰e
kaznoval za njegovo brezvestnost . . .«

66 
BELI DVOR BESeDA

»Ej gospa,« se je nehote postavil Urbanãiã zanj, »kdo

ve, kako grozne ure preÏivlja. Nobena sodnija bi ga ne
bila mogla huje kaznovati . . .«
Vsi so mu zaãeli Ïivahno oporekati, tembolj, ker je bil
nekoã Gradnik ãlan omizja pri Skalovniku. Uãitelju se je
zdelo, kakor da se ga nekako otepajo in ga slikajo bolj
ãrno, kakor je bil v resnici, kot zloãinskega in podlega
ãloveka, ki bi ga naj oroÏniki ãimprej zalotili, da bi ne
ogroÏal mirne doline in njenega neskrbnega spanja. Za-
radi tega se je kmalu naveliãal zlagane zamizne modro-
sti, iz katere je preglasno odmeval sebiãni strah, da bi
tega ali onega kdo ne oznaãil za biv‰ega begunãevega
prijatelja. Oprostiv‰i se, da ga je dolga in teÏavna pot
utrudila, se je poslovil in krenil najprej proti ‰oli, kjer je
imel svojo sobo, nato pa si je premislil in ubral pot proti
Belemu dvoru.
Tudi tam ‰e niso poãivali: pritliãna okna so bila raz-
svetljena in so se kakor velike zvezde utrinjala proti do-
lini. Samo v prvem nadstropju zgoraj je bilo vse temno,
razen dveh oken, ki sta Ïareli v skrivnostni in otoÏni
luãi, kakor da visita s strehe dva velika lampijona. Îe
pod hribãkom pa je udaril na uãiteljevo uho tru‰ã vese-
lih, skoraj razposajenih, brÏkone Ïe nekoliko vinjenih
ljudi, katerih glasovi so se ãudno me‰ali z mogoãnim
zborom kvakajoãih Ïab spodaj v ribniku. Da bi bilo nas-
protje med Ïivljenjem in smrtjo ‰e oãitnej‰e, je zdajci

67 
BELI DVOR BESeDA

zadonela vesela zaljubljena pesem. Urbanãiã je poznal

nev‰eãno navado bedenja pri mrtvih, deloma je celo
priznaval njega prvotni namen, omiljenje grozeãega do-
stojanstva smrti, vendar se je upiralo njegovi obãutljivi
du‰i. Zato se je izognil hi‰trne in se po stopnicah po-
vzpel v prvo nadstropje, kjer je na parah sredi obilnega
cvetja in zelenja leÏala pokojna Gradnica. Omamen duh
po veneãem rastlinju in tleãem stenju lojenih sveã je
vzbudil v mladem moÏu tisto spo‰tljivo, nekoliko pre-
stra‰eno ãustvo nemoãi, ki ga vedno in vedno doÏiv-
ljamo ob mrtvecih. Stopil je bliÏe in se zagledal v bled,
‰e vedno ljubek obraz, ki sta se bili vanj tik ob ustnicah
zarezali dve toÏeãi, bridki potezi. Ob pogledu nanje se
je spomnil na njeno uniãeno Ïivljenje in srce se mu je
skrãilo v neskonãnem usmiljenju in v oãeh so mu za-
igrale solze. ·ele hlastno ‰u‰ljanje dveh postarnih Ïenic,
edinih ãuvajk pokojniãinega smrtnega pokoja, ga je
spomnilo, da ni sam v sobi, in ga pregnalo iz nje. Hitro
je pomoãil zeleno pu‰panovo vejico v blagoslovljeno
vodo, pripravljeno v srebrni skodelici ob vznoÏju, po-
‰kropil vo‰ãeni obraz, in poãasi, po prstih stopaje od‰el.
Po zamudnem iskanju je naposled na‰el staro teto v ku-
hinji, kjer je rezala nove grmade kruha za laãne vasoval-
ce.

68 
BELI DVOR BESeDA

Starkin obraz se mu je na mah prikupil. Po obiãajnih

besedah soÏalja je vpra‰al po otrocih in zvedel, da spi-
ta kljub grdemu razsajanju.
»Ni lepa navada, ne,« je menila teta, »a kaj hoãete, ko
vas drugaãe ljudje obirajo.«
»UboÏca,« je rekel uãitelj, »kaj bo z njima?«
»I kaj?« se je razhudila starka. »K meni pojdeta. âe
Bog da, se jima bo godilo bolje, kot se jima je dozdaj. Kaj
pa sta imela na Belem dvoru dobrega, vas vpra‰am. Pri
meni ne bosta stradala, toliko, hvala Bogu, Ïe ‰e imam.
In do moje koãe Miklausinovi kremplji ne seÏejo, Bog
mi odpusti.«
»Prav je tako,« se je razveselil uãitelj, ki mu je bilo ob
njenih besedah kar odleglo. Saj je bilo zdaj najvaÏnej‰e,
da prideta otroka nemudoma iz moreãega vzdu‰ja ne-
sreãne hi‰e, a odkriti, ãeprav nekoliko prezirno robati
tetin obraz, dedi‰ãina Gradnikovega rodu, mu je jamãil,
da najdeta zavetja pri pravem ãloveku. Bistrogledna
starka je koj opazila njegovo veselje in tako sta se nazad-
nje prav prijateljsko poslovila. Moral je celo obljubiti, da
prav kmalu obi‰ãe otroka v njunem novem domovanju,
v hi‰ici na Gradi‰ãu.
Doma je kljub zaspancu napisal ‰e nujno pismo svo-
jemu bratu v Vuzenici, ki bi naj ubeglemu Gradniku
ugladilo pot. Ko je legel v posteljo, dolgo ni mogel za-
spati. Nemirne misli so mu rojile po glavi. Pri tem pa ga

69 
BELI DVOR BESeDA

je navdajalo nejasno, polnezadovoljno, ker neute‰eno,

polsreãno ãustvo, da mu je minuli dan prinesel nena-
vadnih doÏivljajev in da je po svojih moãeh pomagal.
Misel na pomoã ga je obkroÏala v vedno oÏjih vrtljajih,
dokler je konãno ni premagala potreba po poãitku. Ko
je zadremal, je nad Gorico Ïe vstajal novi dan.

70 
BELI DVOR BESeDA

3. POVEST O LEPI ANI

Z alesje je prijazen majhen trg s kopico starinskih hi‰,

katerih strnjena vrsta dopu‰ãa eno samo dolgo
glavno ulico, ki se na vzhodni strani pod grajskim hri-
bom razceplja v dve razliãno usmerjeni cesti: leva teãe
na zaãetku v ravni ãrti kakor napeta struna po zelenem
zale‰ãanskem polju, nato pa se izgubi med hribovjem,
kjer se mukoma preriva med skalnimi soteskami proti
koro‰ki strani; desna pa hiti skozi gozdove in klance
proti mestu. Tam, kjer se konãuje ravno potegnjena ãrta
leve ceste, se na nevisokem, toda strmem griãu ko‰ati
Gradi‰ãe, siva razvalina nekdanjega zale‰kega gradu.
Pod njo se dolina ustavlja, toda podoba je, da se hoãe
nazadnje ‰e enkrat z vso silo raz‰iriti. Vendar ostane
samo pri neuspelem poskusu, kajti prehitro jo zaustavi
griãevje, ki se ne mara umakniti ter daje prostor samo
razseÏni kotlini, obmoãju Belega dvora, dosedanjega
domovanja Gradnikov. Hi‰a sama se ‰opiri nekako v
sredini med dvema pomembnima cestama, ob zakljuã-
ku niÏjega, kotlino obrobljajoãega grebena. Severo-
vzhodno pod tem je majhen ribnik. Na drugi strani se
vzpenja proti nebu apnenasto hribovje, katerega skraj-

71 
BELI DVOR BESeDA

ni, proti dolini segajoãi izrastek je Gradi‰ãe s svojo raz-

valino. Ta gorski svet je podoben ogromnemu stop-
ni‰ãu, zakaj vi‰ine se grmadijo skokoma, kakor da hoãe
sleherna slednjo prekositi, tja do vrhunca stoÏãastega
Rudnika. Kamor seÏe pogled, vsepovsod smrekovi goz-
dovi, iz katerih ‰trle mestoma sivkasti pogoni skalovja
ali pa se svetlikajo iz njih ‰iroke, obdelane poseke z be-
limi lisami, samotnimi gorjanskimi kmetskimi hi‰ami, ki
se ustavjajo ‰ele tik pod vrhovi.
Z razvaline se vidi na dolino najlep‰e. Ogledni stolp
je ‰e dobro ohranjen, zato se brez bojazni popne‰ po
ozkih kamnitih stopnicah do line s starodavnim zvon-
cem, katerega tenki glas si ljudsko izroãilo tolmaãi po
svoje: ulit je iz zlatega in srebrnega nakita nekdanjih
gra‰ãakov kot spomin in pokora na mnoge storjene
grehe in prizadete krivice. Dolina je opojno lepa! Kakor
na dlani se razgrinja pred teboj tja do pregrade sinjih
Golãkih planin. Podobna dolgi stegnjeni kaãi se zvija po
njej LoÏnica, tekoãa najprej po sredini, potem pa ves ãas
ob juÏnozahodnem vznoÏju dolinskega hribovja. Bistra
in poskoãna reãica, ki jo obroblja zelen pas jel‰ in vrbov-
ja, prejema izpod Gradi‰ãa moãan dotok: ãez izprano
skalovje grmi iz ozke ‰pilje slap, katerega spenjena voda
takoj goni veliko mlinsko kolo.
Na juÏnovzhodni strani se Gradi‰ãe izteguje, stikajoã
se z belodvorsko posestjo, katere del je nekoã bilo. Tik

72 
BELI DVOR BESeDA

pod razvalino stoji v pravcati go‰ãavi sadnega drevja

bela hi‰ica, dom nekdanjih grajskih valptov. V njej je
bivala sedaj Gradnikova Mica, teta ubeglega Gradnika:
ves hrib tja do Ïive meje, ki se je poloÏno spu‰ãala v be-
lodvorsko kotlino, je bil njena last. Od starega gradu je
ostalo, razen oglednega stolpa, le ‰e nekaj napol poru-
‰enih sten, priã nekdanjega obzidja, pod hi‰o pa se je v
smeri proti kotlini raztezal biv‰i grajski vrt, ki je na eni
strani prehajal v sadovnjak, na drugi pa ga je zaustav-
ljalo skalovje grajskega griãa, katerega razorana stena je
visela skoraj navpiãno ob njem in nad njim.
Teta Mica je stanovala v svoji hi‰ici Ïe dolgo vrsto let,
odkar je bil umrl njen oãe, prvi gospodar Belega dvora.
Podedovano posestvo, ki je bilo zdaj zanemarjeno, toda
ne ravno majhno, je nudilo samotarki dovolj, toliko vsaj,
kolikor je rabila za svoje skromne potrebe. Dninarjev ni
najemala, vse delo je opravila sama, zaradi ãesar se ni
mogla niti se ni morala brigati za bolj‰o izrabo zemlje.
Sadno drevje je bilo Ïe prastaro, vendar je kljub temu ‰e
dobro rodilo. Jabolka in hru‰ke z Gradi‰ãa so po svojem
okusu slovele po vsej okolici, na njegovih prisojnih bre-
govih so zorele najzgodnej‰e ãe‰nje in marelice, naj-
okusnej‰e breskve, najslaj‰e slive. Na grebenu tik ob
razvalinah so se ko‰atili celi gozdovi pravih kostanjev,
prehajajoã poãasi v gosto bukovje, ki je prera‰ãalo ves
hrib tja do druge stopnice, do naslednjega, nekoliko vi‰-

73 
BELI DVOR BESeDA

jega hriba, kjer so se listavci in iglavci ãedalje bolj me-

‰ali, dokler niso konãno prevladali obseÏni smrekovi in
macesnovi gozdovi.
Tak‰no je bilo Lovrekovo in Poloniãino novo domo-
vanje, tu sta na‰li siroti varno zatoãi‰ãe tik ob ljubi sta-
ri domaãiji, ki je nista mogla zlepa pozabiti, ker sta tudi
poslej neprestano opazovala, kaj se je zgodilo z njo po
njunem odhodu.
Teden dni po materinem pogrebu je obenem z raz-
pisom prisilne prodaje zasegla posestvo sodnija v Raz-
borju na predlog Miklausinovega odvetnika. Teta Mica
sploh ni ãakala na nadaljnje doloãbe sodnije, marveã je
oba otroka takoj po pogrebu odvedla s seboj. Spla‰eni
siroti sta se je oklenili z ganljivo zaupljivostjo, ki je star-
ko osreãavala in jo bodrila, da se je svoje teÏavne nalo-
ge lotila s podvojenimi silami. Predvsem je skrbela, da
sta se v njenem domu poãutila ãimbolj udobno in prijet-
no.
Njena hi‰ica, prislonjena k zloÏnemu poboãju pod
razvalinami, s pogledom na prostrani vrt, do katerega so
vodile kamnite stopnice, se je dozdevala otrokoma kma-
lu prijetnej‰a od gosposkega Belega dvora. Vse se je
ti‰ãalo lepo skupaj: na desni kravji hlev in svinjak, v
hi‰ici pa velika soba z ogromno zeleno peãjo, dve manj‰i
ãumnati in zaãrnela kuhinja.

74 
BELI DVOR BESeDA

V leseni uti za hi‰o so imeli svoj prostor ‰e steljnik,

nad njim parna, natlaãena s senom, spredaj ob zidu pa
drvarnica, iz katere sta otroka pridno nosila drva v ku-
hinjo. Oba sta se v kratkem docela vÏivela na Gradi‰ãu,
v glavnem zaradi blagodejne domaãnosti, ki ju je takoj
objela z neÏno in obzirno roko.
Po veãerji so obiãajno vsi trije posedali na trati pred
hi‰o in gledali na zvezde, prikovane na visoko nebo, ali
pa na Zalesje z njegovo razpr‰eno kopo luãk, za katero
so iz bolj oddaljenega rudnika vãasih ‰vignili rdeãkasti
plameni. Tu in tam je otrokoma u‰el pogled proti za-
pu‰ãeni domaãiji, ki se je osamela in nema belila iz noã-
ne temine.
»Lepo je pri vas, teta,« je nekoã ob taki priliki za-
vzdihnil Lovrek, »a zame je Beli dvor vendarle najlep‰i.«
»Jaz sem pa raj‰i tukaj pri vas, teta,« je za‰epetala Po-
lonica. »Drugod me je kar strah . . . Odkar je mamica
umrla . . .«
»BeÏi, beÏi, kaj te bo mame strah!« jo je pokaral brat.
»Mama bi pomagala, vedno, ãe bi le mogla, ‰e zdaj, ko
je mrtva.«
»Saj mamice me tudi ni strah, ampak vsega druge-
ga. . .«
»Zares, lep je Beli dvor« je prekinila teta otro‰ki pre-
pir, »samo mi Gradniki nimamo na njem prave sreãe.
Nemara smo ga prelahko dobili . . .«

75 
BELI DVOR BESeDA

»Zakaj pa, teta, povejte, povejte!« je radovedno silil

Lovrek vanjo.
Starka ga je ostro pogledala, kakor da se hoãe pre-
priãati, ali govori iz njega samo igriva otro‰ka radoved-
nost ali resniãno zanimanje za usodo davnih prednikov.
Deãkove pazljive oãi so ji bile menda dovolj tehten do-
kaz, zato je sklenila roki pod kolenom in dejala: »âe ‰e
nista preveã trudna, vama povem, kako je bilo pred
mnogimi leti, ko ‰e tudi mene ni bilo na svetu.«
Vsa razvneta sta otroka zatrjevala, da bi lahko poslu-
‰ala do polnoãi in tudi ‰e dlje, ãe bi bilo treba. Starka je
dobrovoljno prikimala in priãela s svojo povestjo, ki so
jo spremljali murni, prepletajoã noã z nevidnimi struna-
mi. Z razvaline, ki se je vsa ãrna stikala z nebesnim obo-
kom, je zdaj in zdaj potegnil lahen veter, in poslu‰ajo-
ãima otrokoma se je zdelo, da se vse okrog njiju oÏivlja,
dobiva oblike ter se nato spet razblinja, kakor megla, ki
jo gleda‰ pred seboj in je vendar ne more‰ ujeti, ko do-
spe‰ do nje.

76 
BELI DVOR BESeDA

II

P red davnim ãasom,« je pripovedovala teta Mica,

»ko je stal na Gradi‰ãu velik grad, tam, kjer je zdaj
Beli dvor, pa samo grajska pristava, so nekega dne pri-
divjali Turki v na‰o dolino. Kmetsko ljudstvo je zbeÏa-
lo pred njimi v hribe in gozdove. Samo grajski so ostali
za svojim trdnim zidovjem, ki pa ni mnogo zaleglo, kajti
grduhi so ga z naskokom zavzeli, ga oplenili in nazad-
nje zaÏgali. Od tistih dob gradu nikoli veã niso mogli
po‰teno popraviti, za novega pa je menda primanjko-
valo denarja. Mnogo pozneje, ko se ni bilo veã bati tur-
‰ke nadloge, so dediãi raje zgradili nov dvor nad prista-
vo, tvoj ljubi dom, Lovrek. Poslej je tam stanovala go-
spoda, gra‰ãinski oskrbniki pa ‰e zmeraj pod starim gra-
dom, katerega ru‰evine so bolj in bolj razpadale. Tale
vrt, ki ga vidita, so si omislili poznej‰i lastniki, francoski
grofje. Bojda je bil poprej sila lep — dokler je bila tlaka
in so kmetje zastonj garali. Pozneje je seveda propadel.
Povedati vama moram, da so bili prav Gradniki, vajini
predniki, dolga leta oskrbniki, in menda jim tudi ime
poteka od njihovega nekdanjega bivali‰ãa na gradu. Moj
pokojni oãe, vajin praded, so bili poslednji med njimi,

77 
BELI DVOR BESeDA

zakaj boÏja previdnost je odloãila, da so nazadnje sami

kupili gra‰ãinsko posestvo. To pa se je zgodilo tako. Moj
ded so imeli dva sinova in eno hãer. Najstarej‰i, ãigar
potomci ‰e Ïivijo, se je priÏenil na veliko hribovsko
kmetijo, mlaj‰a dva pa sta ostala na Gradi‰ãu: to sta bila
moj oãe, BlaÏ Gradnik, in moja teta Ana. O njej je ‰el po
vsej dolini glas, da v sedmerih farah ni lep‰ega dekleta
od nje. Gospodinjila je mojemu oãetu in Ïivela sta mir-
no in sloÏno v tej na‰i hi‰ici.
Ko so moj oãe prevzeli oskrbni‰ke posle, je bil grajski
gospod francoski grof d’Harancourt. Njegova rodbina je
bila, kakor so mi pozneje pripovedovali oãe, svoje dni
pribeÏala s Francoskega, kjer je podivjano ljudstvo vso
plemenito gospodo pomorilo ali pa jo pognalo z gra‰ãin
v tuji svet. K sreãi so d’Harancourtovi re‰ili dosti naki-
ta in denarja, tako da so si pri nas lahko kupili Beli dvor.
Eden od mladih se je celo oÏenil v na‰em kraju in tako
ostal v dolini tudi ‰e potem, ko so se njegov brat in vsi
njegovi vrstniki spet vrnili v svojo francosko domovino.
Kakor so mi rekli oãe, ti francoski grofje niso bili slabi
ljudje. Na Belem dvoru so za mojega oãeta Ïiveli trije,
stari grof in njegova sinova, oba prav lepa, vesela in pri-
ljudna fanta. Posebno mlaj‰ega, Îaka, so imeli ljudje
zelo radi. Njega sem kot otrok videla s svojimi lastnimi
oãmi, ko sem bila stara okrog ‰est let, pribliÏno takrat,
ko je mojemu oãetu prepustil Beli dvor. Visok in teman

78 
BELI DVOR BESeDA

je bil in skoraj sem se ga bala, ker se ni nikoli nasmejal.

Vãasih me je poujãkal na kolenih ali mi zamrmral na
uho, da imam Anine oãi. Nikoli ne bom pozabila, kako
Ïalosten je bil ob tisti priliki njegov obraz.
Mladi Îak (Jacques) se je najraje mudil na Gradi‰ãu,
zlasti pozneje, ko se je moral njegov starej‰i brat Îan
(Jean) preseliti na Francosko, sprva zaradi primerne izo-
brazbe, nato pa zaradi rodbine. Njegov stric, ki je bil
dobil povrnjena bogata rodbinska posestva, ga je nam-
reã posinovil in tako je moral deãek ostati pri njem. Mati
obeh grofiãev je bila umrla ‰e pred Îanovim odhodom,
stari grof pa se je kot strasten lovec najraje potikal po
svojih gozdovih, ki so bili v tistih ãasih polni raznovrst-
ne divjadi. Ubogi Îak je bil tako docela prepu‰ãen sa-
memu sebi in bilo je razumljivo, da je najraje zahajal v
prijazno oskrbni‰ko hi‰ico. Z Ano, ki je bila pribliÏno
njegovih let, sta postala Ïe v otro‰ki dobi neloãljiva pri-
jatelja. Neprestano sta tiãala skupaj, izvzem‰i ure, ko se
je moral Îak doma uãiti in se pripravljati za svoj poz-
nej‰i plemi‰ki stan. Na Gradi‰ãu se je grofiã nauãil iz-
vrstno govoriti na‰ slovenski jezik in ‰e kot mladeniã se
je raje pomenkoval s preprostimi ljudmi kakor z grajsko
gospodo, ki je z drugih gradov hodila na obisk k Belo-
dvorãanom.
Po smrti mojega deda je bilo teti Ani osemnajst, mla-
demu grofu pa dvajset let in prijateljstvo med njima je

79 
BELI DVOR BESeDA

bilo ‰e vedno tako prisrãno kakor v otro‰kih letih. Kma-

lu pa se je vse spremenilo. Nekega dne je namreã stari
grof poklical mojega oãeta k sebi.
»BlaÏ,« je dejal na kratko, kakor vedno, kadar je govo-
ril s podloÏnimi, »oÏeniti se bo‰ moral. Oskrbnik brez
gospodinje, to ni niã.«
»Ana mi prav dobro gospodinji . . .«
»Za Ano se je tudi na‰el snubec. Mladi Muskada bi jo
rad za Ïeno.«
»Muskada?« so se zamislili moj oãe.
Îe samo ime vam kaÏe ãloveka tuje krvi. Njegov oãe
je bil svoje dni pripomogel, da se je grofovska rodbina
sreãno re‰ila pred razdivjanim ljudstvom, zato so ga vsi
moãno cenili. Pozneje pa se je poroãil s Slovenko in se
skoraj ãisto pona‰il. Grof ga je postavil za grajskega lo-
garja, a po njegovi rani smrti je potrdil rodnega mu sina
Antona za njegovega naslednika. Gori na veliki jasi pod
Rudnikom, ki se s ceste prav dobro vidi, je stala nekoã
grajska logarija, tam je bil Muskadov dom, daleã od lju-
di, visoko nad dolino, kar pa njega ni dosti motilo, saj je
bil bolj samotarske ãudi. Kakor so mi ga opisali oãe, je
moral biti lep ãlovek, a ne po na‰em okusu: oÏganega
rumenkastega obraza, ãrnih las in hudih oãi, tako da so
se ga mnogi bali in se niso radi na samem sreãali z njim.
Bil je paã ·panjol, ãeprav ga je rodila slovenska mati, in
tudi znaãaja je bil juÏnja‰kega.

80 
BELI DVOR BESeDA

»Bolj‰ega moÏa ne dobi zlepa,« je prigovarjal stari

grof obotavljajoãemu se mojemu oãetu, zakaj Muskada
je bil zaradi svoje molãeãnosti in lovske izurjenosti gos-
podarjev miljenec.
»Najbolj‰e bo, da povpra‰am njo samo,« so menili
oãe.
Ko so tisti dan pri‰li domov, je Ana obe‰ala perilo,
mladi grof pa ji je pomagal. Lepa mladca sta se ves ãas
med delom ‰alila in se po otro‰ko zabavala, tako da se
je ‰e oãetu dobro zdelo.
»Ana,« so zaklicali Ïe od daleã in se hoteli tudi neko-
liko ponorãevati, kajti za Muskado niso bili prav niã
vneti, »Ana, snubca ima‰ . . .«
Ob njihovih besedah sta Îak in Ana kar otrpnila ter
z bledima obrazoma in ‰iroko odprtimi oãmi obstala na
mestu kakor vkopana.
»Kaj ste rekli, BlaÏ?« je konãno namesto onemelega
dekleta zahlipal mladi plemenita‰.
Oãetu se je njuno obna‰anje zdelo nekam nepotreb-
no, vendar so si oãitni strah obeh razlagali bolj kot ve-
liko zaãudenje, pa so vseeno gnali ‰alo ‰e naprej.
»Snubec se ogla‰a, prav zares,« so dejali smejoã se.
»Muskada je povpra‰al zate. Kaj bi ga hotela, Ana?«
Sestra se je sunkoma obrnila in brez odgovora zbeÏa-
la v hi‰o. Îaku pa je zalila obraz temna rdeãica. S stis-
njenimi pestmi se je pribliÏal mojemu osuplemu oãetu.

81 
BELI DVOR BESeDA

»Kako si drzne?« je siknil. »Ano hoãe? Kdaj vam je to

rekel?«
»Ne, pravzaprav mi niti ni sam povedal, ampak gos-
pod grof, va‰ oãe, ki na vse kriplje podpirajo njegovo
snubitev.«
Razburjeni mladeniã je za hip pomolãal.
»Moj oãe? Dobro, dobro. Takoj moram k njemu, Ani
pa sporoãite, da se nemudoma vrnem.«
In Ïe je oddirjal s tako naglico proti Belemu dvoru,
kakor bi mu bilo gorelo pod nogami. Moj oãe so ostali
sami pred hi‰o. Nekaj se jim je zasvetilo v glavi in hudo-
vali so se nase, da niso Ïe poprej oãi bolje odprli. ·li so
za Ano v sobo, kjer so jo na‰li vso v solzah pri oknu slo-
neão.
»Kaj ti je, Ana?« so jo vpra‰ali. »Snubec vendar ni
taka nesreãa! Druga dekleta bi bila vesela.«
»Jaz pa ne. Ne maram in ne maram Muskade. Kaj sili
za menoj? Îe nekolikokrat sem mu rekla, naj me pusti
pri miru.«
»In to izvem ‰ele danes?«
»Samo Îaku sem povedala, preveã sem se jezila.«
»Samo njemu? Tako, tako.«
Oãe so imeli svojo sestro nadvse radi, zato so bili zdaj
nejevoljni, ker se jim ni bila zaupala. Malo so povesili
‰obo, vendar jim je zla volja hitro minila.

82 
BELI DVOR BESeDA

»Niã se ne boj, Ana,« so rekli, »jaz te ne bom silil k

moÏitvi! Dlje ko ostane‰ pri meni, ljub‰e mi bo.«
Naslednji dan so oãeta spet poklicali na Beli dvor. Na
cesti pod balkonom je ãakala velika koãija. Hlapec je Ïe
sedel na kozlu in prigovarjal nemirnima konjema. Oãe-
tu se je ob tem pogledu stisnilo srce in zla slutnja jim je
govorila, da ne bo niã prida. Zares je bil stari grof kakor
samo hudo vreme.
»Îak odpotuje na Francosko,« je dejal osorno, kakor
‰e nikoli, »ãas je, da se priuãi po‰tenemu delu. Predol-
go se je igral in druÏil z osebami, ki niso njegovega sta-
nu.«
Oãe so bili ‰e mladi in jezavi, pa so pri priãi zarohneli:
»Gospod grof, ãe mislite na mojo sestro . . .«
»Niã ne mislim,« jim je segel njihov gospodar v bese-
do. »Svojega sina pospremim do mesta. Ko se vrnem, se
pomeniva tudi o Ani.«
V tistem trenutku je stopil iz hi‰e Îak in se z negoto-
vimi koraki pribliÏal mojemu oãetu, ki so razburjeni sta-
li pred svojim gospodom ter od jeze in nejevolje niso
vedeli, kaj bi poãeli.
»Na svidenje, ãez nekaj dni!« je rekel stari grof. »Haj-
di, Îak, voz naju ãaka!«
»Z Bogom, BlaÏ,« se je poslovil mladeniã potrto in
ponudil mojemu oãetu svojo roko. Medtem ko je njegov

83 
BELI DVOR BESeDA

oãe sedal v koãijo, jim je mimogrede ‰e naglo za‰epetal:

»Recite Ani, da je nikoli ne pozabim!«
âez nekaj hipov je nato poãil biã, voz je oddrdral proti
glavni cesti, oãe pa so se prav Ïalostni vrnili domov,
skleniv‰i pri sebi, da na prizanesljiv naãin prepriãajo
sestro o potrebi loãitve. Tudi so ji hoteli povedati, da
mora biti prej ali slej konec tudi najlep‰e mladostne to-
vari‰ije, kajti resno Ïivljenje nameri vsakemu ãloveku
deleÏ nadlog in teÏav. Skrbelo jih je samo, da bi se Ana
ne Ïalostila preveã, zato so bili kar veseli, ker jih proti
priãakovanju ni niã nadlegovala, ne s solzami ne z vzdi-
hi. Edino nekoliko bledej‰a se jim je zdela, to je bilo vse.
In ko je stari grof, ki se je bil ãez teden dni vrnil, neke
septembrske nedelje pripeljal s seboj mladega, mrko
zroãega logarja Muskado, od zaãetka sploh ni marala
niti besede sli‰ati o moÏitvi. In potem je stopil grof tesno
k njej, jo premeril s svojimi ostrimi oãmi, kakor bi ji
hotel prodreti prav do globin srca, ter ji dejal ãisto tiho,
tako da so komaj moj oãe sli‰ali njegove besede: »Ne-
spametna deklina. Vem, da ti roje neumne misli po gla-
vi, toda izbij si jih ãimprej iz glave! Kar si Ïeli‰, ne sme
in ne more biti!«
Takrat je uboga Ana povesila glavo.
In ko jo je grof nato ‰e enkrat bolj glasno vpra‰al, ali
hoãe postati Muskadova Ïena, se ni veã upirala, zahte-
vala je samo leto dni odloga. Med tem ãasom pa je logar

84 
BELI DVOR BESeDA

ne sme nadlegovati, vse naj ostane kakor doslej. Moj oãe

niso mogli pozabiti tistega trenutka, ko je Muskada
hlastno pograbil Anino roko, da tako potrdi slovesno
zavezo. Zdelo se jim je, da zro pred seboj nevarno zver,
in kar prestra‰ili so se ob njegovih preteãih besedah:
»Ne pozabi, Ana, da si poslej moja nevesta in da te ne
prepustim nikomur na svetu!«
Njegove hudourne oãi so se divje zasvetile, Ana pa je
kakor brez Ïivljenja strmela skozi okno in jih brÏkone
sploh ni sli‰ala. —

85 
BELI DVOR BESeDA

III

T eden za tednom je mineval in polagoma se je zjese-

nilo. Na Gradi‰ãu in na Belem dvoru je potekalo
Ïivljenje mirno in tiho, kakor doslej, samo bolj pusto in
Ïalostno je bilo, kajti v oskrbni‰ki hi‰ici je onemelo ve-
selo Anino petje, na gradiãu pa so vsi pogre‰ali vedrega
Îaka. Stari grof, ki se v tem letu zaradi naduhe ni mogel
zabavati z lovom, nazadnje ni veã vzdrÏal samote. Tik
pred zimo se je kljub nevarnostim tega letnega ãasa in
naporom dolgotrajnega potovanja nepriãakovano od-
pravil k svojima sinovoma v daljno Francosko. Takrat je
bilo ‰e prav malo Ïeleznic, potovati so morali veãinoma
z nerodnimi in poãasnimi po‰tnimi vozovi. Za starega
ãloveka dokaj neprijetna in nevarna zadeva.
Zato pa se tudi ni nihãe ãudil, ko je ãez nekaj tednov
prispelo iz Francoske poroãilo, da je bil stari grof Ïe med
potovanjem nevarno zbolel in se komaj privlekel do
svojih ljudi. Vso zimo so ga zdravili, toda brez uspeha:
spomladi jim je izdihnil. Vest o njegovi smrti je prispe-
la v dolino leta 1840, tik pred velikonoãnimi prazniki.
Prav dobro se spominjam te letnice, tolikokrat so jo
imeli oãe v ustih.

86 
BELI DVOR BESeDA

Teta Ana je tisto zimo mnogo prejokala, vendar se ni

proti oãetu z nobeno besedo potoÏila. Kakor je bilo do-
govorjeno, Muskada res ni zahajal v hi‰o, toda ljudje so
ga pogosto videli, kako je v mraku oprezoval okrog raz-
valin in strmel v Anina razsvetljena okna. Nekoã so ga
zalotili tudi oãe in ga jezno vpra‰ali, kaj poãenja. Logar
jih je zvi‰ka pogledal — kakor dva Ïareãa oglja so bile v
temi njegove oãi — in ãisto mirno odgovoril: »âakam,
da poteãe dogovorjeni rok.«
Oãe si niso mogli kaj, da ne bi izrazili svojega dvoma
o sreãnem zakonu med njim in Ano, posebno, ker ne-
vesta ne kaÏe nikakega veselja, toda Muskada je divje
zavrtel glavo in dejal s preteãim glasom: »Ana mi je ob-
ljubila in jaz ãakam . . . Vse drugo me niã ne briga. Ni-
komur ne svetujem, da mi postavlja ovire, ne tebi ne ko-
mu drugemu, najmanj pa kakemu mleãnozobemu gro-
fiãu. . .«
Po zadnjih besedah je srdito za‰kripal z zobmi in oãe
so bili poslej ‰e trdneje prepriãani, da Ana ob njem ne
bo sreãna. Veãkrat so posku‰ali pomeniti se z njo, a de-
kle se je trdovratno izogibalo odgovora in molãalo, sa-
mo molãalo. Niso veã silili vanjo, a opazili so, kako ve-
nomer tuhta in tuhta.«
Teta Mica je prestala s pripovedovanjem, meneã da se
ji je grlo povsem izsu‰ilo. In tako Ïivo se je bila zatopi-

87 
BELI DVOR BESeDA

la v svojo povest, da je ‰ele zdaj zaãutila na svoji nogi

glavico sladko speãe Polonice.
»Glej, glej, sirotico, kako trdno spi,« je vzkliknila star-
ka. »Jaz sem res pametna. Pripovedujem in pripovedu-
jem, pa ne pomislim, da taka zgodba ni za otroke.«
»Veste, teta,« je menil Lovrek, »Polonica je ‰e pre-
majhna in ‰e ne razume vsega.«
»Kaj pa ti?«
»O, jaz razumem vse. Îak in Ana sta se rada imela, a
stari grof ni pustil, da bi se bila vzela. Stra‰no sem rado-
veden, kako se bo izteklo.«
»No, nesiva najprej Polonico spat. Kaj pravi‰, mogoãe
bi bilo tudi zate najbolje, ãe bi se spravil v posteljo?«
»Ne, ne, teta,« je Ïivahno ugovarjal deãek, »meni mo-
rate zdaj Ïe do konca povedati, drugaãe vam sploh ne
zaspim.«
Ko je bila teta deklico varno poloÏila na leÏi‰ãe, se je
vrnila z Lovrekom na kamnito klop pred hi‰o in nada-
ljevala svojo povest. Tema se je bila med tem zgostila,
zvezde so se iskrile v okrepljeni svetlobi, noãna ti‰ina se
je poglobila in raz‰irila. Pokoj je motilo edino plahutanje
netopirjev, ki so se kakor noãni ogledniki polnoãnih
strahov z mehkimi poleti spreletavali nad slemenom.
»Na velikonoãno nedeljo se je bila Ana Ïe navsezgo-
daj odpravila k vstajenju v sosednjo dekanijsko cerkev,
medtem ko so oãe ãuvali dom. Ker je kljub davno kon-

88 
BELI DVOR BESeDA

ãanemu cerkvenemu opravilu ni bilo dolgo na spregled,

so postali nestrpni in tudi nekoliko nemirni. Nazadnje
niso mogli veã potrpeti, pa so se povzpeli na stolp, da bi
se razgledali po dolini. Zares so kmalu uzrli svojo sestro
pri cestni kapelici, saj jo pozna‰, Lovrek, spodaj pod raz-
valino, poleg nje pa mladega mo‰kega. Logar Muskada
ni mogel biti, njega bi bili spoznali Ïe od daleã, vendar
se jim je tudi Anin spremljevalec dozdeval nekam znan.
Zabrlizgali so na prste in pomigali Ani z roko, naj se po-
dviza domov. Dekle jih oãitno ni sli‰alo, kajti s pove‰eno
glavo se je naslanjalo na kapelico in poslu‰alo pred se-
boj stojeãega moÏa, ki je vneto govoril vanjo in pri tem
krilil z rokami, kakor da je zelo razburjen. ·ele na dru-
gi ali tretji ÏviÏg sta se oba obrnila, pogledala proti raz-
valini, pomahala z rokami in urno pohitela po cesti proti
domu.
»Za boÏjo voljo, saj to je grof Îak!« so se zaãudili oãe,
ko sta se jim nekoliko pribliÏala. Kar niã po volji jim ni
bila ta reã in z zaskrbljenim obrazom so priãakovali
mlada ãloveka, ki sta vsa zasopla, hkrati pa sreãna in
razigrana, lepemu jutru podobna, nekaj trenutkov po-
zneje pribeÏala v hi‰o. Oãetovega mrkega obraza ‰e
opazila nista, ker sta imela oãi samo drug za drugega.
»Bog vas Ïivi, BlaÏ!« je zaklical mladi grof in mu po-
nudil roko. »Spet sem pri vas!«

89 
BELI DVOR BESeDA

»Pozdravljeni in dobrodo‰li, va‰a milost,« so dejali

oãe in s svojim pozdravom nala‰ã poudarili svojo pod-
rejenost mlademu gospodarju, »nismo vedeli, da pride-
te.«
»Niã zato, saj sem vas vse skupaj hotel iznenaditi, po-
sebno Ano. In resniãno, posreãilo se mi je. Kaj ne, dra-
gica?«
Dekle je ob tej ljubkujoãi besedi zardelo ko roÏa in v
zadregi mencalo svoj predpasnik, oãe pa niso prav ve-
deli, ali naj povpra‰ajo, kaj se je bilo zgodilo, ali naj
poãakajo, da se jim pozneje odkrije sestra sama.
»Le preobleci se, Ana!« so veleli. »Velikonoãna juÏina
je Ïe pripravljena. âe bi gospod grof hoteli prisesti . . .«
Îak je rad privolil in sestra je ‰inila v svojo ãumnato.
Ko sta bila mo‰ka sama, so oãe najprej ‰e enkrat izrekli
svoje soÏalje zaradi smrti starega grofa, pismeno so
namreã to Ïe bili storili poprej, za kar jim je mladi grof
krepko stisnil roko. Po kratkem premolku je brez uvo-
da dejal: »BlaÏ, moj rajni oãe so mi na smrtni postelji
dovolili, da vzamem Ano za Ïeno.«
Mojemu oãetu je preseneãenje zaprlo sapo in kakor v
snu so poslu‰ali mladeniãevo pripovedovanje, ãe‰ da se
je njegova rodbina sprijaznila z njegovo namero in da
on, Anin brat, edini ãlovek, ki mu zdaj pripada odloãil-
na beseda o sestrini usodi, menda ne bo nasprotoval
njuni zvezi, ko drug brez drugega ne moreta Ïiveti.

90 
BELI DVOR BESeDA

»Boste videli, kako lepo nam bo,« je zakljuãil. »Beli

dvor pripada po oãetovi volji odslej meni, vi ostanete
moj oskrbnik, Ana pa bo moja ljuba Ïena. V lepi slogi in
ljubezni bomo Ïiveli. Kaj pravite? Ali ste zadovoljni?«
Oãe so le s teÏavo premagali svojo osuplost. Ko pa so
spoznali, da je resniãna, velika sreãa potrkala na prepro-
sta vrata oskrbni‰ke hi‰ice, so iz vsega srca pritrdili. Hip
nato so se z zelo neprijetnim obãutkom spomnili Mus-
kade.
»Joj, kaj poreãe logar? Anino besedo ima . . .«
Mlademu Ïeninu se je zmraãil obraz in z zaniãljivo
skrivljenimi ustnicami je menil, da si usluÏbenec paã ne
bo upal kljubovati lastnemu gospodarju. A oãe so ga
opozorili na logarjevo divjo nrav in na njegove nevarne
pretnje. Po dolgotrajnem posvetovanju sta se dogovo-
rila, da gredo oãe takoj po kosilu Muskadi povedat, kako
so se okoli‰ãine spremenile.
Moj oãe so bili pogumen in moãan ãlovek, a tisto po-
poldne jim je bilo tesno pri srcu. Muskada je ob njiho-
vem poroãilu ves pozelenel v obraz. Brez odgovora in
slovesa se je obrnil in s stisnjenimi pestmi zaropotal v
logarijo. Na pragu je v tujem jeziku izpljunil nekaj klet-
vic skozi zobe. Oãe so mu prigovarjali, naj bo pameten,
a logar jih ni maral poslu‰ati, marveã se je obrnil in za-
tulil kakor razkaãena zver: »Poberi se, hinavec! Muska-
da vam Ïe vsem skupaj pokaÏe . . .«

91 
BELI DVOR BESeDA

In izginiv‰i v veÏi, je zaloputnil vrata s tako silo za

seboj, da se je lesena koãa stresla od vrha do tal.
»Joj, joj,« so tarnali oãe ob vrnitvi sami pri sebi, »ãe se
le s tem divjakom ne bo slabo izteklo? Paziti bo treba,
kajti vsega je zmoÏen.«
Doma so grofu Îaku natanãno poroãali in mu niso
prikrivali svoje bojazni. Svetovali so mu, naj logarja ne-
mudoma odpravi, najbolje nazaj na Francosko ali v ·pa-
nijo, da ne bo njemu in Ani preblizu. Mladi gra‰ãak se
je silno razsrdil in ‰e isto uro poslal po upornega tekme-
ca, toda sel ga ni na‰el doma. Logarija je bila zapu‰ãena.
Gluha stara dekla, ki je gospodinjila, ni mogla niãesar
povedati. ·panjol je izginil, da nihãe ni vedel, kam.
Ta nepriãakovani beg je vse prepla‰il in nekaj dni je
bil celo gra‰ãak Îak poln strahu, ne zase, paã pa za svojo
lepo nevesto. Ko vendarle veã tednov ni bilo nobenega
glasu o Muskadi, se je pomiril z nekoliko samoljubno
mislijo, da je iz samega strahu pred njim pobegnil v tuje
kraje. Po njegovem prizadevanju je ‰e Ana premagala
svoje poprej‰nje vznemirjenje in se veselo prepevaje su-
kala po hi‰i ter se pripravljala na sreãni dan svoje poro-
ke, ki naj bi bila v zaãetku jeseni. Edino ãujeãnosti mo-
jega oãeta Muskadov skrivnostni molk ni uspaval: ne-
prestano so oprezovali in sumili, v hi‰o pa so vzeli hu-
dega psa, ki ni nobenega tujca pustil blizu. Sestre niso
nikamor pustili same. Podnevi se je morala predvsem

92 
BELI DVOR BESeDA

izogibati bliÏnjega gozda, ob nastopu mraka pa so ves

ãas straÏili sami ali pa so naprosili kakega drugega za-
nesljivega ãloveka.

93 
BELI DVOR BESeDA

IV

P ribliÏno teden dni pred poroko je lep popoldan

izvabil Ano iz hi‰e. Îe dolgo se je spravljala h gozd-
ni kapelici, da bi v zahvalo za svojo sreão poslednjiã v
dekli‰kem stanu okrasila kip Matere boÏje. V ta namen
je nesla s seboj ko‰arico cvetlic, a zvesti in hudi Tiras jo
je spremljal. Isti dan so su‰ili otavo na bregovih pod ka-
pelo. Vse, kar je le gibalo roke, so poklicali oãe k delu,
zato za Ano niso imeli nobenega spremljevalca. Nazad-
nje jih je dekle vendar preprosilo, da je smelo samo v
gozd, zlasti, ker je v nevarnosti z lahkoto priklicalo po-
moã. Zabiãevali pa so ji, naj dobro gleda okrog sebe in
se veãkrat oglasi. Ana se je smejala njihovemu strahu,
saj se je bila Ïe docela pomirila, no in seveda, po glavi so
ji rojile lep‰e misli.
»Nikar se ne boj zame!« se je zasmejala. »Saj ga ni veã
v na‰ih krajih, tega hudogledeÏa . . . Tudi Îak je mojih
misli . . .«
Pre‰erno je udarila brata po rami, se zasukala na peti
in veselo prepevaje zaplesala navkreber ter ãez nekaj
hipov izginila za grmovjem. Pred njo je dirjal Tiras in
njegovo glasno lajanje je odmevalo iz gozda. Oãe so gle-

94 
BELI DVOR BESeDA

dali za njo in pri srcu jim je bilo grozno ãudno, kakor da

se je pravkar za vselej poslovila od njih. Siloma so se po-
mirili in se vrnili na bregoviti travnik, kjer je grajska slu-
Ïinãad s tlaãani vred obraãala Ïe skoraj suho otavo, jo
nalagala v plaste in s krikom valila navzdol. Vsem je kar
teklo z obrazov, zakaj vzdu‰je je bilo za ta ãas nenavad-
no soparno. Ljudje so zevali od vroãine in napora.
»Mirujte nekoliko!« so veleli oãe, zaslonili z dlanjo
usta in zaklicali v gozd, iz katerega je takoj zadonel Anin
glas. Z enakim uspehom so jo ‰e nekolikokrat poklica-
li, potem pa so se pomirili in jo naposled celo pozabili
klicati, zakaj nad Ple‰ivcem so se z veliko hitrostjo zgri-
njali hudourni oblaki. Nenadna nevihta bi seveda uteg-
nila zmoãiti lepo posu‰eno krmo. Oãetov moãni glas je
podÏgal delavce, da so ‰e z veãjo vnemo spravljali ota-
vo k cesti, kjer so jo urno nakladali na pripravljene vo-
zove.
Ko so spolzele na razÏarjena lica prve kaplje, so ‰tir-
je teÏki zvrhani vozovi pravkar grmeã oddrdrali proti
grajskim kozolcem. Oãe so se globoko oddahnili, ker so
re‰ili krmo pred nalivom, in se ‰ele zdaj spet spomnili
na Ano. Veãkrat zaporedoma so jo poklicali, toda odzi-
va ni bilo. Îe so hoteli h kapeli, ko je po cesti pridirjal na
svojem konju Îak, ki je bil dopoldne odjezdil v Razbor,
kjer je imel na sodniji opravke. Razigrano je vpra‰al po
svoji nevesti.

95 
BELI DVOR BESeDA

Oãe so mu povedali, kam je bila od‰la in zakljuãili:

»NajbrÏ se je zbala nevihte. Kajpak, doma je . . .«
To so rekli bolj sebi v tolaÏbo, zakaj njihov zbegani
obraz in tresoãi se glas sta preoãitno izdajala njihov
strah. Îak je molãe spodbodel konja in v vedno huj‰em
deÏju, bliskanju in grmenju odjahal k oskrbni‰ki hi‰i,
medtem ko so se oãe zaleteli po bregu h kapelici. ·e pre-
den so dospeli do prvih bukev, so videli, kako hiti mla-
di grof po grebenu v isto smer: Ane torej ‰e ni bilo doma
. . . Smrtni strah jih je pognal proti vrhu.
Pohlevni prvotni naliv pa se je v tistem trenutku okre-
pil v bobnajoão ploho, katere bes je rastel od trenutka
do trenutka. Slednjiã je hrulo na zemljo, kakor da je
nebo en sam ogromen kotel vode. Nad hribovjem se je
bil utrgal oblak in z vseh strani so se s strelovito nagli-
co valili umazani rumenkasti hudourniki. Hkrati je pri-
vr‰al vihar, ki se je treskoma zaletaval v gozd, lomil dre-
vesa in biãal deÏevne curke. Oãe so mi pozneje pripove-
dovali, da niso nikoli, ne poprej ne pozneje, preÏivljali
huj‰ih trenutkov. Vihar jih je butal k tlom, voda jim je
spodna‰ala noge, v obraz pa jih je udarjal deÏ, da so se
kakor slepi opotekali dalje. Okrog njih je pokalo, kakor
da se svet podira, in vsa pokrajina je bila zavita v Ïvep-
lenosiv mrak, kakor da je napoãil sodni dan. Obupava-
li so: bodeãe trnje jim je praskalo lice, z glavo so se za-
letavali ob debla in steÏka so lovili sapo.

96 
BELI DVOR BESeDA

Po neskonãnem trudu so naposled vendarle dospeli

do kapelice. Komaj so se malce zavedli in se razgledali
okrog sebe, jim je od groze zastalo srce: pred Ïeleznimi,
na steÏaj odprtimi vrati je leÏal zvesti Tiras — z razbito
lobanjo, mrtev . . . Po tleh raztresene cvetlice je suka-
la in vrtinãila deroãa deÏevnica, kakor bi se hotela po-
igrati z njihovo onemoglostjo, na Ïelezni ograji je vise-
la raztrgana in premoãena Anina svilena ruta, med
grmovjem pa se je bil zataknil njen prazni jerbas. Dekle-
tove stvari so bile tu, nje same nikjer.
Pod drevjem se ploha ni tako moãno ãutila, in po
kratkem oddihu so zaãeli oãe iskati drugih sledov. Na-
enkrat jih obupen krik za njihovim hrbtom pretrese v
dno du‰e. Hlastno se obrnejo: mladi grof, ki je z gradi‰-
ke strani pridirjal h kapelici, stoji kakor okamenel pred
raztrgano ruto, njegov obraz je smrtnobled . . . ·e en-
krat krikne, potem pa se zvrne na tla kakor posekan
hrast. Istoãasno ‰vigne v smreko nad njim z zaglu‰nim
pokom ognjena kaãa, ki vrÏe mojega oãeta vznak, dre-
vo pa mahoma spremeni v Ïareão baklo. Voda dere s
tako silo, da skoraj zagrne nezavestnega mladeniãa pred
kapelo. Upehani oãe ga s teÏavo dvignejo in odnesejo
nekoliko vi‰je, kjer ga po dolgem trudu zbude iz omed-
levice.
Ko je revãek spet odprl oãi, je po nesreãi najprej za-
gledal izgubljeno ruto. Kakor brez uma je skoãil na

97 
BELI DVOR BESeDA

noge, s pretrganim glasom klical Ano in begal po goz-

du. Nazadnje se je ustavil pred mojim oãetom, ki so ‰e
enkrat preiskovali vse kotiãke.
»Kako si mi ãuval Ano? Kako si mi ãuval Ano?« je
vzklikal in ni razumel njihovega bodrila, zakaj prehudo
ga je bilo udarilo.
Ko se je bilo neurje odvleklo na vzhodno stran ãez
hribe, je voda nagloma odtekala in skozi ostanke be-
Ïeãih oblakov je Ïe spet prisijalo sonce. Zdaj so oãe na-
pol zlepa, napol zgrda odvedli mladega grofa na Beli
dvor. Îe med potjo ga je stresala mrzlica in skoraj neza-
vestnega so poloÏili v posteljo. Oãe so sklicali vse mo‰ke
od blizu in daleã, jih razdelili v skupine in poslali iskat
nesreãno Ano. Iskalci so se razpr‰ili po hribovju, pretak-
nili vsak grm, prelezli sleherno skalovje, pogledali v
slednjo duplino, prebrskali kot za kotom, klicali na vse
strani — zaman ves trud. O dekletu ni bilo ne duha ne
sluha. Izginilo je brez sledu, kakor pred ‰tirimi meseci
logar Muskada.
Preizkovalci so obiskali tudi zapu‰ãeno logarijo. Tam
so ugotovili nekaj ãudnega: hi‰a je bila do golega izpraz-
njena, kakor da so se njeni prebivalci izselili. Mnogi so
ob tem odkritju sumili, da je bilo Muskadu znano kako
nepristopno skrivali‰ãe, kamor je najprej spravil obleko
in ÏiveÏ, nato pa ugrabljeno Ano. Kje, kje bi to bilo? Mi-

98 
BELI DVOR BESeDA

slili so na eno izmed mnogih podzemnih jam: vse so

pretaknili, toda na‰li niso niã.
Iskanje je trajalo skoraj brez oddiha teden dni, dokler
niso obupali tudi najpogumnej‰i, da bi sploh ‰e na‰li
pogre‰anko. âez dva ali tri tedne, ko Ïe niti moj oãe niso
imeli veã upanja, pa so perice na grmovju ob LoÏnici
opazile razprano in razcefrano Anino krilo, tisto, ki ga
je onega dne imela na sebi. Jasnosti pa tudi zdaj ni bilo:
morda je bila revica mrtva, morda pa je Muskada zah-
teval od nje, da se preobleãe ter je njeno krilo vrgel v
vodo — kdo bi vedel?
Îak je prebolel hudo pljuãnico, besnel v vroãici, pre-
klinjal Muskado, zmerjal mojega oãeta in z milim gla-
som klical svojo nevesto. Mnogo dni se ni zavedel. Sko-
raj gotovo bi bil takrat umrl, da ni pripeljal njegov brat
s Francoskega izvrstnega zdravnika s seboj. Ko je po
dolgem ãasu le ozdravel, je bila v dolini Ïe trda zima, in
‰ele takrat so mu povedali o najdenih ostankih Anine
obleke. Ta vest ga je nekam manj pretresla, kakor so se
bili poprej bali. Odslej je bil trdo prepriãan o njeni smrti
in, kakor je zaupal oãetu, mu je ta gotovost bila skoraj v
tolaÏbo.« —
»Zakaj pa?« je vpra‰al Lovrek in se s strani ozrl proti
gradi‰kemu grebenu, kjer so se od obzorja komaj vidno
kazale temne sence dreves.
»Mrtva se je vsaj re‰ila Muskade . . .«

99 
BELI DVOR BESeDA

Deãek je zadrhtel in se bojeãe stisnil k teti.

»Ali so jo pozneje na‰li?«
»Ne! Izginila je in do danes ne ve nihãe Ïivih, kje leÏe
njene uboge kosti. Grof Îak je ‰e tisto leto zapustil na‰e
kraje. Posestvo je za prav nizko ceno dal v zakup mo-
jemu oãetu, ki so se naslednje leto oÏenili. Dobili so dva
otroka: najprej deãka, vajinega deda, in mene. In bilo je,
kakor da je bila ena nesreãa dovolj: vse jim je ‰lo za ãuda
izpod rok. Kajpak so bili tudi zelo podjetni in so si zna-
li poiskati dohodkov tam, kjer jih drugi sploh niso slu-
tili. Najveã pa so jim nesle voÏnje v mesto. ·e dobro se
spominjam, koliko konj smo imeli in koliko so prevozili
. . . Belodvorska kolesa so bila noã in dan na cesti.«
»Konec zgodbe?« je vpra‰al Lovrek nekoliko razoãa-
rano.
»Konec, kajpada. Morda bi ‰e hotel sli‰ati, kako je bilo
z Îakom? Oãe so mi pripovedovali, da se je najprej pro-
stovoljno javil k vojakom in potem mnogo let preÏivel v
vroãi Afriki ali tam nekje. Po revoluciji l. 1848, ko se je
odpravilo tlaãanstvo, se je spet nepriãakovano prikazal
na Belem dvoru. In glej ãudo! Podobno mojemu oãetu je
imel tudi on nekako Ïalostno sreão z denarjem: najprej
mu je umrl starej‰i brat, tako da je bil Îak za njim edi-
ni dediã velikega imetja, prav tako so pomrli vsi mate-
rini sorodniki, s ãimer mu je pripadla tudi razborska
gra‰ãina. Na svojo izgubljeno nevesto ni nikoli pozabil,

100 
BELI DVOR BESeDA

le govoriti ni maral o njej. Tisti ãas je najraje posedal pri

gozdni kapelici, molãal in razmi‰ljal, pogosto tudi mo-
lil. Nekoã sem se ojunaãila in mu sledila. Tam pred ki-
pom Matere boÏje je kleãal, bridko jokal in med ihte-
njem spra‰eval kakor dete: »Marija, ti si jo zadnja videla
. . . Povej, kako je izginila, kam jo je odpeljal! . . .« Jok
odraslega moÏa se mi je zarezal v srce, in tako neskonã-
no se mi je zasmilil, da sem planila k njemu, se ga okle-
nila okrog vratu in na vso moã ihtela z njim. On se je
nato pomiril in me stisnil k sebi ter rahlo poboÏal po
glavi, tako da sem po vsem razburjenju menda nazad-
nje zaspala v njegovem naroãju.
âez nekaj dni je zaupal mojemu oãetu, da mu Ïalostni
spomini onemogoãajo bivanje na Belem dvoru. Ponudil
mu je posestvo v nakup po tako nizki ceni, da sta se
zgladka pogodila. Vidi‰, Lovrek, tako so si Gradniki pri-
dobili Beli dvor . . .«
»Îak pa se je vrnil na Francosko in na‰i kraji ga niso
nikoli veã videli,« je dopolnil deãek.
»Zmotil si se. Bog ni hotel, da pozabi na na‰o dolino.
Na Francoskem se je zaradi rodbine oÏenil, in ko se je
nekoã, to je bilo poslednjiã v njegovem Ïivljenju, v raz-
nih zadevah razborske dedi‰ãine mudil v dolini, je pri-
peljal s seboj prikupnega desetletnega deãka, svojega
sina. No, zdaj tudi on Ïe ni veã med najmlaj‰imi. Takrat
sem bila Ïe odraslo dekle. Grof Îak mi je naroãil, naj

101 
BELI DVOR BESeDA

vsako leto na dan sv. Ane zanj okrasim gozdno kapeli-

co. Obljubila sem mu in svojo obljubo sem do danes
zvesto izpolnjevala . . .
Celo njegov sin nas je po oãetovi smrti ‰e nekoliko-
krat obiskal, no, nazadnje je ãisto izostal. Paã pa sem
sli‰ala, da je truplo svojega oãeta po njegovi smrti pre-
peljal v razborsko grobnico, s ãimer je baje izpolnil nje-
govo poslednjo Ïeljo. Pravijo, da ‰e zdaj vsako poletje
preÏivi v na‰i dolini. Na Ljubeli, Stropnici in Smodivni-
ku ima velika lovi‰ãa: lov da je njegovo najveãje veselje,
kakor njegovemu staremu oãetu.«
»In va‰ oãe, moj praded?«
»Ej, dobro se jim je godilo. Ko so se postarali, so pre-
pustili Beli dvor mojemu bratu Francu, vajinemu dedu,
sami pa so si obdrÏali Gradi‰ãe, ki je sedaj moja last.
Vidi‰, modra preudarnost vajinega pradeda je tako
ohranila Gradnikom ko‰ãek zemlje, po kateri Miklausin,
hvala Bogu, ne more seãi.«
»Kaj pa je bilo s tistim Gradnikom, ki se je nekam pri-
Ïenil?« je poizvedoval Lovrek.
Teta se je namrdnila: »Njegovi potomci ‰e vedno Ïi-
vijo na Stropnici. Ampak nikar si jih ne Ïeli! Pi‰ejo se
kakor mi, drugaãe pa niã veã ne vedo, iz ãigavega rodu
izhajajo.«

102 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek je zazehal: ȉudne stvari ste mi nocoj poveda-

li, prav zadovoljen sem. Zakaj pa vi, teta, niste ostali na
Belem dvoru?«
Starka ni takoj odgovorila in tudi pozneje so ji ‰le be-
sede nekam trdo z jezika.
»Ve‰, Lovrek, mi Gradniki smo ãudne krvi, nekoliko
trmasti, nekoliko prevzetni in moãno zamerljivi. Z vaji-
nim dedom, Bog mu daj dobro, saj je bil izvrsten ãlovek,
sva se nekoã hudo sporekla in potem nisva veã na‰la
poti drug k drugemu. Malce preponosen je kajpak bil na
svojo bogatijo . . .«
»Kaj pomaga bogatija,« je modroval deãek. »Kakor na
kup, tako s kupa, smo se uãili v ‰oli.«
»No, za Gradnikov rod ta pregovor ne velja,« se je
uprla nekoliko razÏaljena teta. »GrabeÏi in sleparji niso
bili nikoli. Sprva so imeli dosti sreãe, to je res, ali kakor
si sli‰al in sam doÏivel, ‰e veã nadlog . . .«
Lovrek se je stisnil k njej in jo priãel gladiti po véli
roki, kakor bi se bil hotel oprostiti za svoje objestne be-
sede. Dobra starka ga je razumela in ga rahlo poljubila
na ãelo.
»Tako, zdaj pa urno spat, pozno je Ïe in jutri moramo
zgodaj na noge!«

103 
BELI DVOR BESeDA

P o stari navadi so na Gradi‰ãu vsak veãer molili po en

del roÏnega venca. PoboÏna teta si ga tudi nocoj ni
prihranila, ãeprav se je kazalec stare stenske ure pomi-
kal Ïe proti enajsti. Lovrek se je sicer po‰teno trudil, da
bi z zbranimi mislimi dvignil duha k Bogu, a tetina mo-
litev je trajala zanj malce predolgo. Nehote so mu zaãele
begati oãi po prostorni, a nizki sobi, ki jo je za silo raz-
svetljevala na peãi stojeãa petrolejka z moãno privitim
stenjem. Neenakomerna luã je risala po stenah po‰astne
sence, ki so zdaj bolj zdaj manj temnile svetni‰ke slike,
obe‰ene okrog KriÏanega. Deãek je sprva brez prave
misli opazoval nemo, a mikavno igro luãi in senc, potem
je ‰tel slike in si jih po vrsti ogledoval: najrazliãnej‰i,
pestro pobarvani svetniki, svetnice in angeli so krasili
sobo. Nazadnje so se njegove oãi ustavile nad vrati, vo-
deãimi v tetino spalnico, kjer je visela moãno zatemnela
in preprosta podoba. V sredini kriÏa s kratkimi in ‰iro-
kimi robovi je bilo v obliki kvadrata razstavljeno Mariji-
no ime, od katerega so izhajali enostavni pu‰ãiãasti
okraski.

104 
BELI DVOR BESeDA

Dlje ko so se deãkovi pogledi pasli na starinski sliki, ki

jo je tako rekoã ‰ele danes zaãudeno opazil, tem bolj ga
je muãila radovednost, in z veliko nestrpnostjo je ãakal
na konec veãerne poboÏnosti. Teta se je komaj utegni-
la po‰teno prekriÏati, ko je Ïa planil k njej in jo obsul z
vpra‰anji.
»Kaj pomeni risba nad vrati? Odkod jo imate? Ali je
stara? Tako ãudna je, ali ne?«
PoboÏna starka je neãaka strogo pogledala: »Ali si se
Ïe pokriÏal?«
·ele po popravljeni malomarnosti mu je pojasnila, da
svete podobe niso prav niã ãudne.
»To je ãastitljiva stara slika, ki je Ïe veã sto let v Grad-
nikovi rodbini. Uãeni gospodje so se Ïe zanimali za-
njo. . .«
Lovrek se je zdaj nekoliko spo‰tljiveje ozrl na zarume-
nelo in po muhah onesnaÏeno podobo, a ‰e vedno se
mu je zdela ãudna in med ostalimi barvnimi svetniki
vsekakor malce preprosta.
Posloviv‰i se od tete, se je zehaje odpravil v svojo
podstre‰no sobo, katere neveliko okno je gledalo proti
vzhodu. Sredi sobe je obstal. Od tam se je zagledal v
temni gozdni parobek, kamor se je vzpenjala pot h
gozdni kapelici, o kateri je bil nocoj toliko sli‰al. Doslej
razmeroma pogumen, se je nocoj nekako strahoma ozi-
ral v noã, katere skrivnostno oko je skozi ‰iroko odprto

105 
BELI DVOR BESeDA

okno strmelo vanj. RazdraÏena domi‰ljija je v vetru se

gibajoãe veje mahoma spremenila v potuhnjene po‰asti
in belkasto kamenje na poti v okostnjake. Hlastno je za-
loputnil lesene vetrnice, se zaril v posteljo ter se pokril
ãez glavo. OteÏeno dihanje, slab zrak in ãustvo sramu
pred samim seboj so povzroãili, da je kmalu opustil to
skrivanje pred nami‰ljenimi prikaznimi. Krãevito je stis-
kal oãi in posku‰al zaspati.
Ravno takrat pa je preko Rudnika priveslal zapozne-
li mesec, radovedno pokukal skozi ‰pranje in nametal
po stenah celo kopico rumenih lis. Deãek, ki je naskri-
vaj odprl oãi, si je globoko oddahnil: »Mesec! Hvala
Bogu, zdaj bo dovolj svetlo.«
Jadrno je skoãil k oknu. Odpahniv‰i vetrnici, se je z
olaj‰anim srcem vrnil na leÏi‰ãe ter v nekaj trenutkih
trdno zaspal, medtem ko so njegovo sobo do zadnjega
kotiãka preplavili mirni valovi meseãine.
Sredi noãi ga je prebudilo iz globokega spanja prita-
jeno trkanje na vrata. ·inil je kvi‰ku in z neenakomerno
nabijajoãim srcem prislu‰koval ‰umom noãi in brona-
stim zvokom, ki so poãasi, zateglo in skrivnostno trkali
na njegovo uho. V zvoniku oddaljene Ïupnijske cerkve
je menda pravkar bilo polnoãi. Naenkrat se je deãek z
nepopisno grozo spomnil, da leÏi ãisto sam v nekdanji
Anini sobi, iz katere je bila nesreãna deklica pred mno-
gimi leti odhitela svojemu nedoumljivemu koncu na-

106 
BELI DVOR BESeDA

proti . . . Spet se je zasli‰alo rahlo trkanje, ki pa je takoj

prestalo.
»Teta, ali me vi kliãete?« je vpra‰al z zamolklim, od
strahu drhteãim glasom, ãeprav je vedel, da ona mirno
spi v svoji ãumnati.
Niã odgovora, vse tiho . . . Skozi lesena tla se iz spod-
nje izbe razloãno sli‰i tiktakanje stare ure. Deãek ãaka,
strmeã proti vratom, na nekaj stra‰nega, na kaj, sam ne
ve. Îe prepriãuje samega sebe, da je sanjal, ko se v glu-
ho ti‰ino ponovno oglasi trkanje, prav razloãno in od-
deljeno, kakor da udarja ko‰ãen prst ob les. Zdaj je ko-
nec obotavljanja: kakor brez lastne volje se Lovrek dvig-
ne z leÏi‰ãa, stopi na tla, poãasi odpre vrata in pogleda
ven. Stopni‰ãe, nagnjeno proti severu, zagrinja ãrna
tema. Oprijemaje se zidu zdrkne navzdol in Ïe drÏi roko
na hi‰nih vratih, ki jih previdno odklene.
Duri se odpro in v veÏo zavalovi celo jezero meseãi-
ne, hkrati pa zapoje v deãkovem srcu nenavaden po-
gum. Drzno dvigne oãi in se ozre naokrog. âesar priãa-
kuje v globinah svoje du‰e, vidi zdaj pred seboj: zgoraj
na poti stoji lepo mlado dekle, obraz mu je obsijan in
poln mile otoÏnosti.
»Lovrek, jaz sem, teta Ana,« spregovorijo dekliãine
ustnice. Njen glas zveni zadu‰eno, kakor da prihaja iz
daljnega kraja.

107 
BELI DVOR BESeDA

»Takoj sem te prepoznal,« reãe deãek in se podza-

vestno ãudi svojemu miru. Prav niã se je ne boji, nas-
protno, neka skrivnostna sila ga vleãe k njej. Z ljubeão
radovednostjo upira pogled v svojo nesreãno sorodnico,
vso belo in prozorno, tako da vidi skozi njeno telo dre-
vesa, grmovje in kamenje.
»Odkod prihaja‰ po toliko letih?« vpra‰a zaupljivo.
»Moj dom je blizu. Moj dom je blizu, toda zelo je
skrit, zelo je skrit. Ali hoãe‰ z menoj? V moj skriti dom?«
»Seveda, zakaj pa ne. Samo pokaÏi mi ga! To se bodo
teta ãudili . . .«
Lepa Ana prime deãka za roko. Ob njenem dotiku se
mu nehote ustavi korak, zakaj njena dlan je ledeno mrz-
la in pritisk njenih ko‰ãenih prstov se mu trdo zajeda v
koÏo.
Toda mladenkin glas kliãe in vabi: »Pojdi, Lovrek, ni
daleã moj dom, ni daleã moj dom . . .«
Ni se mu mogel upirati. Neznano navdu‰enje ga je
prevzelo in brez odpora ji je sledil po njeni poti, ki se je
vzpenjala vzdolÏ gradi‰kega grebena in vodila k samotni
gozdni kapeli. âez nekaj ãasa ju je zagrnil gozd, katerega
gosto temo so le kradoma razsvetljevali posamezni lu-
nini Ïarki, prodirajoãi skozi redke vrzeli med ko‰atimi
kro‰njami stoletnih bukev. âim globlje pa sta prodirala
vanj, toliko obãutnej‰i je postajal gozdni hlad in ubogi
Lovrek je kmalu drgetal po vsem telesu od mraza. ·kle-

108 
BELI DVOR BESeDA

petaje z zobmi je milo pogedoval na svojo molãeão

spremljevalko, ki se ni menila za njegovo trpljenje, tem-
veã urno korakala ob njem, drÏeã ga krepko za roko.
Konãno se je gozd umaknil srednjeveliki jasi, kjer se
je hkrati s potjo konãeval greben ter prehajal v vi‰ji hrib,
drugo stopnico skalne grmade, na katere vznoÏju se je
starodavno sveti‰ãe prislanjalo k dokaj visoki, divje raz-
kle‰ãeni apnenãasti steni. Po njenih vlaÏnih ãereh se je
spreletaval modrikast sijaj, ki se je druÏil in spajal z
ogljenoãrnimi sencami, medtem ko so od starosti zaãr-
nelo kapelo preplavljali lunini Ïarki s takim preobiljem,
da je sijala in blestela kakor zaklad v kresni noãi.
Dekle se je zaustavilo, izpustilo deãkovo roko in z gib-
kim prijemom brez kljuãa odprlo Ïelezna vrata, ki so se
‰kripaje in sunkovito zavrtela v teãajih. Nato je s poniÏ-
no sklonjeno glavo stopilo pred preprosti, na visokem
podstavku stojeãi kip Matere boÏje. Z razprostrtimi ro-
kami se je obrnilo k zavzetemu Lovreku in z moãnim
glasom poãasi, skoraj glaskovaje, zaklicala: »Marija!
Marija! Marija!«
V tistem trenutku je Lovrek z vso razloãnostjo videl
njen obraz: bil je prosojen in brez krvi, kakor okamenel
v globoki Ïalosti. Ob pogledu nanj je zaplalo v deãkovi
du‰i neskonãno usmiljenje in na lici so mu pripolzele
vroãe solze soãutja. Vse bi storil, samo da bi se njena

109 
BELI DVOR BESeDA

Ïalost umaknila veselju, ki bi se njenemu lepemu obliãju

bolje prilegalo.
Dekle pa je zdaj, kakor da ãita njegove misli, znova
ponovilo svoj klic, iz katerega je ‰e doloãneje kakor po-
prej zvenela pro‰nja za pomoã.
»Ali ti morem pomagati?« je vpra‰al deãek vneto.
Ona je prikimala in se spet obrnila h kipu, ki ga je zdaj
z obema rokama objela, kakor da ga hoãe prevaliti z me-
sta: nenadoma se je res premaknil in brez ‰uma zdrknil
na levo stran kapele. V ozadju je zazijala mraãna dupli-
na, iz katere je rohnelo togotno buãanje podzemnih
voda. Lovrek je kar otrpnil od groze, a nemo proseãemu
dekliãinemu klicu se ni mogel ustavljati. Kakor proti
svoji volji se je pomikal za svetlo postavo, ki je izginja-
la v ãrno temo globine. Ker se je zbal, da bi je ne doha-
jal, je nekoliko preveã pohitel. V svoji naglici se je z vso
silo zaletel z glavo ob prenizki vhod, tako da se mu je
zabliskalo pred oãmi in ga je moãni zalet vrgel nazaj. Od
strahu in boleãine je na ves glas kriknil. Tedaj je vse
okrog njega mahoma utonilo v nepredirnem mraku, iz
podzemlja pa so zajeãali toÏeãi glasovi. Iznenada je pri-
vr‰al silovit vrtinec, pograbil prestra‰enega deãka in ga
v blaznih vrtincih sukal po zraku, dokler ga ni slednjiã
zaluãal nekam v brezdanjost. Med padanjem je deãku
pohajala sapa in v smrtni stiski je iz globine srca vzdih-
nil k Bogu, naj ga re‰i pogube. V tistem trenutku je te-

110 
BELI DVOR BESeDA

lebnil na tla, da so se mu skoraj razmajale kosti. Z obe-

ma rokama je nekaj ãasa krilil in tipal okrog sebe in
kmalu spoznal, da sedi na tleh ob svoji postelji. Skozi na
steÏaj odprto okno se mu je z jasnega neba ‰ãip porog-
ljivo reÏal naravnost v obraz.
»Hvala Bogu, saj se mi je samo sanjalo,« je za‰epetal
Lovrek z moãno olaj‰anim srcem in pri priãi zlezel na-
zaj v posteljo. Komaj je prav zatisnil oãi, je Ïe zaspal ter
se prebudil ‰ele v belem jutru naslednjega dne.
Pri zajtrku je pripovedoval teti, kaj se mu je ponoãi
sanjalo in kako se je bal. Starka ga je napeto poslu‰ala in
deãku se je zdelo, da je bila nekam Ïalostna.
»Tudi tebi?« je zamrmrala razburjeno.
In ko jo je deãek zaãudeno pogledal, je dodala: »Ko
sem bila mlada, sem rajno teto pogosto videvala v sa-
njah. Niã se ne boj! BrÏkone se ti je vse pome‰alo v glavi,
moja zgodba in tale stara slika, ki si si jo sinoãi tako
skrbno ogledoval. Saj pravijo, da pred spanjem ni dobro
govoriti o takih stvareh . . .«
»Tete Ane se tudi v sanjah nisem bal,« je odvrnil Lov-
rek, »paã pa pozneje.«
Po zajtrku je odskakal v hlev, kjer ga je Ïe nepotrpeÏ-
ljivo priãakovala njegova prijateljica, pridna âada, hre-
peneãa po soãni travi. Teta pa je med pospravljanjem in
brisanjem mize vznemirjeno ‰epetala: »Revica, kaj ‰e
zmeraj nisi na‰la pokoja . . . ?« In sklenila je, da takoj

111 
BELI DVOR BESeDA

prihodnjo nedeljo plaãa za sveto ma‰o ubogim vernim

du‰am v vicah.
Lovrek pa v prekrasnem jutru niã veã ni mislil na po-
noãne doÏivljanje. Ko je prignal na pa‰nik, je izpustil
kravo in sedel pod visoko, z zelenimi plodovi bogato ob-
loÏeno tepko ter se zatopil v zgodbo o pridni Rozi Jelod-
vorski, ki je tako zvesto ljubila svojega ujetega oãeta.
Med ãitanjem je sluãajno segel z roko v lase: »Ajsa!« je
vzkliknil, zakaj na lobanji je zaãutil ob dotiku roke pre-
cej‰njo boleãino. Osupel se je potipal ‰e enkrat. Seveda,
oteklina, skoraj bula . . . Kje se je paã tako udaril . . .
»Ali sem s postelje tako moãno padel? Mogoãe . . .
Kaj pa, ãe sem se vendarle potolkel gori pri kapeli?«
Zdajci se je spomnil, kako trdo ga je na noãni poti teta
Ana drÏala za roko. S strani in skoro strahoma je po‰kilil
na svojo levico: na koÏi so se videle modrikaste pege,
sicer komaj vidne, toda v vrsti, druga ob drugi . . .
»Prav za to roko me je drÏala . . . Niso bile sanje . . .«
Tisti dan se je malo brigal za svojo âado, ki je bila za-
radi njegovega omalovaÏevanja vidno vznejevoljena. V
globoki zami‰ljenosti si je zdaj zatrjeval, da je samo zelo
Ïivo sanjal, potem je bil spet prepriãan o resniãnosti
svojih noãnih doÏivljajev.
»Pomoãi je Ïelela od mene?« se je vpra‰al. »Prav res,
pomagati bi ji bil moral. Samo ne vem, kako . . .«

112 
BELI DVOR BESeDA

Zaslutil je, da ga veÏe z nesreãnim dekletom nevidna

vez, ki se spleta s teh mirnih, v soncu se kopajoãih do-
brav nekam v neznani, vsemu Ïivemu nepristopni kraj
smrtnih senc . . .

113 
BELI DVOR BESeDA

4. PISMO IZ SLAVONSKIH
GOZDOV

S redi meseca oktobra se je pred zapu‰ãenim Belim

dvorom kar trlo ljudi, ki jih je bila veãinoma prigna-
la radovednost k draÏbi lepe domaãije. Resnih kupcev je
bilo bore malo, in zajetni razbor‰ki kanclist je bil od
mnogega neuspe‰nega izklicevanja ves zaripel v obraz.
Prodaja premiãnin se je zelo zavlekla, kajti prisotni niso
kazali posebnega zanimanja za dragoceno starinsko,
toda deloma Ïe preperelo in majavo pohi‰tvo.
Blizu izklicne mize je sedel trgovec Miklausin, ãigar ‰e
vedno obvezani obraz je izraÏal mrko veselje in napeto
priãakovanje. Îe zdaj je bil prepriãan, da ostane posest-
vo njemu, saj se ni nihãe upal in se tudi ni mogel meri-
ti z njim, ki se je bil dolga leta pripravljal na to uro. In
res, omara za omaro, skrinja za skrinjo, Ïivina, vprega,
orodje, stroji in vozovi, vse je z malenkostnimi izjema-
mi nazadnje ostalo njemu. To je bil v glavnem uspeh
njegovega dobro premi‰ljenega pona‰anja pri draÏenju:
trdovratno je primikal ãisto majhne vsote, dokler se
drugi ponudniki niso naveliãali draÏiti. Ko pa je pri‰la
vrsta na nepremiãnine, sploh ni bilo resnega kupca ra-

114 
BELI DVOR BESeDA

zen njega, in proti veãeru je postal Beli dvor Miklausi-

nova last. Dobil ga je za ceno, ki ni mnogo presegla iz-
toÏene dolÏne vsote. Redke gledalce, udeleÏence po-
slednjega dejanja belodvorske Ïaloigre, je nehote zazeb-
lo, ko je trgovec zmagoslavno vstal, da podpi‰e zapisnik:
zdelo se jim je, kakor da prisostvujejo oãitnemu ropu.
Med njimi je bil tudi Lovrek, ãeprav ga je bila teta za-
prosila, naj ostane doma. Danes pa je ni mogel in ni
smel slu‰ati, moral je biti pri draÏbi, moral si je natanã-
no ogledati bodoãega gospodarja na Belem dvoru. Prej
ali slej — o tem je bil trdno prepriãan — ga bo ta moral
spet prepustiti njemu, Lovreku, ki je bil obljubil svoje-
mu oãetu, da nikoli ne pozabi na izgubljeno domaãijo.
Pravzaprav je bil zadovoljen, da je ostala Miklausinu,
glavnemu krivcu propada njenih dosedanjih lastnikov,
kajti od njega jo bo nekoã spet zahteval. Sreãni kupec je
bil pravkar gotov s podpisovanjem in je vzravnal svojo
sloko postavo. Komaj polovica shuj‰anega Ïoltega obra-
za je ‰trlela iz belih obvez, tako da se je zdel negiben in
otrpel. Toliko Ïivahnej‰e so bile nemirne sive oãi, ki so
pohlepno ‰vignile preko sadovnjakov na bregovih ter
njiv in travnikov, razpoloÏenih po kotlini, in se nazad-
nje ustavile na gosposkem poslopju, katerega belino so
preprezale popoldanske sence visokih smrek, rastoãih
na poboãju med hi‰o in nekoliko niÏje leÏeãimi gospo-
darskimi poslopji.

115 
BELI DVOR BESeDA

Ko se je bil trgovec nasitil opoja, ki ga ljudem njego-

ve vrste povzroãa gola zavest lastni‰tva, je o‰vignil s po-
gledom mnoÏico, da bi se naslajal tudi ob nevo‰ãljivosti
in priliznjenem obãudovanju, ki sta govorila z raznote-
rih obrazov. Tedaj je naravnost pred seboj uzrl velike,
temne oãi Gradnikovega Lovreka, upirajoãe se vanj brez
srda, nekam zvedavo, kakor bi ga hotele preceniti. Mi-
klausin se je zdrznil in proti svoji volji vprião ljudi, ki jim
sreãanje obeh pogledov ni ostalo prikrito, nameril oãi
drugam. Nato, kakor da se sramuje svoje bojazni, je na-
sr‰il obrvi in se izpod ãela potuhnjeno ozrl na sovraÏ-
nikovega potomca, na katerega doslej sploh ni bil uteg-
nil misliti. A deãkove uporne oãi, polne prezira in nepri-
kritega ponosa, niso popustile. Pred njimi je ob‰la trgov-
ca ponovno hipna slabost. V trenutku svoje zmage se je
zaãutil poraÏenega in zaslutil je s skoraj belestno jas-
nostjo, da mora svoje staro sovra‰tvo prenesti zdaj na
tega otroka, podzavestno sledeã osnovnemu zakonu
ãlove‰ke du‰evnosti: kdor stori zlo, sovraÏi svojo Ïrtev,
zakaj zaradi nje mora zaniãevati samega sebe.
»âakaj, o‰abno Gradnikovo seme,« je siknil med zob-
mi. »Tebe bo pa treba spraviti v trde roke, da te ne po-
gubi Gradnikov napuh.«
Miklausin, moÏ premi‰ljenih sklepov in hitrih dejanj,
je sicer tudi tokrat zelo pohitel, a v Lovrekovo sreão je
bil vseeno prepozen. Uãitelj Urbanãiã je bil namreã za-

116 
BELI DVOR BESeDA

devo varu‰tva Ïe davno zadovoljivo uredil. Sodnik, ki je

uãitelja poznal in cenil kot dobrega lovca, je brez ugovo-
ra pristal na njegov predlog, naj se osirotelima otroko-
ma postavi za varuha teta Mica, njuna najbliÏja sorod-
nica. Tudi obãina je bila s to re‰itvijo popolnoma zado-
voljna, ker se ji ni bilo treba brigati za siroti. Samo Mi-
klausin je pihal od jeze in klel svojo malomarnost in
kratko pamet. Istoãasno pa si je zapisal v spomin uãite-
lja, motilca svojih nakan, da z njim o priliki po‰teno
obraãuna.
Zaenkrat sta bila otroka, ki se nista niti zavedala pre-
teãe nevarnosti, za‰ãitena pred njim ter sta se veselila
prijetnega Ïivljenja pri teti. Za starko sta seveda pome-
nila obãutno breme. Njeno posestvo za dolinske okoli-
‰ãine sicer ni bilo med najmanj‰imi, razen tega je leÏa-
lo v neposredni bliÏini trga in srednjevelikega premo-
govnika, ki sta bila za razne pridelke, posebno za mle-
ko, dobra kupca, a bilo je skrajno slabo obdelano. Kaj
hoãete, teta je bila stara in sama, mnogo ni rabila, ‰e
preveã ji je vsega hodilo. Drugaãe pa je bilo zdaj z otro-
koma, katerih krepki tek je brezobzirno zahteval svoj
dobro odmerjeni del. No, teta Mica je bila mirne ãudi in
je tudi docela zaupala boÏji previdnosti. »Bo Ïe Bog
dal!« je dejala, nekaj veã, kakor doslej. Spoznala je, da
bo morala poslej najemati dninarje in jih sproti plaãeva-
ti. Z vzdihom se je odloãila, da dvigne za zaãetek nekaj

117 
BELI DVOR BESeDA

denarja iz hranilnice, kjer so bili naloÏeni njeni prihran-

ki, namenjeni predvsem bolezni in pozneje otrokoma.
Res, za prodano posestvo je po poravnavi vseh dolgov
ostalo otrokoma ‰e nekaj denarja, toda z njim teta sploh
ni hotela imeti opravka, zakaj draÏba je bila po njeni
sodbi nedopustno nasilje in Miklausinovo poãetje ne-
sramna goljufija. âe bi bila vzela en sam vinar — tako si
je domi‰ljala — bi jo bila v imenu osleparjenih otrok pri-
znala in jima tako za vselej zaprla pot na izgubljeni Beli
dvor.
K sreãi je usoda sama usmiljeno poskrbela, da tetine
skrbi niso bile preteÏke. Staro, zanemarjeno, toda pri
vsem tem za ãuda zdravo in Ïlahtno sadno drevje je ti-
sto leto obilno obrodilo, tako da je vrglo prav ãedno vso-
tico, dovolj veliko, da se ni bilo treba bati zime. V otro-
cih je tudi dobila dva vsega upo‰tevanja vredna pomoã-
nika: Polonica je pasla in pomagala pri gospodinjstvu,
Lovrek pa je iz bliÏnjega gozda marljivo vlaãil suhljad in
paklest, ostanke prej‰njega leta. V drvarnici jih je razse-
kal, Ïagal in cepil s tak‰no vnemo, da so frcale treske
daleã naokrog. »Ej, zima, Gradi‰ãe se za tvoje ledeno
gospostvo dobro pripravlja . . .«
Veãja od vseh, ‰e tako moreãih skrbi je bila za starko
blagodat prijetne otro‰ke druÏbe. Teta zdaj niã veã ni
bila sama, dvoje mladih, zaupljivo vdanih bitij se jo je
tesno oklenilo, in pod njunim vplivom se je starkina v

118 
BELI DVOR BESeDA

samoti izoblikovana, skoraj prestroga resnoba vedno

bolj umikala ljubeznjivi ‰egavosti. Jasneje in razloãneje
se je spominjala svojih lastnih sreãnih mladostnih let ter
se potapljala in vÏivljala vanje. Proti zatonu svojega Ïiv-
ljenja, po dolgih samotarskih letih, polnih molitve, po-
sta in grenkega zatajevanja samega sebe, je doÏivljala
ure ãiste in globoke sreãe. Misel na bliÏnjo smrt, ki jo je
bila doslej v urah osamelosti zelo teÏila, je pobegnila
pred naskokom zdravega otro‰tva.

119 
BELI DVOR BESeDA

II

P o Vseh svetih je bilo konec neskrbnih poãitnic. Mla-

di pastirji so se umaknili s pa‰nikov in se pripravljali
na ponovno ali celo prvo pot v uãilnico, da si v njej na-
berejo potrebne uãenosti. ·tirirazredna ljudska ‰ola v
Zalesju je bila nastanjena v nekdanji grajski konju‰nici,
dolgo raztegnjenem, nelepem pritliãnem poslopju ob
cesti ãisto na koncu trga. Med ‰tevilnimi otroci, ki so se
tiste dni spet vsipali v njene zatohle sobane, sta bila tudi
oba Gradnikova: Lovrek je hodil v tretji, Polonica pa v
drugi razred.
Sprva jima je bilo ‰olsko Ïivljenje neugodno. Souãenci
so se ju nekako izogibali ali vsaj niso prihajali k njima s
prej‰njo prisrãnostjo in zaupljivostjo. Doma so bili sli-
‰ali toliko stra‰nih zgodb o njunem oãetu, da so bili v
negotovosti, kako naj se obna‰ajo do zloãinãevih otrok.
Ponosnega in obãutljivega deãka je njihovo vedenje Ïga-
lo v du‰o, in edino nespremenjena in celo poveãana na-
klonjenost ljubljenega uãitelja Urbanãiãa — Lovrek je
tudi letos ostal v njegovem razredu, kjer je obiskoval
drugi oddelek — ga je nekoliko tolaÏila. Po uãiteljevem
zgledu so se mu polagoma pribliÏali mnogi so‰olci, toda

120 
BELI DVOR BESeDA

zdaj se jim je umikal Lovrek, okleniv‰i se toliko tesneje

samo Kotnikovega Janeza, edinega vdanega prijatelja, ki
ni prav niã kolebal, marveã zvesto prijateljeval z njim,
ko so se mu bili vsi drugi izneverili. Poslej je vezalo oba
deãka nerazdruÏno prijateljstvo, a tretja v njuni zvezi je
bila Polonica, ki je imela zdaj namesto enega dva za-
‰ãitnika. Skupaj so tekali v ‰olo, skupno so se vraãali iz
nje, se igrali se, pasli Ïivino, lovili po gozdu in si poma-
gali pri slehernem teÏjem delu.
Nekoã se je nerazdruÏni trojici, hiteãi po popoldan-
skem pouku proti domu, pridruÏil uãitelj Urbanãiã, ki ga
je bil lepi novembrski dan, poln prijetne sonãave, zva-
bil na zale‰ke poljane. Ko je uzrl pred seboj otroke, se je
vzbudila v njem Ïelja, da bi obiskal novo domovanje
Gradnikovih otrok.
»Lovrek,« je zaklical, »ali me vzame‰ s seboj in mi
malo razkaÏe‰ Gradi‰ãe?«
Îivahno ãebljanje je utihnilo, otroci so obstali in se
obrnili, Lovrek pa je pol vzrado‰ãen, pol v zadregi pri-
kimal.
»I, seveda, gospod uãitelj, ãe le hoãete, saj poznam
vsak kotiãek.«
»Velja!« je rekel uãitelj in uravnal svoj korak otro‰-
kemu brzenju. Med veselim, ‰egavim razgovorom so
kmalu premerili pot do Gradi‰ãa. Mladi ‰olnik se je znal

121 
BELI DVOR BESeDA

otrokom tako dobro prilagoditi, da so kramljali z njim

kakor s prijateljem, naravno in odkrito.
Teta, ki tujega gospoda ni takoj prepoznala, ga je spr-
va bolj hladno pozdravila. Pozneje pa se je spomnila, se
opraviãila in ga prijazno povabila, naj se udeleÏi njiho-
ve skromne malice. Uãitelj, kmetski sin izpod zelenega
Pohorja, se je z veseljem odzval in kakor za stavo hrustal
z otrokoma di‰eãe sadje in drobil okusni rÏeni kruh. Po
izdatni juÏini sta se z Lovrekom popela na Grajski griã,
od tam pa na ogledni stolp, ki se je s svoje strmoglave
vi‰ine o‰abno oziral po rdeãih strehah poniÏnih va‰kih
hi‰ic, stiskajoãih se mu prav ob boke. Ostala razvalina je
bila podobna ogromni groblji, ki so jo prera‰ãali vse-
vprek trava in mah, grmovje in razno drugo rastlinje.
Celo nekaj smreãic se je ko‰atilo na ru‰evinah.
S posebnim zanimanjem si je ogledal uãitelj zanemar-
jeni nekdanji grajski vrt, ki je segal, razãlenjen v tri ‰iro-
ke terase in obdan z visokim zidom, ãisto do ceste. S te-
rase na teraso so vodile ‰e ãisto dobro ohranjene stop-
nice iz raznega kamenja. Vrt je imel prekrasno juÏno
lego, a bil je skoraj neobdelan: samo na najvi‰ji terasi tik
pod hi‰o se je stiskalo v desni kot nekaj pohlevnih gred,
vse drugo sta prekrivala detelja in trava, pu‰ãajoã pro-
stor edino dvema ogonoma krompirja. Drugod se je bo-
hotil plevel v druÏbi nepredirnega grmovja malin, ost-

122 
BELI DVOR BESeDA

rog, bezga in lipovke, in prav ob zidu se je stiskalo celo

krdelo kopriv.
»·koda!« se je nehote ukradlo iz uãiteljevih ust, ki mu
je krenil pogled ãez vrt na zanemarjeni, vzhodno od
Gradi‰ãa daleã tja do Belega dvora ‰ireãi se sadovnjak.
»Ti, Lovrek!« se je obrnil nazadnje k deãku. »Ali bi te
veselilo vrtnarstvo, ve‰, pravo in razumno?«
»Pa ‰e kako! S teto sva se itak Ïe domenila, da spo-
mladi vrt nekoliko oãedimo.«
»Glej, glej! To me veseli, deãko! Samo nekaj ti povem:
ne ‰ele spomladi, nemudoma mora‰ priãeti z delom!«
»Zdaj pred zimo?«
»Zdaj, zdaj. Jesensko delo je vãasih vaÏnej‰e od spo-
mladanskega. Vidi‰, z vrtnarstvom je tako: ne zado‰ãa
samo pridnost, treba je tudi mnogo razumeti. Kaj bi se
dalo iz tega vrta narediti . . . Saj mu ni para daleã na-
okoli, ne po velikosti, ‰e manj po legi. Kajpak, popolna
preureditev bi terjala nekaj cvenka . . . A tudi brez nje-
ga bi se dal popraviti.«
»Kako, gospod uãitelj?« je vneto vpra‰al deãek.
»Letos se nam menda obeta pozna zima. Priãnite z ri-
golanjem in prekopavanjem! Med grude nasujte Ïivega
apna, pozneje gnoja! Najprej osnaÏi vrt nemarnega ple-
vela in ga poÏgi. Uredi kompost iz gnilega sadja, listja in
draãja, ki ga vidi‰ okrog potresenega! In sadovnjak . . .
Ali ne vidi‰ mahu, ki du‰i pridno drevje? Ostrgaj ga, za-

123 
BELI DVOR BESeDA

varuj jablane in hru‰ke pred zajedalci, obreÏi jim nepo-

trebne veje, pa bo‰ videl, kako se pomladijo. Kar je po-
su‰enega in gnilega, proã z njim, da ‰e zdravega ne
okuÏi!«
Lovreka je oblila rdeãica, zakaj uãiteljeve besede je ra-
zumel kot grajo. Opraviãeval se je in zatrjeval, da opravi
vse po njegovi Ïelji, samo to je, da ne ve, ãesa bi se naj-
prej lotil.
Uãitelj je uvidel, da sta ga njegova goreãnost in ljube-
zen do vrtnarstva zavedli nekoliko predaleã, zato se je
nasmehljal potrtosti svojega uãenca in ga potolaÏil:
»Napak si me razumel. Nikomur ne oãitam malomar-
nosti, ne teti ne tebi: ti ‰e ne zna‰, ona ni mogla in ni
utegnila. Toda ti postaja‰ veãji in moãnej‰i, zmeraj bolj
ti gre delo izpod rok.«
»Kar zaãel bi rad . . .« je silil deãek.
»No, ãe si fant od fare, zaãni. Povem ti prav natanã-
no, kako in kaj. In pozimi se veãkrat sestaneva in pome-
niva, kako se streÏe vrtu. Videl bo‰, da se priuãi‰ vsemu,
ãe se le na zaãetku ne ustra‰i‰ truda.«
Lovreku je od sreãe in zadovoljstva postalo kar vroãe.
»Tako dobri ste z menoj, gospod uãitelj!«
»Tiho, fantiã! Ostane torej pri dogovoru. In za name-
ãek ti zaupam ‰e nekaj, seveda le, ãe zna‰ molãati kakor
pravi moÏ!«

124 
BELI DVOR BESeDA

Od razburjenja deãek ni spravil glasu iz grla, paã pa

trikrat zaporedoma pokimal in s svetlimi, verno vdani-
mi oãmi strmel v svojega oboÏevanega uãitelja.
»Ve‰, Lovrek, tisto noã, ko je umrla va‰a mamica, sem
sreãal tvojega oãeta.«
»Na‰ega ata?« se je stresel otrok.
»Da, va‰ega ata. Dolgo sva se pogovarjala. Siromak je
manj kriv, kakor si ljudje mislijo . . .«
»O, jaz to dobro vem,« ga je prekinil deãek.
Uãitelj je prisluhnil tihemu prizvoku v Lovrekovem
odgovoru, toda rekel ni niã in nadaljeval: »Prosil me je,
naj pazim na vaju otroka, posebno nate, Lovrek, da
zraste‰ v vrlega moÏa. In nekaj pomembnega mi je na-
roãil, naj ti povem: da nikoli ne sme‰ pozabiti svoje do-
maãije . . .«
»To je rekel tudi meni, preden je od‰el,« je u‰lo Lov-
reku.
»Tudi tebi? Toliko bolje si zapomni‰. Ampak vedi, da
vrl moÏak ne postane‰ v dveh dneh, tudi ne v dveh ted-
nih, komaj v dveh desetletjih . . . Dosti truda te bo stalo.
Ali se ga ne ustra‰i‰? Ali hoãe‰ izpolniti oãetovo pro‰-
njo?«
»Hoãem, seveda hoãem,« je obljubil deãek brez po-
misleka in oãi so mu od vzhiãenja zablestele. »Kar po-
vejte, kaj naj storim . . . Samo da bo Beli dvor spet
na‰ . . . !«

125 
BELI DVOR BESeDA

Uãitelju ni bilo po volji, da je v oãetovih in sinovih

mislih vedno in vedno silila v ospredje posest, medtem
ko bi bile potrebne vrline samo sredstva za dosego cilja,
a bil je dovolj moder, da je razumel potek njunih misli.
Zlasti otroku je bila samo domaãija resniãno otipljiva,
moãno obãutena in razloãno vidna. Na tej osnovi je mo-
ral graditi, zakaj nad Belim dvorom in za njim je hotel
uãitelj pokazati deãku lep‰e in vi‰je cilje. Zaenkrat je
bilo dovolj, da so se vse deãkove sile usmerile proti iz-
gubljeni domaãiji, pozneje naveÏe nanjo vse ostalo.
»Potem je vse v redu,« je zakljuãil razgovor. »Zdaj me
povedi ‰e v sadovnjak! Tam more‰ Ïe jutri priãeti s
ãi‰ãenjem, seve, ãe bodo zadovoljni tudi teta.«
Ogledovaje posamezna drevesa, je opozoril uãitelj
Lovreka na skrivljene in beteÏne starce med njimi: »Pol-
ni so li‰ajev in mrãesa in ogroÏajo ‰e druge, zdrave. Kar
posekajte jih, spomladi jih pa nadomestimo z Ïlahtnim
mladim zarodom.«
Dolgo sta se ‰e sprehajala pod ‰iroko razvejevljenimi
jablanami, nekoliko oÏjimi hru‰kami, visokodebelnimi
ãe‰njami in zdaj Ïe docela golimi ãokastimi slivami, in
gazila po listju, ki se je trdovratno oprijemalo njunih
ãevljev. Povsod je znal Urbanãiã svetovati kaj novega in
koristnega, tako da je bilo nazadnje oãitno preveã na-
vodil. Uãitelj se je zbal prenasiãenja, vendar je podce-

126 
BELI DVOR BESeDA

njeval Lovrekov izvrsten spomin, ki si je bil vso snov

gladko prisvojil.
»Ej, bistra glavica si,« je dejal ‰olnik zadovoljno, ko je
bil njegov uãenec obnovil dobljene nauke. »Le ‰e dobro
mero vztrajnosti! In pomni dobro! Povr‰no mi nikar ne
delaj! Naglica ni nikjer dobra, najmanj na vrtu! Drugo
pravilo: Najprej z glavo premisli, nato ‰ele z rokami
opravi!«
Deãek je obljubil, da se bo toãno ravnal po njegovih
besedah in uãitelj je njegovi goreãnosti zaupal, zakaj
spoznal je, da se mu odpira, kakor rodovitni njivi, doslej
premalo negovana du‰a, Ïeljno priãakujoãa zdravega
semenja. On je hotel biti njen negovalec. Sklenil je, da
razvije otrokove dokaj‰nje sposobnosti in se pri tem po-
sluÏi treh temeljnih pomoãnikov: njegovega zanimanja
za zemljo — to je bilo vsem Gradnikom v krvi —, njego-
vega hrepenenja po Belem dvoru in deãkove ljubezni do
njega, svojega vzgojitelja. Kolikor je ‰e ni bilo, si jo je
moral postopoma pridobiti.
V trdem mraku sta se napotila k teti, kateri je bilo vse
prav, ‰e veã, zelo sreãna je bila, ko ji je uãitelj prepriãe-
valno dokazal, za koliko se bo zbolj‰alo posestvo ter po-
veãal njegov donos, saj je sama Ïe dolgo razmi‰ljala o
potrebnih spremembah. Kar vesela je bila lepega in brez
teÏave izvedljivega naãrta, ki naj bi se priãel takoj ures-
niãevati. Opraviãevala se je, da se doslej sama ni bolj po-

127 
BELI DVOR BESeDA

brigala za posestvo, a gospod uãitelj bo razumel: za

koga bi se naj bila peãala in ubijala? Zdaj je drugaãe;
zdaj je nastopila Ïiva potreba in pa, mladina naj nada-
ljuje.
»Po moji smrti bo posestvo njuno. Kar se stori, je vse
za njun prid. Seve, za rigolanje utegne biti Lovrek pre-
‰ibek. Najela bom paã nekaj delavcev, da opravijo teÏ-
je delo.«
Tako je zakljuãila teta in hvaleÏno stiskala roko po-
slavljajoãemu se ‰olniku, ki je obljubil, da pride veãkrat
pogledat, kako bo potekalo in napredovalo delo. Mimo
tega namerava pozimi njenega neãaka seznaniti ‰e z
raznimi koristnimi vrtnarskimi nauki in ga nauãiti mar-
sikaterih opravil.

128 
BELI DVOR BESeDA

III

V rt in sadovnjak sta oÏivela. Teta je bila ‰e tisti teden

najela dva postarna, nekoliko poãasna, toda zanes-
ljiva dninarja, ki sta v nekaj dneh posekala na vrtu ne-
potrebno grmovje, iztrebila plevel in izruvala divjake, ki
so se bili razplodili po njem, ter nato zaãela s prekopa-
vanjem gornje, najvi‰je terase. Îe to je bilo mnogo, saj
je povr‰ina celotnega vrta merila blizu trideset arov.
Obe spodnji terasi sta samo temeljito prekopala. Tam je
nameravala teta spomladi nasaditi krompir in ãrno de-
teljo. Lovrek pa je trdno upal, da sãasoma obojico po-
polnoma izpodrine ter ju nadomesti z Ïlahtnimi povrt-
ninami, prav kakor je bil svetoval uãitelj.
Tudi sam ni drÏal rok kriÏem. Kot veverica hitro se je
zvijal po drevju, kjer je toãno po dobljenih navodilih z
Ïiãno krtaão snaÏil lubje, strgal mah in gobe, obrezaval
veje in Ïagal suhljad. Tudi je okopaval zemljo okrog de-
bel, raznim ‰kodljivcem nastavljal pasti v obliki lepen-
kastih obroãev, mlaj‰a drevesa za‰ãitil pred zajci s po-
sebno zmesjo iz apna in kravjeka ter pospravljal in seÏi-
gal nesnago, ki se je bila med snaÏenjem nabrala po
tleh.

129 
BELI DVOR BESeDA

Tik pred boÏiãnimi prazniki je dolino pozdravil prvi

sneg, ogrniv‰i jo v blesteão zimsko haljo, in prekinil do-
mala opravljeno delo. Deãku je bilo skoraj Ïal, a od‰ko-
dovale so ga zanimive ure, prebite v toplo zakurjeni
veliki izbi pri knjigah. Uãitelj Urbanãiã je prihajal pozi-
mi skoraj dan za dnem na Gradi‰ãe, ne toliko iz ãistega
ãlovekoljubja in ãuta prevzete odgovornosti, marveã
predvsem iz prijetne navade: v tej hi‰ici je bilo vse tako
preprosto, odkrito in domaãe, da se mu je zdelo lep‰e
kakor v samotni sobi ali zakajeni gostilni. Svetlo je go-
rela petrolejka na mizi in v peãi so prasketale bukove
klade, med tem ko so sedeli ljudje vsak pri svojem
opravku: teta je veãinoma lu‰ãila buãne peãke ali plet-
la nogavice, pri ãemer ji je delala druÏbo Polonica, ãe se
ni ukvarjala z domaãimi nalogami, Lovrek pa je z Ïare-
ãimi lici, odprtimi usti, u‰esi in oãmi prestrezal vrtnar-
sko modrost, ki mu jo je uãitelj tolmaãil z besedo in sli-
ko.
Stara teta je vãasih v skrbeh povpra‰evala dobrega
moÏa, kako ga naj poplaãa za njegov trud, on pa jo je
smehljaje zavrnil, ãe‰ veãeri na Gradi‰ãu so mu zabava
in oddih. S tem, da Lovreka pouãuje, tudi sam ponavlja
snov, ker bi jo sicer nemara pozabil. Deãek si igraje vse
zapomni, ãe mu le enkrat pove.
O ubeglem oãetu, kakor po dogovoru, niso nikoli go-
vorili; uãitelj je molãal iz obzirnosti, teta pa je Ïelela, da

130 
BELI DVOR BESeDA

se begunãevo ime izreka le v molitvi. Otroka sta res vsak

veãer molila zanj, a iz razumljivih razlogov ga nista po-
gre‰ala, saj ga tudi pred njegovim pobegom pogosto
nista videla po cele dni. Bridkeje sta Ïalovala po mate-
ri, katere izgubo pa sta ãas in skrbeãa tetina ljubezen
razmeroma kmalu omilila.
Najveãkrat je mislil na Gradnika mladi ‰olnik. Brat
mu je namreã bil svojãas javil, da se priporoãeni moÏak
pri njem sploh ni oglasil, iz ãesar se je dalo sklepati, da
si je premislil ali se kako drugaãe izmuznil ma‰ãevalni
roki pravice — ãe se reveÏu med potjo ni kaj pripetilo
. . . Uãitelj bi bil najraje vse, kar je vedel, javil sodniji, ki
bi naj potem sama poiskala zasledovanca. Preteãa kazen
bi niti ne bila prehuda, kajti Miklausinova rana sploh ni
bila smrtnonevarna in se je Ïe davno zacelila. Po presta-
nem zaporu bi bilo na Gradi‰ãu tudi za Gradnika dovolj
dela in jela in celo prilike, da si tako ali tako pridobi
ugrabljeno domaãijo. Vendar ta izhod je bil uãitelju za-
prt: vezala ga je mo‰ka beseda. Veãkrat je razmi‰ljal, ali
bi ne kazalo, pouãiti Gradnika s primernim oglasom v
ãasopisju, a ta naãrt je opustil, pa ne toliko zaradi viso-
kih stro‰kov, marveã zaradi velike verjetnosti, da na-
slovljencu sploh ne pride pred oãi. Nazadnje je sklenil,
da poãaka leto dni, nato pa prijavi zadevo oblasti, ki naj
ukrene svoje.

131 
BELI DVOR BESeDA

Kadarkoli pa je s svojimi razmi‰ljanji pri‰el do tega

zakljuãka, je priãel znova dvomiti. Ali ne poteka vzgoja
otrok zdaj v mnogo ugodnej‰ih okoli‰ãinah? Ali bi sploh
bilo Ïeleti, da se zagrenjeni, osramoãeni in na ves svet
jezni moÏ s peãatom zloãinca naseli v prijaznem in mir-
nem domu na Gradi‰ãu? Uãitelj si je moral priznati, da
bi utegnil najbolj slabo vplivati na dovzetno Lovrekovo
du‰o. Za Polonico se ni bilo treba bati: ona se je bila z
vsem hrepenenjem zapu‰ãenega otroka oklenila tete ter
je bila pri njej v varnem zavetju. Pa tudi pri najbolj‰i
vzgojiteljici! Kakor je bilo posestvo zanemarjeno — na-
vsezadnje to ni bilo Ïensko delo —, tako je bilo v hi‰i in
okrog nje vse ãedno, pometeno, pobrisano in odrgnje-
no. Smeti in pajãevin nisi opazil, perilo je bilo vedno
oprano, zlikano in zakrpano. Kuhinja je blestela od sna-
ge, in jedi, ki so prihajale iz nje, so bile okusne in teãne.
Z drugimi ljudmi je teta malo govorila, z otrokoma pa se
je znala pomeniti, pripovedujoã jima mikavne zgodbe iz
nekdanjega grajskega Ïivljenja, ki so se prena‰ale pri
Gradnikih od rodu do rodu: o vitezih in njihovih bojih,
o kmetskih vstajah in sovraÏnih napadih, o tur‰kih po-
hodih in roparskih tolpah, vãasih celo o strahovih in o
zlatih zakladih, skritih nekje pod razvalinami, v nepri-
stopnih zemeljskih hodnikih.
Uãitelj Urbanãiã je vse to dobro opazil. Kljub svoji
mladosti je bil zelo tenkoãuten vzgojitelj. Kakor je na

132 
BELI DVOR BESeDA

vrtu in sadovnjaku takoj presodil, ali je zemlja za to ali

ono rastlino primerna ali ji ãesa primanjkuje ali pa jo
du‰eãe preobilje Ïene v prebohotno rast, tako je hitro
spoznal domaãe okolje zaupane mu mladeÏi. Za Lovre-
ka in Polonico bi si ne bil mogel misliti bolj‰e sredine: iz
te zemlje bosta ob primerni pomoãi zrasli zdravi in
krepki osebnosti. Vsekakor, Lovrekovo rast je bilo treba
pravilno usmerjati: deãek brez odloãne mo‰ke roke po-
divja ali pa se pomehkuÏi. Prepreãiti prvo in drugo je
smatral uãitelj za svojo poglavitno nalogo.

133 
BELI DVOR BESeDA

IV

Z ima je potekla kaj hitro. Lovrek se je mnogo nauãil

in je komaj ãakal, da svoje znanje temeljito preiz-
kusi. Njegov uãitelj se sicer ni nikoli zadovoljil s samimi
besedami, marveã je v izdatni meri uporabljal slike in
risbe in marskikaj tudi pokazal v Ïivi naravi, a resniãna
uporaba je bila v tem letnem ãasu moãno omejena.
Ko pa se je pomlad po kratkem obotavljanju skoraj
ãez noã razlila po dolini, hribih in dobravah, hej, to vam
je bilo gibanja, ker to so se vam spreminjali gradi‰ki bre-
govi. Prva vrtna terasa, razdeljena na toãno izmerjene
grede, je bila polna soãnih povrtnin, oãi‰ãeno in po-
mlajeno drevje v sadovnjaku je pokalo od brstenja, na
spodnjih vrtnih terasah pa so pridno sadili krompir,
fiÏol in zelje, glavno hrano za laãna usta v bodoãi zimi.
·e detelja se je morala umakniti: za âado je bilo krme
veã ko dovolj v sadovnjaku, razen tega se je vse leto tja
do pozne jeseni pasla na gradi‰kem grebenu okrog raz-
valin in tudi v gozdu. In teta je Ïe razmi‰ljala, ali bi ne
kazalo kupiti ‰e eno kravo, zakaj dobro mleko se je v
trgu zlahka prodalo. Urbanãiã, njen prvi svetovalec, ki
ga je poslu‰ala skoraj tako verno kakor duhovnega gos-

134 
BELI DVOR BESeDA

poda, je pritrdil, in po veliki noãi se je pridruÏila âadi

brhka Liska. Polonica je imela eno varovanko veã.
Uãiteljeva skrb za osirotela Gradnikova otroka trÏa-
nom ni ostala prikrita. Nekateri so ga hvalili, drugi pa so
se mrdali, ãe‰ naj se raje briga za ‰olo, ãeprav so bili nje-
govi uãni uspehi priznano odliãni. Veãinoma tak‰no go-
voriãenje ni bilo niti resno mi‰ljeno, marveã je imelo
svoj izvor v enoliãnem Ïivljenju majhnega trga. Vse brez
izjeme so zelo presenetile veã kot oãitne izbolj‰ave teti-
nega posestva na Gradi‰ãu. Toda skoraj ga ni bilo ãlove-
ka, ki bi Gradi‰ãanom ne bil privo‰ãil bolj‰ega uspeva-
nja. Edino Miklausin, ki je slutil, da mu v tem ugodnem
in varnem zavetju raste nevaren ma‰ãevalec, se je jezil.
Glasno hvalo uãiteljeve poÏrtvovalnosti in nepremaga-
ne ãilosti zasovraÏenega rodu je celo smatral za slabo
prikrito obsodbo svojega lastnega poãetja. Tako sta mu
postala otroka veãni kamen spotike: bila sta kriva, da se
njegova vest ni mogla prav pomiriti in da ni utegnil ne-
moteno uÏivati sadov svoje kriviãne zmage.
O, nemara bi bilo njegovo sovra‰tvo Ïe davno ugasni-
lo, ko bi bila Gradnikova otroka odvisna od njegove po-
moãi, ãe bi bil on njen dobrotnik, ãe bi ji on mogel izka-
zovati svoje usmiljenje. Saj bi bil na ta naãin premamil
notranjega sodnika, ki mu je v noãeh kradel spanje in
mu trapil srce s pekoãimi oãitki, ãisto gotovo pa bi bil
prepriãal o svoji velikodo‰nosti lahkovernej‰e javno

135 
BELI DVOR BESeDA

mnenje. âisto gotovo, tako bi se bilo prej ali slej zgodi-

lo, ãe bi ne bil ta zeleni ‰olnik zelo po nepotrebnem
vtaknil svojega nosu v pravdo med njim in Gradniki.
Moral mu je pokazati svojo moã in malo ohladiti nje-
govo nepotrebno ãlovekoljubje. V ta namen se je spo-
prijateljil s starim sitnim naduãiteljem, ki ga doslej ni bil
kdovekaj cenil in spo‰toval. Zdaj ga je pogosto ustavil in
ga s prijateljsko vsiljivostjo povlekel s seboj v gostilno.
Z majhnimi uslugami, litrãkom vina, obilno in dobro
veãerjo in vsakojakimi darili si je pridobil srce skopega
ter dokaj sebiãnega ‰olnika, in pot do konãnega spora-
zuma se je kmalu ugladila. Naduãitelj svojemu mlade-
mu tovari‰u itak ni bil posebno prijazen, zakaj bil mu je
mnogo prepameten in prevesten. Z neprikritim zado-
voljstvom je pritrjeval zlohotni trgovãevi graji in se dra-
ge volje ravnal po njegovih Ïeljah.
Prilika se je na‰la brez teÏave. ·olski vrt je pripadal
naduãitelju, toda udobni stari samec se ni maral peãati
z njim, marveã ga je raje prepustil Urbanãiãu. Vidni us-
pehi ve‰ãega tovari‰a pa so ga tako bodli v oãi, da jih je
zanikoval in jih potuhnjeno, za Urbanãiãevim hrbtom,
omalovaÏeval.
»Oblasten je od sile. Po ‰olskem vrtu hodi, kakor bi
bil njegov,« se je nekoã pritoÏeval Miklausinu. Ta je po-
zorno prisluhnil.
»In vi to trpite?«

136 
BELI DVOR BESeDA

»Predober tovari‰ sem, ne maram zdrah. A naj bi Ïe

bilo, ko bi res sam delal. Kaj ‰e! Otroci so mu za dninar-
je, gospod pa se ko‰ati s svojimi uspehi. V zadnjem ãasu
ima Ïe kar stalnega pomoãnika, tistega Gradnikovega
fanta.«
»Tako?« je zategnil Miklausin in pogledal izpod ãela.
»·e en kozarãek, gospod naduãitelj?«
Posledica nadaljevanja tega prijateljskega pomenka
se je pokazala Ïe naslednji dan. Ko je Lovrek po konãa-
nem pouku ãakal Urbanãiãa na ‰olskem vrtu, se je s
trdimi koraki sprehodil mimo naduãitelj. Zaradi nami‰-
ljene nevljudnosti ga je z osornimi besedami vprião hi-
hitajoãih se souãencev ozmerjal, mu poslej strogo pre-
povedal dostop na ‰olski vrt ter ga nazadnje spodil do-
mov. Prepla‰eni otrok, ki se ni zavedal, da bi bil kaj za-
krivil, se je posku‰al opraviãiti, toda komaj je odprl usta,
je Ïe imel klofuto na obrazu. Osramoãen in ves v solzah
je zbeÏal.
Nekaj minut po tem dogodku je prihitel na vrt uãitelj
Urbanãiã, ki so mu otroci poroãali, kaj se je bilo pravkar
dogodilo. Z namr‰enimi obrvmi je tisti dan zapu‰ãal
svoj ljubi vrt. Pot ga je peljala na Gradi‰ãe, kjer je obu-
panega deãka komaj in komaj potolaÏil. Naslednji dan
je javil svojemu predstojniku, da poslej ne bo veã uprav-
ljal ‰olskega vrta, iz katerega mu on odganja brez upra-
viãenega razloga najzmoÏnej‰e uãence.

137 
BELI DVOR BESeDA

Naduãitelj se je sprva prestra‰il njegovega samoza-

vestnega nastopa, zveãer pa ga je Miklausin spet toliko
podkuril, da je spisal in odposlal na deÏelni ‰olski svet
laÏnivo ovadbo, v kateri je naslikal Urbanãiãa kot upor-
nika in za ‰olo nevarnega ãloveka. Morda bi bil res do-
segel zaÏeleni uspeh, ãe bi ne bil pretiraval. Tako pa je
nekega dne nenadoma potrkal na vrata njegovega raz-
reda natanãni in skoraj neprijetno odkritosrãni deÏelni
‰olski nadzornik, ki se ga je zaradi teh lastnosti vse balo.
Naduãitelj je imel prav ob njegovem prihodu ‰e poseb-
no smolo. âeprav je bila odbila Ïe deveta ura, se je ‰e
vedno mudil v svoji pisarni, in ko je po dokaj‰nji zaka-
snitvi stopil v razredno sobo, je v njej ves prepadel za-
gledal med klopmi pridno izpra‰ujoãega nadzornika,
ãigar obraz ni kazal posebnega zadovoljstva. S kratkimi
besedami ga je oni pouãil, da bo zaradi njegove prijave
izvr‰il disciplinsko preiskavo, hkrati pa temeljito pre-
gledal njegovo ‰olo. Zares je ostal dva dneva, in uspeh
je bil za vodjo porazen: Urbanãiãev razred je bil daleã
najbolj‰i, vsi ostali pa . . . hm, ne mara se prehudo izra-
ziti . . . zelo ‰ibki, ãisto prav, zelo ‰ibki, a njegov, na-
duãiteljev, naj‰ibkej‰i . . . In kar se tiãe prijavljene ne-
pokornosti, bi hotel ugotoviti samo nekaj: ãe se nekomu
prepusti delo, mu je treba dati tudi pravice. Urbanãiã je
ravnal povsem korektno, ãesar on, nadzornik, o drugih

138 
BELI DVOR BESeDA

na Ïalost ne moje trditi . . . In v bodoãe si ovadbe take

vrste prepoveduje, ali pa . . .
Naduãitelju se je nos stra‰no povesil. Svojega mlaj-
‰ega tovari‰a se je odslej bal in mu ni veã grenil Ïivljenja,
zakaj naklonjenost takega visokega gospoda je bila v tis-
tih ãasih velika stvar. In prisrãno prijateljstvo med
trgovcem in ‰olnikom se je dan po nadzornikovem od-
hodu popolnoma ohladilo. Miklausin se je togotil, toda
naduãitelja ni bilo niã veã na spregled, in samozavestni
mladi moÏ je ‰e naprej nekaznovan me‰al trgovãeve
‰trene.

139 
BELI DVOR BESeDA

â as je brzel, kakor da odteka po deroãi reki. Îe se je

pribliÏevala prva obletnica Gradnikovega bega in
smrti njegove Ïene, ko se je nekega dne primuzal v ‰olo
stari tr‰ki pismono‰a, izroãil osuplemu Urbanãiãu naj-
prej priporoãeno pismo in denarno nakaznico, nato pa
mu od‰tel na mizo pet stotakov.
»Petsto kron? Zame?« se je ãudil uãitelj ter mencal
med prsti odrezek s popolnoma neznanim po‰iljatelje-
vim imenom: Martin Volk, Na‰ice v Slavoniji.
Nu, vsekakor je bila v pismu potrebna razlaga. Hitro
ga je razpeãatil in potegnil iz ovoja veã gosto popisanih
listov.
Takole se je glasilo:
Dragi gospod uãitelj!
Gotovo boste takoj uganili, kdo Vam pi‰e, ãeprav se
boste v zaãetku morda ãudili. Upam, da se ‰e spominja-
te najinega razgovora na LoÏni‰kem sedlu — leto dni bo
tega —, kjer ste potolaÏili obupanega ãloveka, da je spet
zadihal, in mu obljubili, da boste ãuvali nad zakladom,
ki ga je moral pustiti vnemar. Dolgo se nisem oglasil:
delal sem in ‰tedil, in prihranjeni denar, ki Vam ga po-

140 
BELI DVOR BESeDA

‰iljam istoãasno s svojim pismom, je trdi zasluÏek ene-

ga leta. Uporabite ga, prosim Vas, kakor sva se dome-
nila, po svoji vesti in razsodnosti.
Zanimalo Vas bo, kako sem dospel semkaj in kaj sem
vse doÏivel.
Od svojega brata ste paã Ïe davno izvedeli, da se ni-
sem posluÏil njegove pomoãi. Po dolgotrajni veãdnevni
hoji ãez pohorske planine sem laãen in utrujen zagledal
pred seboj Dravo. Naneslo je, da sem kmalu dospel do
velike Ïage, kjer so tesali, zbijali in vezali kar veã splavov
naenkrat. Z drvarji in splavarji se zapletem v pogovor in
izvem, da jim primanjkuje ljudi. Pobarajo me, ali bi se
jim pridruÏil. Brez teÏav smo se dogovorili in nihãe me
ni vpra‰al ne po listinah ne po rodu. Naslednje jutro
smo odrinili proti Mariboru, kjer se k sreãi nismo usta-
vili, marveã brez prestanka vozili dalje. ·ele v Ptuju smo
si privo‰ãili nekaj ur poãitka. V tem mestu sem si kupil
»·tajerca,« zakaj sklepal sem, da je ta protislovenski list
brÏãas izkoristil ugodno priliko in po svoje poroãal o
moji nesreãi. Saj ga je moj nasprotnik Ïe dolga leta vne-
to razpeãaval med na‰imi kmeti in delavci. Nisem se
motil: marsikaj grdega je bilo notri o meni ãrno na be-
lem, hkrati pa najãudovitej‰a tolaÏba . . . Moj nasprot-
nik samo ranjen, Ïivi, bo ozdravel . . . Otroka pri teti
. . . Tisto noã, verujte mi, sem po dolgih dneh spet mir-
no in sladko spaval na trdih brunih splava, ki se je po-

141 
BELI DVOR BESeDA

zibaval ob bregu. Smrt moje uboge Ïene je bila pre-

Ïalostna novica, ali revica je bila Ïe dalje ãasa teÏko bol-
na in vem, da mi je odpustila . . .
V tisti noãi sem razmi‰ljal, ali bi se vrnil in se javil sod-
niji: sklenil sem potovati dalje. Posestva bi v danih pri-
likah ne mogel re‰iti, jeãa pa bi mi gotovo zlomila voljo
in me pahnila med niãvredneÏe, medtem ko se mi je na
tujem ponujala prilika, da kaj zasluÏim in nekoã stopim
pred svoja otroka: »Zapravil sem vama domaãijo, zdaj
vama jo vrnem.«
Gospod uãitelj! Prvi obrok je pred Vami. Ni mnogo,
vsaj za moje nekdanje pojme ne, v svoji nespameti sem
nekoã tako vsoto zapravil v enem tednu. Zdaj sem garal
zanjo leto dni. Upam, da bo sãasoma vedno veã, kajti
obeta se mi sluÏba paznika pri novo sestavljeni drvarski
skupini. Toda pozabljam, da ‰e ne veste, kje sem zdaj, in
kako me je zaneslo semkaj.
Sreãno smo pripluli do Osjeka, kjer sem se presrãno
poslovil od vrlih Pohorcev — zlate du‰e, Bog jim popla-
ãaj dobroto! — in krenil v mesto, da se razgledam in
nekoliko povpra‰am po delu. Bil je vprav trÏni dan. Na
sejmu sem z zanimanjem opazoval Ïivahno vrvenje sla-
vonskih seljakov, ki so ponujali svoje blago. Zdajci za-
sli‰im — menda mi je Ïe bilo tako namenjeno — za svo-
jim hrbtom krepko, ali mojim u‰esom nad vse prijetno
slovensko pridu‰anje. Lahko si mislite, s kak‰no naglico

142 
BELI DVOR BESeDA

me je zasukalo. Kletvice so prihajale iz ust postavnega

fanta, ki je z vso silo vlekel za seboj moãno natovorjeno
mulo, ali trmoglavo Ïivince se ni hotelo premakniti z
mesta. BrÏ mu priskoãim na pomoã, in ko me je spoznal
za svojega rojaka, sva se takoj zapletla v razgovor. On je
bil kuhar za veãjo skupino drvarjev ter je tisti dan kupo-
val v mestu potrebno bra‰no. Îivo mi je prigovarjal, naj
odrinem z njim med domaãe ljudi, po‰tene dolenjske
fante, ki me gotovo z velikim veseljem sprejmejo v svoj
krog. Poleti, ko je povsod dovolj laÏjega poljskega dela,
namreã v gozdovih primanjkuje delavcev ter so zato
tudi bolje plaãani. Kuharjeve besede so mi donele v uho,
kakor angelsko petje, in brez pomi‰ljanja sem ga slu‰al.
Zaposlitev sem dobil zares z lahkoto. Vneto sem se lo-
til dela, kak‰nega dela! Ne morete si predstavljati, kako
me je dajalo, ãeprav me doslej nikoli niso ‰teli med sla-
bice. Da, da, poslednja leta mojega zgre‰enega Ïivljenja
so me bila izÏela, saj sem imel v roki veãkrat liter in kar-
te, kakor sekiro in Ïago. Neznansko sem trpel, ali vdal se
nisem, zlasti, ker so se mi fantje spoãetka posmehovali
in me draÏili. Znana Gradnikova trdoglavost je konãno
premagala vse teÏave, in danes se pomerim v delu z vsa-
kim izmed njih, dasi so odliãni korenjaki, ki se ‰e med-
veda ne ustra‰ijo.
Dvanajst nas je. Spimo v leseni, iz neotesanih brun
zbiti bajti, na mehkem gozdnem mahu. Vse je zelo pre-

143 
BELI DVOR BESeDA

prosto, niã za razvajenega ãloveka. Oken ni, kurimo sre-

di koãe, kadi pa se skozi vrata in ‰pranje, kamor se hoãe.
Dim nam ne moti zdravega spanja in volãjega teka. Dan
za dnem otepamo koruzne Ïgance, dobro zabeljene z
mastnimi ocvirki, ali se jih ne naveliãamo. Gospod uãi-
telj, da bi videli, kako jih mlatim. Nikoli v Ïivljenju mi
niso tako di‰ali. Niã ãudnega: zjutraj skoro ‰e v temi se
Ïe priãnemo gibati, sekamo, zabijamo, podiramo, obse-
kavamo, cepimo, prena‰amo in prevaÏamo les brez pre-
stanka tja do trde noãi. Edino za jed si ‰e ukrademo
nekaj ãasa. In ‰e ob nedeljah ne mirujemo: pilimo Ïage,
brusimo sekire, krpamo obleko. Poleti ni hudo, ali toli-
ko bolj pozimi, ko nam nagajajo tema in mraz, veter in
zameti! Vkljub temu sem zdrav in krepak, kakor Ïe dol-
go ne, in tudi zadovoljen bi bil, ako bi me ne pekla vest
ob spominu na blago mojo Ïeno, na deão in na izgublje-
no domaãijo. Vãasih bi se najraj‰i razjokal, ãe bi me ne
bilo sram. Tako pa raj‰i stisnem zobe in se vedno izno-
va zakolnem, da bom garal in se pehal, dokler vsaj de-
loma ne izbri‰em svojega velikega greha. In moje upa-
nje raste od dne do dne.
H koncu ‰e ena pro‰nja. Bodite tako dobri, dragi go-
spod uãitelj, pa mi o priliki sproãite na spodaj navede-
ni naslov, kako je z mojima otrokoma! Seznanite me z
vsem, kar menite, da bi bilo vredno pisanja! Ali sta zdra-
va, kako napredujeta v ‰oli in, ali morata zavoljo mene

144 
BELI DVOR BESeDA

trpeti, ali ju kdo mrzi in preganja . . . âe se morete in

hoãete z odgovorom poÏuriti, utegnem prejeti pismo ‰e
pred zimo: gotovo mi bo olaj‰alo marsikatero uro na-
pornega dela v snegu, mrazu in viharju. Po‰ta se nam
namreã bolj poredkoma dostavlja, ker smo od Na‰ic od-
daljeni skoro tri dni hoda, in dobimo jo le, kadar mora
na‰ kuhar po ÏiveÏ. (Nanj boste tudi pismo naslovili.)
Pozimi radi zametov ne more nikamor, zato Ïe koncem
jeseni nakupi vsega, kar nam je potrebno. In takrat
upam, me doseÏe tudi Va‰e pismo.
Za Va‰o veliko dobroto se Vam Ïe zdaj iz vsega srca
zahvaljujem in si Ïelim samo, da bi Vam jo nekoã mo-
gel povrniti. Rad bi Vam ‰e naroãil, da pozdravite moje
drage, ali se bojim. Edino mojemu sinku — temu lahko
zaupate, ãvrst deãko je! Povejte mu ob priloÏnosti in na
primeren naãin, kako, veste bolje od mene, da njegov
oãe neprestano misli nanj, na njegovo sestrico in na do-
maãijo. O denarju niã! Naj mu ostane zaãasno prikrito,
da se trudim za bolj‰o bodoãnost. Samo, ako bi pritisni-
la huda sila ali pa se pojavila kaka druga nujna potreba
(recimo izbolj‰anje tetinega posestva ali kaj sliãnega),
jim sezite pod roko! Dokler sta otroka ‰e majhna, upam,
ne bosta rabila te pomoãi, paã pa pozneje, po tetini
smrti, saj so Ïe priletni, otrokoma moja pomoã nemara
moãno zaleÏe. Upam, da bo sãasoma vedno izdatnej‰a,

145 
BELI DVOR BESeDA

kajti moj namen je, po‰iljati veã in veã, ali vsaj toliko,
kakor tokrat, dokler bom le koliãkaj mogel.
·e nekaj! Svojega odgovora nikar ne oddajte v Zales-
ju, marveã poãakajte, da Vas pot zanese v mesto. Je bolj
varno! Razen Vas naj nihãe ne pozna mojega sedanjega
bivali‰ãa in mojih namenov.
Iz vsega srca Vas pozdravlja do groba Vam vdani
S. G.
V Slavonski ‰umi, meseca junija 1902.
Naslov: Martin Volk,
Na‰ice v Slavoniji,
po‰tno leÏeãe.
Pripis:
Sporoãite mi tudi, kdo in za kako ceno je kupil posest-
vo!
BrÏkone si lahko odgovorim sam, ali rad bi imel po-
polno gotovost.

146 
BELI DVOR BESeDA

VI

U ãitelja je Gradnikovo pismo ganilo, a tudi nena-

vadno razveselilo. Natihoma je priãel obãudovati
Ïilavega moÏa, ki si je razmeroma pozno, a s toliko veã-
jim pogumom daleã v odljudni go‰ãavi tesal novo bolj‰o
bodoãnost, do jedra preobrazujoã svoj dosedanji jaz.
Mladi ‰olnik je slutil in obãudoval skrivnostno snovanje
usode, ki je vrgla bahatega moÏa v najprimernej‰e oko-
lje: ob neizprosnem trdem delu, v tesnem soÏitju z ro-
batimi, a po‰tenimi tovari‰i, ob izvr‰evanju enakih dolÏ-
nosti in uÏivanju istih pravic, v divji, a nepopaãeni na-
ravi se je mogla izvr‰iti potrebna sprememba, tam se je
utegnila posu‰iti nevarna goba na njegovi du‰i. Slavon-
ska ‰uma je pomenila za Gradnika visoko ‰olo, ki jo je
moral uspe‰no konãati, ãe se je hotel resniãno predru-
gaãiti.
Upo‰tevajoã izgnanãevo pro‰njo, mu je ‰e isti dan na-
pisal izãrpen in tolaÏilen odgovor ter s svojim kolesom
zdrãal v mesto, da odda svoje pismo in naloÏi poslano
vsoto v zanesljivi Narodni posojilnici. KnjiÏica se je gla-
sila na Lovrekovo in Poloniãino ime, vezana na tajno,
samo uãitelju in posojilnici znano besedo. Iz previdnosti

147 
BELI DVOR BESeDA

je vtaknil Gradnikovo pismo, opremljeno s kratkim po-

jasnilom, zapeãaten ovoj, na katerem je bilo doloãeno,
naj se za sluãaj njegove, Urbanãiãeve smrti, izroãi Lov-
reku in Polonici. Tudi to pismo je shranila varna poso-
jilni‰ka blagajna.
Opravljeno naroãilo ga je navdalo z zadovoljstvom, in
moãno ga je mikalo, da bi ‰e pred veãerom obiskal Gra-
di‰ãe. Kolo ga je z naglico neslo po pra‰ni cesti in Ïe se
je bliÏal Zalesju. Da si skraj‰a pot, je zavil nazadnje skozi
teman smrekov log in dalje po kolovozu proti Belemu
dvoru. Îe od daleã je opazil gosto tramovje, ki je okle-
palo proãelje: Miklausin je popravljal ponosno, a pre-
novljenja zares dokaj potrebno poslopje. Na razpotju
pri ribniku je uãitelj nepriãakovano sreãal osuplo zroãe-
ga trgovca in ga vljudno pozdravil. Ta je ves porumenel
od zadrege in bogve kake bojazni ter ga zato proti svo-
ji volji nagovoril: »Kaj pa vi pri meni, gospod uãitelj?«
»O niã, prav niã. Samo sprehajam se. Razen tega sem
namenjen h Gradnikovim.«
Miklausin mu je pokazal hrbet in se skoraj strastno
zagledal v hi‰o nad seboj. Iz svoje zaljubljene zamak-
njenosti se je razpredel ‰ele, ko je uãitelj Ïe hitel po
stopnicah gradi‰kega vrta.
»Moj si, ne dam te iz rok!« je zaÏugal Belemu dvoru
in se potem obrnil k prelepi belodvorski kotlini, ki je
skrbno obdelana, vrtu podobna, leÏala pred njim.

148 
BELI DVOR BESeDA

Trgovãev pogled se je ustavil tudi na skromnih, toda liã-

nih dninarskih hi‰icah. S svojimi rdeãimi strehami in
belimi stenami so v raztresenih presledkih sevale z ze-
lenega poboãja, dvigajoãega se iz kotline, ter bile po-
dobne velikim cvetovom. Ena izmed njih, tista ob gozd-
nem parobku, je bila pred davnimi leti njegov dom.
»Ne smem pozabiti!«
In v tisti minuti, polni veselih in morda ‰e bolj neve-
selih mladostnih spominov, je sklenil novi posestnik, da
olaj‰a in olep‰a vsem svojim dninarjem njihovo bera‰ko
Ïivljenje: popravi jim kajÏe, uredi vrtove in dovoli nekaj
veã zemlje. Dobro se naj poãutijo pri njem, nekdanjem
dninarskem sinu, in zavedajo naj se, da ima zanje toplo
in ãuteãe srce, drugaãno, kakor nekoã Gradnikovi ba-
haãi. Toda, ali jih prepriãa in pridobi zase? Kljub svojim
prizadevanjem je ãutil, da ga prav dninarji smatrajo za
vsiljenca na Belem dvoru . . .
Uãitelj pa se je bil med tem Ïe ustavil pri vodnjaku ob
cesti, iz katerega je Lovrek z vnemo Ïagal ‰umeão, v sre-
brnem curku v precej veliko leseno brento lijoão vodo.
Pogumno si jo je oprtal na rame. Ko je zagledal pred se-
boj svojega uãitelja, ãigar obraz je izraÏal soãutje, jo je
spet urno postavil na korito.
»Revãek, pre‰ibak si ‰e! Ali jo privleãe‰ do hi‰e?«
»E, seveda,« se je zasmejal Lovrek, »saj ni tako daleã.
Vrt rabi vode, ko ja taka su‰a.«

149 
BELI DVOR BESeDA

»Vidi‰, kako dobro je bilo, da ga niste preveã raz‰irili.

Brez pravilne moãe paã ni pravega uspevanja.«
»Oj ta presneta voda!« je vzkliknil deãek in si natovo-
ril teÏko breme na hrbet, da je voda zaplenkala v bren-
ti. Uãitelj je zaklenil kolo in spremljal sopihajoãega no-
saãa na vrt, kjer so grede, polne soãne zelenjave, Ïeljno
priãakovale osveÏila. Brez skoparjenja so prejele v obilni
meri, kar jim je ‰lo.
»Pojdi malo z menoj!« je porekel nato Urbanãiã. Ka-
kor obiãajno sta splezala do razglednega stolpa, sedla na
skale in se zagledala v dolino, ki se je v veãerni lepoti
razgrinjala pod njunimi nogami.
»Lovrek, tvoj oãe mi je pisal . . .«
Lovrek se je zdrznil in pobledel, kakor da se je hudo
prestra‰il.
»Kje so? Kako se jim godi?« je vpra‰al hlastno.
»Dobro, pozdrave naj ti izroãim . . . za svoje otroke
skrbi in dela . . . Tebi posebej naroãa, da molãi‰ in ne
pozabi‰ svoje lepe domaãije.«
Preprosto, a odloãno in iskreno je zvenel Lovrekov
odgovor:
»Ne pozabim!«
In pogled mu je poletel proti Belemu dvoru, katerga
okna so Ïarela v ãaru veãernega poÏara: kakor da zdaj
zdaj buknejo iz njih — vroãi plameni ter upepelijo lese-
ne oklepe, obdajajoãe hi‰o kakor orja‰ka hobotnica.

150 
BELI DVOR BESeDA

5. âUDOVITO ODKRITJE

S lovenska zemlja je v tistih letih doÏivljala izredno

ojaãeno prodiranje Nemcev, ki so hoteli ãimprej do-
bojevati stoletno borbo ter preko Slovencev in za ceno
njihove narodne smrti premakniti meje nem‰tva tja do
obal sinjega Jadrana. Ker so bili gospodarji v takratni
Avstriji, so razpolagali s silnimi sredstvi, a vseeno bi ne
bili dosegli uspehov, ãe bi se jim ne bili pridruÏili narod-
ni odpadniki. Le-ti so pomnoÏili v na‰ih krajih redko
posejane Nemce, ki so se bili sãasoma polagoma prise-
lili k nam iz raznih nem‰kih alpskih deÏel, ter druÏno z
njimi v mestih in veãjih naseljih gradili nem‰ke posto-
janke, odkoder so poãasi, toda vztrajno prodirali dalje.
Nemãurji, kakor je ljudstvo zaniãljivo oznaãevalo na-
rodne odpadnike, veãinoma niti dobro nem‰ko niso
znali, a z naslado so se posluÏevali ãudno spakedrane
nem‰ãine in ob vsaki priliki sramotili slovenski jezik, ki
so ga govorili njihovi star‰i in sorodniki in v katerem so
sami kot otroci ãebljali svoje prve besede. V globini svo-
jih du‰ so nemara bolestno ãutili svojo manjvrednost in
slutili, da so izkoreninjeni iz domaãe zemlje, toda prav
ta zavest jih je bolj ko vse drugo spodbujala k nepresta-

151 
BELI DVOR BESeDA

nim napadom na slovenski Ïivelj. Tujec jih je za njihovo

delovanje nagrajeval in jim omogoãal, da so obogateli
ali pa dobili udobne sluÏbe, toda spo‰toval jih ni: bili so
mu dobrodo‰li, a pri vsem tem zaniãevani pomagaãi.
Razlogi, da so posamezniki odpadali od svojega naro-
da, so bili razliãni: nekateri so se ponemãurili iz gole
osebne koristi, drugi zato, ker so si domi‰ljali, da se s
svojim odpadom dvignejo na stopnjo vladajoãih Nem-
cev in se s tem oznaãijo za bolj‰e ljudi, tretji pa, veãi-
noma niÏji drÏavni, deÏelni in zasebni usluÏbenci vseh
vrst ter delavci, iz strahu, da bi ne izgubili sluÏbe in kru-
ha, ki ga je rezal Nemec po svoji volji in svojih preudar-
kih. Raznarodovalno delo so ovirali edino slovenski izo-
braÏenci, ki so bili spoznali preteão nevarnost. Z vsemi
sredstvi so vzbujali in ãvrstili narodno zavest, pri ãemer
so jim bila najzanesljivej‰a opora gospodarsko neodvis-
ni in nezadolÏeni kmetje. Nemãurji so dobro vedeli, da
so narodno zavedni izobraÏenci njihovi najnevarnej‰i
nasprotniki, zato jim je veljal ves njihov srd. Napadali,
sramotili in klevetali so jih, kjer so jih le mogli. Sloven-
ski knjiÏni jezik so proglasili za »hrva‰ãino«, ki je kmet
in delavec ne razumeta. V teh napadih je prednjaãil zlo-
glasni, v Ptuju izhajajoãi in v popaãeni sloven‰ãini pisani
tednik »·tajerc«, ki so ga nemãurski o‰tirji in trgovci
brezplaãno delili med zadolÏene kmete in delavce v svo-
jih podjetjih.

152 
BELI DVOR BESeDA

Ker je potekalo raznarodovalno delo vendarle pre-

poãasi, so zaãeli kupovati kmeãka posestva in na njih
naseljevati tujerodce, pogosto pa so jih dajali v najem
prej‰njim posestnikom, ki so potem Ïivotarili na njih
kot bedni in od svojih gospodarjev popolnoma odvisni
najemniki. Razen tega so priãeli ustanavljati v sloven-
skih krajih nem‰ke ‰ole, za katere so pridobivali otroke
slovenskih star‰ev z dobrikanjem in podkupovanjem,
najãe‰ãe pa z groÏnjami. Otroci se v teh ‰olah niso na-
uãili niti nem‰ãine niti si niso pridobili po‰tenega zna-
nja, paã pa so du‰evno osiroma‰eni, posuroveli in po-
gosto docela nravstveno pokvarjeni zapu‰ãali ‰olske
klopi z mrÏnjo do slovenstva. Leto za letom so pomno-
Ïevali vrste strupenih narodnih odpadnikov, ki so bili in
so ‰e danes najogabnej‰a bula na slovenskem narod-
nem telesu. In ozdravelo ne bo, preden ne izreÏemo od-
padni‰tva prav pri koreninah z neusmiljeno doslednost-
jo . . .
Zalesje se je dolgo prav dobro drÏalo, saj ni bilo v trgu
razen brivca, ki so ga bili priklicali domaãi nemãurji iz
Gradca, in razen lastnika majhnega premogovnika v
bliÏnji okolici, nobenega pristnega Nemca. Sãasoma pa
— kriva je bila deloma needinost v slovenskih vrstah,
deloma pa se je bil zelo okrepil gospodarski pritisk po-
nemãencev s pomoãjo denarja, ki so jim ga po‰iljala
nem‰ka napadalna dru‰tva — se je stanje zelo poslab-

153 
BELI DVOR BESeDA

‰alo. S tabel podjetnikov, trgovcev, obrtnikov in gostil-

niãarjev so bolj in bolj izginjali slovenski napisi ter se
ponovno javljali v ãudno spaãenih oblikah in z nem‰ki-
mi ãrkami: iz Le‰nika je nastal Löschnigg, iz Îerjava
Scheriau, iz Podpeãnika Potpetschnigg, in drugi taki
sliãni nestvori. Vedno ãe‰ãe se je ogla‰ala v trgu nem‰ka
spakedran‰ãina, Ïal ne samo iz ust voditeljev, paã pa
tudi iz ust delavcev in usluÏbencev; da, celo iz ust otro-
ãajev, ki so jo nauãili pozdravljati: »Grüss Gott«. Zaen-
krat je bilo seveda s tem pozdravom njihovo znanje
nem‰kega jezika izãrpano . . .
Trgovec in veleposestnik Anton Miklausin je bil pri-
znani in upo‰tevani vodja ponemãencev v Zalesju ter
ãislani zaupnik nem‰ke in nemãurske gospode v bliÏ-
njem mestu. V trgu je bil odpadel od slovenstva med
prvimi, razen tega je bil prebrisan in bogat. V njegovi
du‰i so se prepletali razni nagibi: volja za moãjo in bo-
gastvom, sovra‰tvo do Gradnikovih in strast vseh od-
padnikov, ki teÏi za tem, da bi postali tudi drugi njim
enaki.
Ko se mu je posreãilo osvojiti Beli dvor, si je nekaj ãa-
sa domi‰ljal, da je dosegel smoter svojega Ïivljenja, toda
kmalu je vstala v njegovi du‰i moreãa in neprijetna skrb:
Gradnikova otroka. To skrb je ‰e poveãala skrbnost uãi-
telja Urbanãiãa za osirotela otroka ter Ïilava prizade-
vanja Gradi‰ãanov, da se gospodarsko kolikor je mogo-

154 
BELI DVOR BESeDA

ãe okrepe. In tako se je zgodilo, da je polagoma zaso-

vraÏil vse skupaj: staro teto, oba otroka, posebno pa ‰e
soãutnega ‰olnika ter — po ponesreãenem poskusu z
naduãiteljem — celo tr‰ko ‰olo, ki sta jo takrat obisko-
vala njegova dva otroka, hãerka Greta in sinãek Ulrik.
Natihoma se je morda tudi bal, da bi se Urbanãiã v ‰oli
ne zna‰al nad njima in tako ma‰ãeval Gradnikova po-
tomca. Priãel je razmi‰ljati, kako bi ju re‰il pred njim —
in domislil se je, da bi bila tudi v Zalesju potrebna nem-
‰ka ‰ola.
Miklausinovi somi‰ljeniki v Zalesju, ‰e bolj pa nem-
ãurska gospoda v mestu so z veseljem pozdravili novo
sredstvo za pomnoÏevanje narodnih odpadnikov, glav-
no nem‰ko ‰olsko dru‰tvo pa se je zavezalo, da zgradi
poslopje in preskrbi uãitelje. Tako je bilo vse v najlep-
‰em redu in treba je bilo samo ‰e od ‰olske oblasti izpo-
slovati dovoljenje za ustanovitev ‰ole. TrÏani sami so iz-
kazali premalo otrok, toda lastnik premogovnika je pri-
tisnil na slovenske rudarje, ki so bili pri njem zaposleni.
Kakor je bilo priãakovati, je ugodna re‰itev kmalu pris-
pela, in jeseni naslednjega ‰olskega leta so v Zalesju slo-
vesno odprli nem‰ko ‰olo in pozdravili nem‰kega uãi-
telja.
Miklausin je takrat mnogo tvegal, zakaj kot trgovcu se
mu je bilo bati jeze slovenskega izobraÏenstva, zlasti du-
hov‰ãine, in zamere okoli‰kih kmetov, da ne govorimo

155 
BELI DVOR BESeDA

o zavednej‰ih trÏanih, a njegova ma‰ãevalnost je bila

veãja od njegove previdnosti. Ob sloÏnem nastopu Slo-
vencev bi bil gotovo utrpel ogromno izgubo ter zadrvel
celo v gospodarski propad. Îal se je slovenski odpor za-
dovoljil z ostrimi besedami v narodnem ãasopisju in
zlovoljnimi pogledi — drugaãe pa je ostalo vse pri sta-
rem. Ljudje so kupovali v Miklausinovi trgovini kakor
poprej, in lokavi trgovec, ki mu je bilo nekaj ãasa ven-
darle kaj tesno pri srcu, se je natihoma muzal ter poslej
nosil glavo ‰e bolj zmagoslavno pokonci.
Ustanovitev novega uãnega zavoda v Zalesju seveda
ni bila brez usodnih posledic za dosedanjo tr‰ko ljudsko
‰olo. Lepo ‰tevilo otrok, med njimi tudi Miklausinova
Ulrik in Greta, je pre‰lo v ponemãevalnico, katere po-
gubni vpliv na mladino se je odkrival od dne do dne jas-
neje. Îe sama ustanovitev nem‰ke ‰ole je moãno poglo-
bila razdor med prebivalstvom, ki se je najoãitneje iz-
raÏal med uãenci obeh ‰ol: neprestano bojno razpolo-
Ïenje si je dajalo du‰ka v zabavljanju in zmerjanju ter
celo v dejanskih spopadih. Veãkrat je tekla tudi kri, k
sreãi samo iz nosu . . .
Uãitelju Urbanãiãu je bilo moãno Ïal izgubljene slo-
venske krvi, z najveãjo skrbjo pa ga je navdajala nena-
vadna surovost, ki se je bila v poslednjem ãasu razpas-
la med ‰olsko mladino. Z vso silo svoje vzgojiteljske
osebnosti je posku‰al zavreti zlo vsaj v slovenski ‰oli,

156 
BELI DVOR BESeDA

zlasti v najvi‰jem, namreã ãetrtem razredu, ki ga je bil

moral letos prevzeti. Videl je, da mora zanimanje svojih
uãencev usmeriti drugam. Po temeljitem razmi‰ljanju se
je odloãil za vrtnarstvo in sadjarstvo. Uãencev pa ni zbi-
ral v ‰oli, marveã na Gradi‰ãu, kjer so nekaj ãasa delali
na vrtu, pozneje pa so se igrali na razvalinah in v gozdu.
Vez med deãki se je ãedalje bolj oãvr‰ãala in ãutili so os-
reãujoão skupnost v delu in igri ter sãasoma z rastoãim
prezirom motrili divja‰ke navade uãencev nem‰ke ‰ole.
Kmalu se jim je zdelo prerekanje in pretepanje z njimi
neãastno, in v najveãje uãiteljevo zadovoljstvo so se jih
izogibali in se toliko tesneje oklenili njega in Gradi‰ãa.
Za Lovreka je bila to prav sreãna doba. Uãil se je na
vse pretege, iz knjig in narave. Koprivnikovega »Doma-
ãega vrtnarja« je znal domala na pamet, a ni se zado-
voljil z njim, ker je pod uãiteljevim vplivom sanjaril o
velikem, umno obdelovanem vrtu na Gradi‰ãu, ki bi v
niãemer ne zaostajal za sliãnimi podjetji v drugih krajih.
Da bi se okoristil z veãjimi strokovnimi knjigami, se je
zaãel izven ‰olskega pouka uãiti nem‰ãine, in uãitelj
Urbanãiã mu je rade volje pomagal. Iz vzgojnih razlogov
ga je celo prav vneto spodbujal k vztrajnosti in mu sam
prina‰al nem‰ke knjige, vedno pa tudi slovenske, zakaj
bal se je, da bi se sprejemljivi deãek proti svoji volji na-
vzel nem‰ke miselnosti. Ob vsaki priliki je razpravljal z
njim in njegovimi tovari‰i o slovenski zgodovini, o na‰ih

157 
BELI DVOR BESeDA

narodnih teÏavah in ciljih, o bojih za staro pravdo. In

prihod kralja Petra KaradÏordÏeviça na pravkar izpraz-
njeni srbski prestol mu je nudil povod, da jim je nazor-
no pokazal juna‰ko borbo pogumnih Srbov za svobodo,
njihovega vodjo ârnega Jurija in novega srbskega vla-
darja, nekdanjega ãetnika Petra Mrkonjiça. S plamteãi-
mi oãmi so ga poslu‰ali deãki, v njihovih srcih se je zbu-
jala misel jugoslovanske skupnosti, budil se je narodni
ponos. V odgovor uãencem nem‰ke ‰ole, ki so jih draÏili
z modriÏi v gumbnicah, so doloãili lipovo vejico za
skupno znamenje vseh Gradi‰ãarjev.
Lovrek je ves svoj prosti ãas prebil na tetinem posest-
vu, kjer se je poãutil med svojimi bujno rastoãimi varo-
vanci najsreãnej‰ega. Gradi‰kega vrta bi ãlovek po nekaj
letih skoraj ne bil prepoznal. Prva terasa je bila vsa z
gredicami prepreÏena ter je bogato plaãevala trud svo-
jih gospodarjev. Vse povrtnine so bile nenavadno okus-
ne, in zlasti uradni‰ke druÏine v trgu in na rudniku, ko-
likor niso imele lastnih vrtov, so se trgale zanje. Po uãi-
teljevem nasvetu so gojili na Gradi‰ãu predvsem zgod-
njo zelenjavo, katero so zaradi sonãnega, ãudovito za-
‰ãitenega vrta nudili naprodaj prvi v vsej dolini.
Îe drugo leto po prihodu obeh sirot na Gradi‰ãe je
bila teta po dolgotrajnem prigovarjanju omislila pre-
potrebno toplo gredo, v kateri so zdaj z uspehom gojili
razne sadike, solato, redkvice, kumarice in drugo zgod-

158 
BELI DVOR BESeDA

njo zelenjavo. Kajpak se je vrtnarilo preprosto, a odliã-

ni poloÏaj je povsem nadome‰ãal mnoge drage napra-
ve, ki jih skromno Gradi‰ãe ni zmoglo. Saj je bil vrt z
vseh strani zavarovan, zlasti proti najhuj‰emu sovraÏni-
ku zgodnjih rastlin — nenadnemu spomladanskemu
mrazu. Severnim vetrovom so zapirali pot strmi in po-
dolgovati greben Grajskega griãa ter na njem stojeãe
razvaline; vzhod je branila go‰ãava, ki se je na enem
mestu priko‰atila prav do belodvorskega ribnika; na za-
hodu so bile nekoliko manj zanesljive ãuvajke razklane
peãine oglednega stolpa, ki pa so v burnih vetrovnih ob-
dobjih zajemale in odbijale vsaj najsilovitej‰e, s Ple‰ivca
prilamljajoãe sunke. Proti jugu, proti soncu, svetlobi in
toploti je bil vrt pre‰erno na steÏaj odprt, a ravne tera-
se in dobra zemlja so prepreãevale prehitro izsu‰itev in
prenagli odtok vode.
Zajetno zidana ograja, izvirajoãa ‰e iz davnih grajskih
dni, ob kateri se je ‰e nedavno v bohotnem obilju raz-
ra‰ãal plevel v druÏbi z zanikrnim grmiãevjem, je bila
zdaj oãedena, nepotrebneÏi in ‰kodljivci, zlasti prebuj-
no viniãje in presenãnata bezgovina pa izpuljeni in po-
sekani. Namesto njih sta bila uãitelj in Lovrek Ïe prvo
pomlad nasadila mnogo rdeãega holandskega ribeza,
sladke rumene kosmulje in drugega Ïlahtnega jagodja.
Potrebne sadike jima je bil priskrbel domaãi Ïupnik,
vnet vrtnar in navdu‰en prijatelj narave. Tudi zapu‰ãe-

159 
BELI DVOR BESeDA

no vrtno ozemlje druge in tretje terase se je polagoma

spreminjalo: rani krompir, rano zelje in rani grah so ju
zavzeli, zato pa so na spodnjem delu gradi‰kega poboã-
ja ob cesti tisti del sadovnjaka s prastarimi, malo vred-
nimi jablanami spremenili v dve srednjeveliki njivi za
deteljo, pozni krompir, zelje in fiÏol pocepin. Teta se je
sprva vsem tem spremembam malce upirala, nazadnje
pa je vedno popustila in se vdala uãiteljevemu prigovar-
janju in Lovrekovim pro‰njam.
Ko se je izkazalo, da so bili njeni pomisleki neuteme-
ljeni, je poslej brez odpora pristajala na mnoge novota-
rije. Uspeh vrtnarjenja je bil zares nad priãakovanje lep:
vsa dolina ni premogla tako ranih povrtnin, ki so se za-
radi tega prodajale tako rekoã same, ne samo v Zalesju,
marveã celo v edinem dolinskem mestecu, dokaj odda-
ljenem Razborju, kjer je Ïivelo mnogo uradnikov in de-
lavcev.
To hvaleÏno trÏi‰ãe so leto za letom bolj obiskovali s
svojo robo. Lovrek, Polonica in Kotnikov Janez so veã-
krat oddrdrali po cesti v Razbor. Veselo so ti‰ãali zvrha-
no naloÏen roãni voz zelenjave in raznih drugih povrt-
nin, vriskali in peli. Pogosto so se jim pridruÏili med
potjo nekateri ‰olski tovari‰i, ponujajoã jim svojo po-
moã, in vsa razigrana druÏba je s svojim hrupnim priho-
dom privabila pol Razbora, predvsem pa mladi svet na
ulico. Z radostnim re‰ãanjem so se otroci gnetli okrog

160 
BELI DVOR BESeDA

voza — z gradi‰ko trojico so bili kmalu najbolj‰i znanci

— tekali domov, posredovali nakup pri svojih star‰ih in
spremljali prodajalce od hi‰e do hi‰e. Kakor bi trenil, je
bilo pripeljano blago razprodano in mladi vrtnarji so se
zadovoljno vraãali proti Zalesju.
Potemtakem se je vrt dobro izkazoval: kako bi se ‰ele
postavil, ãe bi bilo zanj dovolj vode na razpolago. No‰-
nja od vodnjaka je bila celo za vnetega deãka teÏavno
delo, a pri hi‰i je bilo samo nekaj kapnice, ki so jo ob
deÏju prestrezali izpod stre‰nega Ïleba — malo manj ko
niã. Gradi‰ãe je tako rekoã stradalo vode. Uãitelj se je
pogosto ãudil, da je na razvalinah manjkal obiãajni glo-
boki grajski vodnjak, ki je med obleganjem branilce
oskrboval z vodo. Temeljito je preiskal vso okolico, a
na‰el ni niãesar, in teta Mica je menila, da so vodo od
pamtiveka prina‰ali iz va‰kega vodnjaka. Kajpak, hri-
bovje je bilo apnenasto, in deÏevnica je izginjala skozi
‰tevilne luknje v skrivnostne globine, iz katerih je prite-
kala ponekod ‰ele tik ob vznoÏju v LoÏnico.
Lovrek je pogosto razmi‰ljal o blagodejni mokroti, ki
bi njegovemu ljubemu vrtu ‰ele dala pravo rast in po-
spe‰eni razcvet, a ob vsem tuhtanju ni odkril pravega
leka. Dobro uro hoda je pod rudnikom zijala Trnska peã
z mogoãnim slapom, grmeãim v podzemno ‰piljo. Kaj
hoãete, za drage vodovodne naprave ‰e ni bilo denarja.

161 
BELI DVOR BESeDA

II

N a dan svete Ane je bila tisto leto teta Mica Ïe zara-

na od‰la na vrt, kjer je natrgala ‰opek temno-
rdeãih nageljãkov in nekaj roÏmarinovih vejic.
»Danes je god moje uboge tete. Pojdimo, da okrasimo
gozdno kapelo in pomolimo za njeno du‰o!«
Otroka sta se ji veselo pridruÏila. Kljub tetini resnosti
sta bila vso pot Ïidane volje. Saj je bil dan tako lep, ra-
zen tega ãetrtek, ko ni bilo pouka. Najraje bi bila vriska-
la, a nista si prav upala.
Pred odhodom je segla teta na polico nad durmi in
vzela z nje ogromen zarjavel kljuã s starinskimi okraski.
»Z oljem ga namaÏite!« je svetoval preudarni deãek.
»Bo Ïe ‰lo tudi brez njega,« je odkimala teta, ki je rada
varãevala pri majhnih izdatkih. No, pri kapeli se je po-
kazalo, da je bil nasvet umesten, kajti Ïelezni zapah se
je trdovratno upiral in tudi zdruÏenim silam ni maral
popustiti. Lovrek je torej le odhitel po olje, ki so ga obe-
nem z drugimi mazili in tekoãinami, potrebnimi pri
vsakdanjih opravkih, shranjevali v zidani stenski oma-
rici. Med odpiranjem so se deãkove oãi nehote ustavile
na starodavni podobi s ãrkami Marijinega imena, ki je

162 
BELI DVOR BESeDA

izza skrivnostnih noãnih sanj od ãasa do ãasa ‰e vedno

trapila njegove moÏgane. Kadarkoli se je spomnil nanje,
vselej je obãutil neko tesnobo, kakor pri oãitkih nemir-
ne vesti. In ‰e danes ni prav vedel, ali je zares samo sa-
njal, ali pa je morda vendarle doÏivljal resnico . . . Pre-
teklo zimo je ãital v neki knjigi, da so vse povestice o
strahovih plod razgrete ali celo bolne domi‰ljije, pa se je
malce sramoval svoje bojazni ter je odganjal misli na
davno umrlo teto Ano. Zdaj je nala‰ã nekoliko postal in
z narejeno hladnokrvnostjo ogledoval preprosto risbo z
njenimi neenotnimi ãrkami. Kdo ve, ali niso v svojih ne-
navadnih oblikah skrivale kake skrivnosti . . . Uãitelj
Urbanãiã je nekoã menil, da bi podoba utegnila vsebo-
vati kako skrivnost, nana‰ajoão se na razvalino . . .
Skomizgnil je z ramo in se napol obrnil k vratom, da
bi pohitel k ãakajoãima Ïenskama, tedajci mu ‰ine v gla-
vo prav ãudna misel. Gozdna kapela . . . Kaj, ãe je ta po-
doba z njo v zvezi? Tudi gozdno sveti‰ãe je bilo staro,
najmanj enako staro, brÏkone starej‰e od nje. Saj je soha
Matere boÏje vsa zaãrnela, skoraj temna — samo dolga
stoletja prevleãejo predmete s tak‰no umazano barvo.
In h gradu je kapela vsekakor spadala . . .
Lovrek se je zamislil, kroÏil s pogledom po obledelih
ãrtah, lokih, pu‰ãicah in ãrkah in samemu sebi zastav-
ljal vpra‰anje za vpra‰anjem, pri ãemer je nevede od
ãasa do ãasa na glas izrekal svoje preudarke.

163 
BELI DVOR BESeDA

Kaj neki pomenijo tisti krogi v kotih z izrazito toãko v

sredini . . . ? Pa ãrke, zakaj so tako razliãne: v levem
spodnjem kotu velika, v sredini mala zaãetnica ãrke a . . .
Tudi ãrka r v desnem gornjem kotu ni velika zaãetnica,
vse ostale pa so. Zakaj niso vse ãrke velike zaãetnice, saj
jih je risar gotovo poznal . . . BrÏkone je imel pri oznaãit-
vi nek doloãen, nek poseben namen . . . In skrivnostni
okraski: kakor da po‰ilja Marijino ime ‰tiri pu‰ãice vsak-
sebi . . . Postoj, beÏna misel! Pu‰ãice . . . Kaj paã obiãaj-
no izraÏajo? Smer, smer . . . Nemara odkrivajo smer od-
piranja . . . KaÏejo na neki skriti vhod . . .
Z razburjenimi koraki je stopical deãek sem in tja po
sobi, pogledoval zdaj na podobo, ki je kakor nevarna
skrivnost meÏikala s stene, obstajal med hojo, odkima-
val, tuhtal in tuhtal ter pri tem popolnoma pozabil, po
kaj je bil pravzaprav pri‰el.
»Lovrek, kaj neki poãenja‰, da te tako dolgo ni z
oljem?« je planila zasopla Polonica skozi duri. »Ali ga
nisi na‰el? V omarici je, so rekli teta. Glej no, saj ga drÏi‰
v roki. Hitro teci, teta so Ïe nejevoljni.«
Brat ji ni odgovoril, vendar ji je urno sledil. Bil je ne-
koliko nerazpoloÏen, ker ga je bila zmotila sredi po-
membnega razmi‰ljanja. Teta je zdaj sreãno odprla teÏ-
ka vrata, razvrstila nabrano cvetje okrog Marijinega
kipa in nato pokleknila na kamnito, Ïe nekoliko izbru-
‰eno stopnico ter se zatopila v poboÏno molitev, posve-

164 
BELI DVOR BESeDA

ãeno du‰i nesreãne Gradnikove Ane. Otroka sta jo mol-

ãe posnemala.
Lovrekove misli so med tetino molitvijo znova za-
bezgljale okrog kapele, ki se mu je zdaj prikazovala v
ãisto novem svitu: kot kljuã k neznani, prav gotovo ob-
stojeãi skrivnosti. Pri pozornem motrenju gozdnega
sveti‰ãa je ugotovil, da nadome‰ãa zadnjo steno Ïive
skale in da je Marijin kip s podstavkom vred le prislo-
njen k njej. Nekdanji graditelj je spretno izrabil zaseko,
ki je tu zakljuãevala gradi‰ki greben in priãenjala na-
slednjo, vi‰jo vzpetino. Lovrek je vedel, da se je podob-
no, toda v mogoãnej‰i izmeri, ponovil prehod od druge
k tretji skalni stopnici: to je bilo mnogo vi‰je, Ïe skoraj
pod Rudnikom, kjer je potok Rudnica ‰umeã izginjal v
globoko razklano poãenico. In domislil si je, da ni niko-
mur znano, kod kroÏi ta podzemna voda v svojem na-
daljnjem teku. MoÏno bi bilo, da teãe pod njegovimi no-
gami, saj se je spodaj na vznoÏju Gradi‰ãa moãan potok
izlival v LoÏnico. Nato mu je pogled smuknil v kapelino
notranjost in skoraj zaãuden obvisel na kamnitem pod-
stavku, ki se nikakor ni prilegal majhnemu kipu Mate-
re boÏje. Lovrek je potihoma vstal in stopil k njemu,
kakor da hoãe popraviti cvetje krog njega, v resnici pa je
naglo ocenil vi‰ino podstavka, ki je presegla poldrugi
meter. Dvignil se je na prste in iztegnil vrat, da bi bolje
videl, kako je soha priãvr‰ãena na kamen in ostrmel: vrh

165 
BELI DVOR BESeDA

podstavka je imel obliko kriÏa, sestojeãega iz ãetverice

pravokotnikov, ki so oklepali v sredini stojeãi Marijin
kip.
»Marija!«
Na starodavni podobi, obe‰eni spodaj v hi‰i, je bilo to
ime samo napisano, toda prav tako v notranjosti kriÏa,
od katerega so izhajale perjaste pu‰ãice. Deãku je zaplal
v glavo moãan val krvi in od razburjenja so mu zadrh-
tele roke.
»Na sledi sem, na sledi sem!«
To prepriãanje se je krepilo bolj in bolj, zakaj tudi na
podstavku je opazil podobne pu‰ãice, usmerjene proti
obroãem na vogalih, iz katerih so se dvigale okroglaste,
nad tri centimetre dolge, v prahu in nesnagi izginjajoãe,
nekakim stolpiãem podobne kovinske buãice . . .
Zdaj je bil Ïe trdno prepriãan, da je odkril skrivnost-
no zvezo med podobo in kapelo: podoba je brÏkone
predstavljala naãrt nekdanjega vhoda v podzemlje, ka-
terega kljuã je risar na prebrisan in hkrati preprost naãin
skril v ime Matere boÏje. Prav gotovo je bilo tako, saj se
je Lovrek spomnil na mnoge preãitane zgodbe, ki so go-
vorile o podzemeljskih hodnikih pod nekdanjimi grado-
vi. Le posebnemu bistroumju se je posreãilo vãasih raz-
vozljati uganko dostopa v njihov mraãni svet. In tudi to
je ãital, da so imeli na vsakem pravem gradu izhod za
silo, ki je bil obiãajno znan samo grajskemu gospodu in

166 
BELI DVOR BESeDA

njegovim najzvestej‰im sluÏabnikom. Vzemimo, da so ti

ljudje umrli v kakem boju ter je izginila v njihov grob
tudi skrivnost podzemlja . . . Nemara je bilo z Gradi-
‰ãem tako?
Ali se mu posreãi razjasniti uganko, ki se je tako ne-
priãakovano in v nejasnih obrisih pokazala pred njim?
In ãe zasledi podzemeljski hodnik, kaj najde v njem? Bo-
gate zaklade, ki jih je bila grajska gospoda skrila pred
divjimi Turki, preden jim je podlegla . . . Saj je bilo
splo‰no znano, da so dediãi ‰ele ãez mnogo let zgradili
sedanji Beli dvor, razru‰enega gradu pa niso mogli niko-
li veã popraviti . . . BrÏkone jim je primanjkovalo de-
narja, ki ga je bil njihov prednik varno skril pred sovraÏ-
nikom, Ïal, tudi pred njimi.
Lovrekova nekoliko preÏivahna domi‰ljija si je kar na-
zorno predoãila kupe blesteãih cekinov in njihov zamol-
kli Ïvenket, ko jih bo pre‰teval. Îivo je videl, kako jih
grabi v nastavljene jerbase, in obraz mu je gorel od vzhi-
ãenja.
»No, otroka, pojdimo domov!« je teta kar naenkrat
prekinila snovanje deãkovega nemirnega duha in stoka-
je vstajala, ker so jo stara kolena bolela od dolgega kle-
ãanja.
Njen neãak je v trenutku poru‰il svoje svetle gradove,
namesto nje usluÏno zaklenil vrata, kljuã pa za morebit-

167 
BELI DVOR BESeDA

ne potrebe obdrÏal. Brez prehoda se je vrnil iz pokraji-

ne sanj na trda tla resniãnosti.
»Veste kaj, teta?« se je ustavil med potjo, ko si je bil
sreãno izmislil pretvezo, ki bi mu omogoãila ãimprej‰nji
povratek h kapeli. Moral jo je namreã natanãno preiska-
ti, toda sam, brez priãe, popolnoma nemoteno.
»No, kaj?«
»Veãno luã bi morali priÏgati v ãast vernim du‰am v
vicah . . . âe hoãete, jo naredim in ‰e danes ponesem v
kapelo.«
»Glej si no, prav ima‰! ZasluÏno delo bo,« se je razve-
selila poboÏna starka s tako hvaleÏnim pogledom, da se
je Lovrek skoraj sramoval svoje laÏi. A sku‰njava je bila
premoãna, razen tega zares priÏge veãno luã, prav lepo
jo priÏge . . . Takoj popoldne se poprime dela, tako mi-
mogrede pa poskusi najti tudi skriti vhod v gradi‰ko
podzemlje.

168 
BELI DVOR BESeDA

III

N ekako strahoma je oprezoval popoldne okrog

kapele, ki se mu je v zeleni senci gozdnih velika-
nov, obdajajoãih jaso, zdela ‰e skrivnostnej‰a ko navad-
no, ãeprav so se po njenih zaãrnelih stenah poigravali
celi ‰opi sonãnih pramenov. Ko je konãno vendarle od-
prl Ïelezna vrata, postavil z oljem napolnjeno lonãeni-
co med veneãe cvetje ter priÏgal stenj, da je zaigral nad
njim rumenkast plamenãek, se je pomiril in priãel z raz-
iskovanjem.
Doma je bil na skrivaj na list papirja prerisal Mariji-
no podobo, da bi jo imel pri roki. Z nagubanãenim ãe-
lom si je zdaj belil glavo, kako bi se je posluÏil. Kje bi
priãel? Aha! Najprej podobnosti! Na risbi in na podstav-
ku so krogi: obroãi na podstavku so krogi na risbi, bu-
ãice v njih so oznaãene na risbi kot toãke . . . Tudi pu-
‰ãice so tu in tam in kaÏejo smer . . . Odkod? Od Mari-
je. Kam? H krogom ali morda h kroglastim stolpiãem
. . . Maria . . . to je nedvomno Marijin kip . . . Do sem
je ‰lo lahko. A dalje: kaj pomenijo ãrke raznih oblik?
Slutil je, da se skriva za vsako ãrto en ãlenek skrivno-
sti in da so prav te ãudne pismenke najvaÏnej‰e. Kljub

169 
BELI DVOR BESeDA

napornemu razmi‰ljanju pa ni mogel dalje. Kaj ãe so

mi‰ljene ‰tevilke? Razveselil se je. Gotovo, rimske ‰tevil-
ke morajo biti . . . M, to je tisoã, I je ena. . . Toda kaj
izraÏata A in r? Ne, z rimskimi ‰tevilkami ne bo ‰lo . . .
Razen tega pa je bila mala pismenka a, ki se je bahatila
na sredini kriÏa, neprijetna motilka vseh razglabljanj. Le
kaj bi naj povedala, niã pravega ni bilo poãeti z njo.
Naporno tuhtanje je privabljalo na Lovrekovo nagu-
banãeno ãelo potne srage. Kakor v sanjah si jih je otiral
z dlanjo in se potem spet oziral na podstavek in gladko
obsekano skalno steno zadaj za njim. Naenkrat je deãek
prestra‰en odskoãil — razsvetljeni kamen je bila namreã
nenadoma zastrla senca — in z utripajoãim srcem obrnil
glavo. Z velikim olaj‰anjem je uzrl za seboj starej‰ega
gospoda s kratko pristriÏeno osivelo brado in dobrimi,
razumnimi oãmi. Sivkasta, z zelenimi na‰itki okra‰ena
obleka in preko rame obe‰ena dvocevka je izdajala lov-
ca. Lovreka je prevzela za hip bojazen, da se mu je pri-
kazal hudobni logar Muskada, ki hoãe prepreãiti nje-
govo raziskovanje. In ãeprav se je takoj zavedel njene
nesmiselnosti, je vendar z nekoliko mehkimi koleni ãa-
kal na tujãeve prve besede.
»Menda se me boji‰,« se je zasmejal gospod. Njegov
glas je bil prijeten in zaupanja vreden, sloven‰ãina okor-
na, toda razumljiva.

170 
BELI DVOR BESeDA

»Ali se me res boji‰, mon garçon?« je ponovil tujec, in

Lovrek je sramovaje se spoznal, kako odveã je bil njegov
strah. Priljudni lovec je bil vsekakor eden izmed mnogih
letovi‰ãarjev v trgu, ki so radi obiskali zanimive razvali-
ne na Gradi‰ãu. Bojeã se, da bi bil nevljuden, je na po-
novno vpra‰anje hlastno odkimal in se v potrdilo svoje-
ga odgovora celo nekoliko pribliÏal.
»Kaj dela‰ tukaj?« je vpra‰al tujec z nevsiljivo rado-
vednostjo.
»Veãno luã postavljam — v spomin teti Ani. Danes je
namreã njen god.«
Pozoren pogled ga je zadel.
»âigav si, deãko?«
»Gradnikov,« je odvrnil Lovrek, zardevaje proti svo-
ji volji. »NajbrÏ nas ne poznate. Vidite, poprej smo bi-
vali spodaj na Belem dvoru, zdaj pa sva sestrica in jaz
pri teti Mici na Gradi‰ãu.«
»Gradnikov si? Glej, glej! In jaz sem grof d’Haran-
court, ãe si morda Ïe sli‰al kdaj to ime.«
»O seveda,« je hitel deãek, »saj so mi pripovedovali
teta Ïalostno povest o grofu Îaku in o lepi Ani . . .«
»Grof Îak je bil moj oãe . . .«
Lovrek je v zadregi povesil oãi, nevedoã, kaj bi odvr-
nil na to nad vse zanimivo, vendar nekoliko nepriãako-
vano odkritje. Grof ga je z mirnim in dobrodu‰nim

171 
BELI DVOR BESeDA

smehljajem potrepljal po rami, kakor bi ga hotel opogu-

miti in priãel povsem prijateljsko kramljati z njim.
»Po naroãilu svojega pokojnega oãeta veãkrat obi-
‰ãem ta kraj nesreãe in obiãajno prinesem nekaj cvetk s
seboj . . . Ubogemu dekletu v spomin . . .«
Po teh besedah je snel nahrbtnik z ramen, ga razve-
zal in potegnil iz njega skrbno zavit ‰opek najlep‰ega
cvetja, ki ga je s poboÏno kretnjo poloÏil k tetinim na-
geljnom pred Marijinim kipom. Nekaj trenutkov je z
odkrito glavo molãe stal pred kapelo, katere mraãna po-
doba je ob obilici cvetja postala nekoliko vedrej‰a, nato
pa je sedel na svoj lovski stol, ki ga je bil razkreãenega
postavil na tla, ter zaãel Lovreka Ïivo izpra‰evati o nje-
govem domu, o teti in sploh o Gradnikih. Oãitno mu je
bilo marsikaj Ïe znano. Otroku se je kmalu razvezal je-
zik in v preprostih besedah je seznanil prijaznega go-
spoda z usodo svoje domaãije.
Grof d’Harancourt ga je poslu‰al z resnim zanima-
njem in neprikritim soãutjem. Ko je Lovrek konãal, ga je
‰e enkrat oãetovsko potrepljal po rami.
»Îal mi je, da je prav Gradnikova rodbina zabredla v
take neprilike. Samo ne izgubi poguma: slabim dnem
bodo sledili dobri. âe bi pa kdaj ti ali tvoji ljudje rabili
pomoãi ali nasvet, zateci se k meni! Ali ima‰ Ïe danes
kako Ïeljo?«

172 
BELI DVOR BESeDA

Deãek je prikimal in nekako v zadregi pogledoval

nanj, kakor da bi si ne upal z besedo na dan.
»Nekaj bi rad, ali ne?« ga je bodril grof. »Kar povej,
niã se ne obotavljaj!«
»âe zares smem,« se je opogumil Lovrek. »Velika za-
ãetnica ãrke M izraÏa kot rimska ‰tevilka tisoã, to vem
iz ‰ole. Kaj pa bi ‰e lahko pomenila?«
Grof ga je debelo pogledal in se glasno zasmejal: »Ej,
ne vem, ali ti morem pomagati. Premislimo! Zaãetna
ãrka kakega imena? Ali pa morda nadomestilo za ‰tevil-
ko 4, ker sestoji iz ‰tirih ãrt . . .«
Iz deãkovega grla je u‰el pridu‰en vzklik.
»Kaj ti je?« je povpra‰al grof v skrbeh, videã preble-
deli otrokov obraz in strmeãe, raz‰irjene oãi.
»O, niã, niã,« je tajil Lovrek in se topo zagledal pred-
se, ne da bi se bil dalje menil za osuplega gospoda, ki ga
je nekaj ãasa z zaãudenjem motril in nekolikokrat zma-
jal z glavo, kakor da si ne more razloÏiti njegovega ob-
na‰anja, nato pa vstal in si pritrdil zloÏljivi stol na na-
hrbtnik.
»No, Bog s teboj, deãko!« se je poslovil. »Ne pozabi,
kar sem ti dejal, in pozdravi mi teto Mico in sestrico Po-
lonico!«
»Z Bogom, gospod grof in hvala lepa za vse!« je od-
zdravil deãek raztreseno, kajti njegov duh je Ïe z vso

173 
BELI DVOR BESeDA

trdovratnostjo naskakoval skrivnost, katere re‰itev se

mu je bila pribliÏala do otipljivosti.
»M je ‰tiri, A je tri, r je dve, I je ena,« je mrmral med
oddaljujoãimi se koraki in brodil z roko po laseh. »To-
rej 4321 ali 1234 . . . Kaj bi s tema ‰teviloma? Niãesar mi
ne povesta . . .«
Spet se je zatopil v celo vrsto raznih moÏnosti in od
du‰evnega napora teÏko dihal. âez nekaj ãasa se je uda-
ril po ãelu.
»Kajpak! Malo drugaãe moram ãitati: prviã, drugiã,
tretjiã, ãetrtiã . . . Prviã, prviã . . . In tudi pu‰ãice pome-
nijo nekaj . . . Smer kaÏejo . . . Kaj ãe govorijo: pritis-
ni ali porini prviã, drugiã . . . Ha, imam jo! Pritisni prviã
buãico v smeri pu‰ãice pri I, nato pri r, A in M! Tako mo-
ra biti, nedvomno mora biti tako . . .«
Novo odkritje ga je tako razvnelo, da mu je zaÏarel
obraz od navdu‰enja. Kar doãakati ni mogel, da se pre-
priãa o resniãnosti svojih domnev. Hitro je skoãil k pod-
stavku in z vso silo pritisnil na kovinsko buãico v smeri
zabrisane, v kamen zarisane pu‰ãice, prihajajoãe od
ãrke I. Niã . . . ·e enkrat, ‰e dvakrat, trikrat . . . Nato z
enakim neuspehom navzgor na desno, na levo, na vse
mogoãe strani . . . Spet niã . . . Globoko razoãaran in
utrujen je prenehal, da si nekoliko odpoãije, potem pa
se je lotil dela z novim zaletom ter si predvsem nekoli-
ko natanãneje ogledal uporne okraske. Dozdevne buãi-

174 
BELI DVOR BESeDA

ce ali stolpiãi, ali kako bi jih Ïe imenoval, niso bili tako

preprosti: ‰ele zdaj je opazil skrito kovinsko cevko, v ka-
teri je tiãala medena palica, prehajajoãa zgoraj v nekak
stolpic z okroglasto raz‰irjeno buãico. Takoj se je spom-
nil, da bi kovina, iz katere so bile, utegnila biti rjasta in
nesnaÏna. Za ta sluãaj se je bil itak preskrbel z oljem. Iz
Ïepa je izvlekel stekleniãko, jo odprl in nagnil ter poãasi
vlival mastno tekoãino ob straneh. Z veseljem je opazil,
kako se vpija ob cevkah navzdol. Ko se mu je zdelo, da
jih je dovolj namazal, je sedel na tla ter z veliko nestrp-
nostjo, a hvalevredno vztrajnostjo poãakal, da se je olje
zadosti vlezlo.
âez nekaj ãasa je vnoviã poskusil s pritiskanjem navz-
dol, a podstavek se ‰e vedno ni zganil. Obotavljaje se je
poskusil Lovrek nasprotno. Sprva je vlekel bolj rahlo,
potem pa z vso moãjo. Nenadoma je nekaj za‰krtnilo, in
prvi stolpiã je nagloma ‰inil kvi‰ku, kakor da ga je vrg-
la skrita vzmet navzgor. Z enakim uspehom se je lotil
deãek ostalih treh. Tako, prvo delo je bilo sreãno oprav-
ljeno: stolpiãi s svojimi trmastimi buãicami so ‰trleli iz
podstavka kakor ‰tiri v napadu otrple kaãe. A to je bilo
zaenkrat vse, kajti podstavek sam se ‰e ni premaknil z
mesta. Deãek je nejevoljno vzdihnil in menda Ïe dvajse-
tiã v tem popoldnevu izvlekel iz Ïepa naãrt, da si ga ‰e
enkrat dobro pogleda.

175 
BELI DVOR BESeDA

Ker ni niãesar na‰el, se je zaãel sprehajati pred kape-

lico. Nenadoma je obstal in se poãil po glavi: a ima ven-
dar tudi svoj pomen . . . Nahaja se toãno v sredini, po-
temtakem tiãi zadnja upirajoãa se vzmet v Marijinem
kipu. Toda kje? Po zamudnem, precej ãasa neuspe‰nem
iskanju je otipal za krono na Marijini glavi buãicam na
podstavku podobno okroglino. Po obilni móãi z oljem je
z malenkostnim naporom izvlekel zapah tudi iz kipa.
Komaj se je to zgodilo, se je Ïe tudi pokazal uspeh: pod-
stavek, ki ga je bil Ïe ves ãas, toda brez doloãenega na-
mena ti‰ãal s svojim desnim kolenom proti skalni steni,
se je vdal in nato gladko zdrknil v temen rov, kjer se je
zasukal za 90 stopinj in nato je zazijalo mraãno Ïrelo,
dovolj veliko, da se je tudi odrasel ãlovek s pripognjeno
glavo mogel splaziti skozenj. Ali glej ãudo! Marijin kip
s kriÏasto plo‰ão in kovinskimi stolpiãi je obvisel v ka-
peli. ·ele zdaj je Lovrek razumel, ãemu tak‰no nesoraz-
merje med njim in podstavkom: kip je opravljal nalogo
kljuãavnice, podstavek pa nalogo vrat, ki niso smela biti
premajhna. Preprosto in vendar smotrno!
Deãek je s trepetajoãimi prsti izvlekek iz Ïepa sveão
lojenko, ki si jo je bil oskrbel ‰e doma, jo priÏgal, se pri-
bliÏal vhodu v podzemlje in posvetil predse. Najprej je
opazil kamnite, zelo strme stopnice, ki so izginjale nekje
v temi, potem pa je s pogledom ujel surovo obsekano,
mraãno skalovje, ki se je tu in tam vlaÏno svetlikalo.

176 
BELI DVOR BESeDA

Daleã spodaj, neviden oãem, je ‰umel slap, oblikujoã

ãudne, skoraj po‰astne zvoke, ki so se nosili kvi‰ku in se
odbijali ob skalnih stenah, da so spominjali pretnjam
strogih ãuvarjev globin . . .
Lovreka je od groze zazeblo. Niti za korak si ni upal
sam prodirati dalje v temo. Rabil je pomoãnika, zvestega
in molãeãega . . . Kotnikovega Janeza . . . Pomislil je
tudi na uãitelja Urbanãiãa . . . Toda ne, njemu pokaÏe
doseÏeni uspeh . . . Kaj poreãejo ljudje, ãe najde zlati
zaklad . . . ? Od slasti mu je zagomazelo po vseh udih,
hkrati pa se je domislil, da mora votlino varno zapreti in
ãim natanãneje zabrisati vse sledove.
Po dolgem iskanju je odkril pribliÏno na sredini zdaj
ob strani stojeãega podstavka roãaju podoben kovinski
obroã, ki ga je z vso silo potegnil k sebi. Kakor poprej
nazaj, je zdaj kamen z lahkoto zdrknil naprej in gladko
klopnil na svoje staro mesto pod Marijinim kipom. Nato
je pritisnil Lovrek v nasprotnem vrstnem redu na kovin-
ske buãice. Stolpici so se brez odpora drug za drugim
vdajali, skrite vzmeti so nekolikokrat ‰krtnile in kapela
je bila v prej‰njem stanju. Iz previdnosti je pobrisal vse
oljne madeÏe s kamna in nato pomirjen, toda z zavestjo
ponosnega izslednika neznanih svetov zapustil skriv-
nostni prostor. Njegovo srce je vriskalo in pelo in sa-
njalo o ãudovitih moÏnostih odkritja. Samozavestno je
vzboãil prsi in ponosno pomislil, da ni ãisto zadnji na

177 
BELI DVOR BESeDA

svetu, in da mora biti njegova glava vsekakor bistrej‰a

od drugih, ker je s pravilnim sklepanjem re‰ila uganko
mnogih rodov in prodrla do jedra veã stoletij pozablje-
ne skrivnosti.

178 
BELI DVOR BESeDA

IV

O j ti ljudje, ti gra‰ãaki v starih ãasih, je preudarjal

Lovrek ob vrnitvi, kako prebrisano so znali skriti
svoja zakloni‰ãa, kako bistroumno so se zavarovali pred
nestanovitno vojno sreão, kako pametno so si omislili za
najveãjo silo ‰e ena, nikomur znana vratca . . . Kdo ve,
ali so se jih utegnili vselej posluÏiti? S ãisto drugaãnim
razumevanjem so se ustavljali njegovi pogledi na pol-
razpadlem zidovju, ki se je ‰e vedno, podobno davno
poginulemu jastrebu oklepalo zelenega grebena, kakor
da ga nikoli veã ne mara spustiti iz krempljev.
Teti ni niã povedal, izroãil pa je pozdrave grofa d’Ha-
rancourta, ki so starko zelo razveselili. Prav natanãno je
moral ponoviti svoj razgovor z njim. Nato je najprej
opravil svoje zaostalo dnevno delo: nakosil sveÏe prêles-
ti za kravo in svinje, nanosil vode v vrtno kad, da bi je
bilo naslednje jutro dovolj za prvo zalivanje, in nacepil
kup polen. ·ele potem je ves razbeljen od zadrÏevane-
ga priãakovanja jadrno zdirjal po hribu h Kotnikovemu
Janezu, da bi ga pridobil za svoje podjetje. Posebnih ovir
ni bilo, kajti Lovrek je Kotnikovi mami, ki jo je nekoliko
skrbelo, ali ne bo odsotni oãe hud zaradi zapravljanja

179 
BELI DVOR BESeDA

ãasa, sveto obljubil, da nadomestita delovni izpadek po

vrnitvi s podvojeno pridnostjo.
S kratkimi besedami je pouãil prijatelja o svojem od-
kritju, proseã ga molãeãnosti in pomoãi. Ta, brÏ priprav-
ljen, ni prikrival svojega obãudovanja, niti ni za hip po-
dvomil o resniãnosti Lovrekovega poroãila.
»Ve‰ kaj,« je predlagal resno, ãohajoã se pod nosom,
kakor vselej, ãe se je moãno vnel, »ãital sem, da v pod-
zemne jame ne kaÏe vdirati brez po‰tene vrvi. Kar na‰o
vzamem, tu v seniku visi, oãe, hvala Bogu, tako niso do-
ma. Tudi roãno svetilko bova rabila, kar ponjo stopi, in
‰katlo vÏigalic vzemi! V gozdu se dobiva.«
Lovrek se je strinjal in zdirjal domov. âez nekaj minut
sta vsak s svoje strani upehana prisopihala h kapeli.
Sonce se je v tem ãasu Ïe izdatno nagibalo k planinam.
Njegovi Ïarki so predirali vrhove bukovja in oblili zaãr-
nelo gozdno sveti‰ãe z me‰anico pestrih lis, da so se v
pijanem obilju prelivale druga v drugo, vtiskajoã odljud-
ni samoti neko pravljiãno, nevsakdanje obeleÏje. Tudi
deãka sta to obãutila in s spo‰tljivim strahom odpirala
vrata kapele. Nato je pri‰el na vrsto kamniti podstavek,
ki je voljno sledil Lovrekovim gibom, odpirajoã ãrno
Ïrelo globine. Janez je kriknil od vzhiãenja in ves zavzet
strmel vanj.
»Lovrek, ti si zares bistra glava!« je priznal zanosno in
ga pograbil za rame.

180 
BELI DVOR BESeDA

Ta je bil ob Janezovem izbruhu navidezno hladno-

krvnej‰i, a tudi njemu so se tresli prsti, ko je priãvr‰ãeval
vrv okrog debla orja‰ke bukve. Neodviti klopãiã je po-
rinil prijatelju v roke, kajti v skrivnostni svet pod Gra-
di‰ãem je hotel prodreti sam prvi. S priÏgano svetilko v
desnici, ki jo je drÏal ravno pred seboj, je previdno in
tipaje z nogami iskal stopnico za stopnico, Janez pa mu
je sledil s svitkom, ki ga je sproti odvijal.
Globlje in globlje je ‰lo. Dvakrat ali trikrat sta se z
utripajoãimi srci ustavila in pogledala navzgor, kjer se je
skozi odprti vhod kakor svetla lisa milo nasmihal po-
slavljajoãi se dan. Spodaj pod njima je gospodarila ne-
prodirna tema, v katero je medlo brleãa luã metala ru-
menkaste lise. Buãanje ‰e vedno nevidnega podzemne-
ga slapu je polagoma prehajalo v zamolklo bobnanje. In
Ïe sta z nehotno grozo obãutila na licih ledeno mrzlo
pr‰avico, znamenje, da sta vodi dokaj blizu. ·e nekaj
stopnic! Bila sta na tleh nevisokega in ozkega hodnika,
ki se je po pribliÏno dvajsetih korakih skoraj brez preho-
da raz‰iril v zelo visoko votlino. Izpod stropa so iz veli-
ke luknje bruhali grivasti vodni curki in se ploskoma
razbijali v izpranem skalnem koritu. Odtod je drvela
voda dalje po izjedeni strugi, pu‰ãajoã dovolj prostora
za razmeroma zloÏno pot, ki je le od ãasa do ãasa pri
manj‰ih brzicah ponovno prehajala v stopnice.
Nenadoma je bilo vrvi konec in deãka sta se ustavila.

181 
BELI DVOR BESeDA

»Ali se vrneva?« je vpra‰al Lovrek.

»Jaz bi dejal, da ne. âe je pot vseskozi tako lepa, vrvi
sploh ne potrebujeva.«
»Dobro, kar naprej!«
Med nadaljnjo hojo sta vedno ãe‰ãe opaÏala sledove
ãlove‰kih rok, ne samo pri izgradnji stopnic, marveã
tudi na strokovnja‰ko obsekanih skalah in raznih pri-
zidkih ob strugi. Tu in tam se je hodnik nevarno zoÏil,
tako da sta se veãkrat pribliÏala hrumeãemu potoku. V
mokro svetlikajoãih se stenah se je utrinjala medla luã
svetilke, a s stropa je od ãasa do ãasa kanila na vroão
koÏo deãkov, obsedenih z izsledovalno strastjo, ledena
kaplja, ki ju je vsakokrat zmrazila prav do mozga. Odsev
dnevne svetlobe je bil Ïe davno izginil nekje zgoraj v
temini, pot pa se je vlekla dalje in dalje.
Konãno sta vnoviã dospela do stopnic, kjer se je ‰u-
menje deroãe vode spremenilo v rezko buãanje, kakor
da se srdito bori z nepremagljivo oviro. Spodaj se je
hodnik spet raz‰iril v tako veliko votlino, kakr‰ne deãka
doslej ‰e nista videla. Strmeã sta se ustavila.
»Glej, glej!« sune Lovrek prijatelja. »Ali vidi‰?«
Tik pod stopnicami je zaustavljal zelo raz‰irjeno stru-
go visok in debel zid, sileã valove, da so se strmoglavljali
na koncu jame v razmeroma tesen poÏiralnik, ki je jez-
no grgraje goltal spenjeno vodo. Vzporedno z zidom se
je dvigala v ozadnju skoraj navpiãna stena, v kateri so

182 
BELI DVOR BESeDA

bila vzidana teÏka, z zarjavelim Ïelezjem prek in prek

obita vrata.
»Janez!« je vzkliknil Lovrek in sredi besede onemel ob
odmevu svojega glasu, ki so ga skale tako mnogotero
odbijale, da so se beÏni zvoki kakor zmedeni lovili po
votlini, polni plesnobe in tohljadi, neskonãne pu‰ãobe
in praznote.
Janez se je prisiljeno nasmejal, pomirjajoã sebe in pri-
jatelja: »Kaj ne, Lovrek, tak‰nega odmeva nisva priãako-
vala?«
Oni se je bil medtem Ïe spet obvladal in je, razvneto
mahajoã z rokama, pokazal prijatelju zaprta vrata: »Gla-
vo stavim, da stojiva prav pod razvalinami. Semkaj so
hodili grajski po vodo . . . Ni ãudno, ãe smo zastonj sti-
kali za njo po vsem Gradi‰ãu . . . Kdo bi si bil mislil kaj
takega? Glej, glej! Ali vidi‰ obroãe in kavlje na steni? Ka-
menje je ãisto sajasto, gotovo so vanje zatikali baklje in
treske, s katerimi so si svetili . . . In tule, tu so prale graj-
ske perice, zid je gladko odrgnjen, kakor da je obru-
‰en . . .«
»Kaj je z vrati? Odpriva jih!«
Z vsem telesom sta se precej dolgo zaletavala vanje,
a ta so se s prezirno trdnostjo rogala njunim nedoraslim
sunkom in ‰ibkim pestem.
»Niã za to,« je odnehal upehani Lovrek, »saj ni, da bi
moralo biti Ïe danes. V nedeljo se opremiva s primer-

183 
BELI DVOR BESeDA

nim orodjem in odpiranje nama bo igraãa. Povem ti,

Janez, marsikaj odkrijeva za temi vrati . . .«
»âe je tako, se zdaj raje kar vrniva,« je pritegnil ta,
kajti kljub svoji radovednosti je Ïe zelo hrepenel po pri-
jazni svetlobi gornjega sveta.
Nekoliko manj previdno in s pospe‰enimi koraki sta
se vzpenjala navkreber. Ko sta dosegla vrv, jo je zaãel
Janez spet navijati in ãez nekaj ãasa sta bila sreãno v ka-
peli, kjer sta se z nasmejanimi ustnicami globoko od-
dahnila. Lovrek je urno in z vso skrbjo zaprl skrivni
vhod ter nato, oprezno pogledujoã okoli sebe, ‰e Ïelez-
no ograjo.
»Ve‰, Janez, kako odpiram votlino, ti danes ‰e ne po-
vem, to je zaenkrat moja skrivnost.«
»Ljub‰e mi je, ãe ne vem . . .«
»In priseãi mi mora‰, da ne izda‰ Ïivi du‰i, kar si videl!
Ne domaãim ne teti, ‰e Polonici ne, najmanj seveda ko-
mu drugemu!«
Janez je z resnim licem dvignil tri prste svoje desnice.
»Naj se mi posu‰i roka, ãe izbleknem le besedico! Brez
tebe si sploh ne upam noter, preveã me je groza . . .«
Lovrek je prijatelju zadovoljno stisnil roko in smeje se
priznal, da se njemu samemu godi prav tako. In kar se
tiãe zakladov, naj bo Janez kar miren: bratovski si raz-
delita vse, kar najdeta, Ïolte tolarje ali bele srebrnjake.

184 
BELI DVOR BESeDA

Pred tetino hi‰o sta si ‰e enkrat pomenljivo pogleda-

la v oãi, segla v roke in si obljubila:
»Najina sveta skrivnost!«
Prav ob zadnji besedi je pritekla k njima Polonica.
Ob‰la jo je nezadrÏna radovednost, a deãka sta se zma-
goslavno nasmihala in si pomenljivo meÏikala, drÏeã ka-
zalec na ustnicah, ter v dekliãino jezo neprestano po-
navljala: »Najina sveta skrivnost!«
»Ej, bedaka, obdrÏita jo zase!« se je razjezila ona in
cepetaje z nogami odhitela po stopnicah. Lovrek pa je
pre‰erno klical za njo: »Skrivnosti so samo za nas mo‰-
ke!«
»Hem, hem, Janez mi gotovo pove, ko tebe ne bo po-
leg,« se je obrnila Polonica na pragu k njima, »kajne,
Janez?«
Ta je odkimal in povesil glavo, polglasno Ïelel lahko
noã in jo pobit odkuril domov. Polonici se je kaj nerad
zameril, a kljub vsemu neugodju je mo‰ka beseda mo-
rala odtehtati dekliãino prijateljsko ãebljanje in njeno
toplo naklonjenost.

185 
BELI DVOR BESeDA

6. PASTIR NA STROPNI·KI PEâI

V eselemu ãetrtku je sledil ãemernej‰i petek. Otroci

so morali bolj zgodaj kakor ob drugih dneh najprej
k ‰olski ma‰i v tr‰ki cerkvi in zatem k pouku, med kate-
rim pa je bil Lovrek tako moãno razmi‰ljen, da ga je pri-
zadeti Urbanãiã nazadnje Ïe zaradi drugih uãencev pre-
cej ostro opozoril. Deãkova nepazljivost se mu je zdela
posledica njegove, uãiteljeve, prevelike prijaznosti, ki jo
hoãe deãek na ta naãin zlorabiti. Bil je bridko uÏaljen.
Lovrek pa v svoji sreãni raztresenosti njegove nejevo-
lje skoraj ni opazil ter je bil kljub izreãenemu opominu,
prvemu v zadnjih letih, Ïidane volje, kar je Urbanãiãa ‰e
bolj razdraÏilo. Sklenil je, da v bodoãe vajeti nekoliko
bolj nategne ter korenito pristriÏe deãkovo preveliko
samozavest. Z namr‰enimi obrvmi je zrl po konãanem
popoldanskem pouku za njim, ki je v veselem diru po
pra‰ni cesti, tekmovaje s souãenci, dvigal cele oblake
prahu izpod nog.
»Otroãji je ‰e in nekam objesten je postal!« se je gla-
sila njegova sodba in skoraj Ïalostno je zapustil ‰olo.
Ubogi Lovrek, ki niti najmanj ni slutil, da se je svoje-
mu uãitelju tako moãno zameril, se je med potjo in do-

186 
BELI DVOR BESeDA

ma samo zadovoljno nasmihal in vedro opravljal svoje

vsakdanje delo. V svoji neizku‰enosti paã ni vedel, da so
tudi najbolj‰i vzgojitelji samo ljudje iz krvi in mesa, ki
jih neznatni prestopki pogosto huje razvnamejo kakor
veliki in pomembni. Tudi mu ni bilo znano, da se veãi-
na sovra‰tev in sporov med ljudmi spoãne z malenkost-
nimi nesoglasji, ki pa se z bliskovito naglico ‰irijo in
veãajo — kakor kuÏna bolezen.
Proti veãeru je moral Lovrek v trg po moko in milo, ki
ju je bilo teti zmanjkalo. Vesel je hitel po poljskem,
vzporedno s cesto in LoÏnico zaãrtanem kolovozu, kjer
se je mehko hodilo med pozibavajoãim se klasjem, sklo-
njenim fiÏolom in zeleneão tur‰ãico, ves ãas v u‰esih
blagozvoãno po‰umevanje in pljuskanje valov. Visoka
koruza je zaslanjala pogled proti cesti, odkoder se je od
ãasa do ãasa zasli‰alo drdranje nevidnega voza. Ob vodi,
kjer je bilo popoldne vse Ïivo, se je gibalo ob tem ãasu
Ïe malo kopalcev, izvzem‰i otroke, ki jim ni bilo nikoli
dovolj plavanja in iger v vodi.
Dober streljaj pred trgom, v bliÏini nove nem‰ke ‰ole,
je ropotal bahati Globotschniggov valjãni mlin, katere-
ga bobnenje se je sli‰alo daleã naokrog. Tu so zajezili
ljudje planinski reãiãi njen svobodni tek: potuhnjeno
mirna, podobna zleknjeni zelenkasti kaãi, se je brez gla-
su plazila med jel‰ami in grmovjem, kakor bi ãakala pri-
mernega trenutka, da se osvobodi. Precej‰en del zajeze-

187 
BELI DVOR BESeDA

ne vode je odtekal po mlinski strugi, kadar je bila odprta

zapornica, ostanek pa se je s toliko veãjo besnostjo po-
ganjal ãez lesene zapore ter se v sneÏnobelih slapovih
metal v spenjeno globino. Spodaj se je vrtinãila voda
okrog debelih kamnitih klad, ki jih je bila odloÏila bog-
ve katera povodenj. Nad tem nevarnim jezom se je naj-
raje kopala tr‰ka deãad, deloma zato, ker se je v globoki
vodi bolje plavalo, deloma zaradi nevarnosti, ki jo je
mikala.
Kljub veãerni uri je bilo na mlinskem travniku ‰e ved-
no mnogo otrok, in Lovrek je v njih Ïe od daleã prepo-
znal svoje nekdanje souãence, ki so bili pozneje presto-
pili v nem‰ko ‰olo. Pravkar so se zabavali s suvanjem in
prerivanjem po travniku. Komaj pa so zagledali Lovre-
ka, so priãeli vri‰ãati kakor jata Ïerjavov. Obmetavali so
ga z nelepimi psovkami in dobro zabeljenimi Ïaljivkami,
ki so obãutljivemu deãku poganjale v lice jezno rdeãião.
A premagal se je in celo pospe‰il korake, ãeprav je s svo-
jim dozdevnim begom izzval za seboj zaniãljiv krohot.
V trgovini je hitro kupil potrebne stvari in potem spet
krenil domov. Za trenutek je pomislil, ali bi ne zavil raje
na glavno cesto, s ãimer bi se bil izognil razposajeni de-
ãadi, ki je nedvomno preÏala na njegovo vrnitev. Nekaj
v prsih mu je vneto prigovarjalo, naj poÏre jezo in Ïa-
ljivke, vendar je konec koncev vroãa Gradnikova kri pre-
magala razsodnost.

188 
BELI DVOR BESeDA

»Zakaj bi se jim umikal?« je siknil predse. »Niã mi ne

morejo.«
S trmasto kretnjo si je popravil lase in se odloãil za
prej‰njo pot. Blizu nem‰ke ‰ole je obstal za Ïivo mejo,
da si ogleda bojno ozemlje in sovraÏne sile. Nekako mi-
mogrede je najprej opazil, da so bili med njegovim na-
kupovanjem mlinsko strugo povsem zaprli in je vsa
voda z okrepljeno silo v mogoãnih lokih grmela v jez,
tako da se je iz tega kadila pari podobna pena. Nekate-
ri deãki so se ‰e oblaãili, drugi pa so se v veã gruãah po-
stavili blizu poti. Lovrek je uganil, da ãakajo nanj.
Mnogo jih je bilo, a ãasten umik je bil ‰e vedno mo-
Ïen.
»Ne in ne!«
Z odloãnimi koraki je skoãil v sredino ceste in se kma-
lu pribliÏal sklenjeni skupini fantalinov. Nekje iz ozad-
ja se je, kakor prej, zasli‰alo kriãanje, a je bolj in bolj za-
miralo, kajti deãek z bledim, a odloãnim obrazom je
brez zunanjih znakov strahu hitel dalje, kakor da bi se
ne bil zavedal sovraÏne premoãi. Neprijazni pogledi so
ga spremljali: tik ob njih v razdalji dveh ali treh metrov
ga je vodila pot. Polglasne Ïaljivke Lovreka niso motile,
mo‰ko jih je presli‰al. Za hip se je celo ustavil, hoteã do-
gnati, ali bi se mogel pridruÏiti kakemu odraslemu ãlo-
veku. Na Ïalost je bil sam, edino preko dvori‰ãnega bal-
kona bliÏnje nem‰ke ‰ole se je sklanjal uãitelj Hora-

189 
BELI DVOR BESeDA

tschek, udobno spu‰ãajoã sivkaste oblaãke dima iz dol-

gocevne pipe. Kakor je vse kazalo, je z dobrohotnim za-
nimanjem opazoval nadebudno, njegovi vzgojni dejav-
nosti zaupano mladeÏ.
Lovrek je povesil glavo. Takoj so se ponovile psovke,
in sicer glasneje kakor prej. Nekateri fantini so nasprot-
nikov dosledni molk smatrali za bojazljivost, in kakor
hitro jim je pokazal hrbet, so se glasno kriãeã zagnali za
njim. Morda bi bila njihova borbenost naglo uplahnila,
ãe bi se bil Lovrek ‰e enkrat ustavil ter jih poãakal. Ker
pa je brez besede hitel dalje, hoteã se ãimprej iznebiti
nadleÏnih kriãaãev, je dosegel prav nasprotno. Najboje-
vitej‰i izmed njih, z Miklausinovim Ulrikom, suhljatim,
blediãnim fantiãkom na ãelu, so ga Ïe skoraj dohiteli in
se kakor lovski psi brez svarila zakadili vanj.
Zdaj se je Lovrek moral ustaviti. Pred njegovim odloã-
nim obrazom so preganjalci obstali, samo Ulrik, ki se je
ãutil danes posebno oblastnega, ker je bil v varstvu oãe-
tovega vajenca, moãnega in surovega telebana, se je po-
stavil predenj in s tankim glasom izjavil: »Domov se po-
beri! Pete pokaÏi, drugaãe bo‰ jokal! Windischer Trottel
. . . Gradnikovo seme . . .«
Zdaj Lovrek ne more veã zadrÏevati svojega prsi mu
razganjajoãega srda. Cekar s kupljeno robo vrÏe daleã
od sebe, de se zakotali po travi, in s plameneãimi oãmi
zgrabi izzivaãa za rame. Ulrik zajeãi od groze. Tedaj ga

190 
BELI DVOR BESeDA

mladi Gradnik izpusti, mu zaniãljivo obrne hrbet in za-

kliãe, ne da bi ga pogledal, preko rame z napol obrnje-
no glavo: »Kakr‰en oãe, tak‰en sin! Drug drugega sta
vredna . . .«
Potem se pripogne, da bi pobral svoj cekar, toda Ul-
rik se od zadaj navali nanj in ga podre vznak na tla. Ob
padcu prileti prav na zavoj z moko, ki se raztrga ob pre-
hudem dotiku. Belkast oblak ‰ine kvi‰ku in zagrne ka‰-
ljajoãe nasprotnike. Lovrek poãasi vstaja. Z oãmi, solz-
nimi od moke, jeze in prestane sramote, i‰ãe Ulrika, ki
se odmika, a vseeno zmagoslavno kriãi: »Ali so dobil po
nemarnem gobcu? Ti si vreden svojega oãeta . . . Tolo-
vaj si, kakor on . . .«
Pred Lovrekovimi oãmi je vse rdeãe. Sam ne ve, kdaj
je planil na razÏaljivca. Zvi‰ka ga spodnese, da pade ka-
kor snop na travo. Ostali pobalini z Miklausinovim va-
jencem vred se prestra‰eni umaknejo besnemu deãku,
katerega obraz je ves bel od moke in ki mu gore oãi ka-
kor dva Ïareãa oglja.
»Ti Miklausinov,« spregovori skoraj brez sape, ven-
dar dovolj razloãno, da ga vsi sli‰ijo, »poslu‰aj me do-
bro! Tvoj oãe je goljuf in tat . . . Ukradel nam je Beli
dvor . . . Ti si njegov sin . . . Bojta se me oba!«
·e preden so se gledalci prav zavedli, je prekobalil
otepajoãega se Ulrika na trebuh in mu vprião njih na‰tel

191 
BELI DVOR BESeDA

nekaj gorkih na napeto zadnjico. Nato ga je sunil od

sebe.
»Za prvi zaãetek!« je pripomnil s poudarkom ter pri-
ãel pobirati po tleh raztresene stvari in jih devati v cekar.
·ele zdaj so se zdramili ostali tr‰ki junaki. Z divjim kri-
kom so se zgrnili okrog Lovreka, ki se je zaman upiral
dvajsetkratni premoãi. Miklausinov vajenec Ferdl ga je
kljub besnemu odporu zgrabil ãez pas in ga odvlekel ãez
travnik k LoÏnici. Za njim je z oglu‰ljivim krikom drla
zmage pijana deãad in iz varnega zaledja obdarjala ujet-
nika z mastnimi sunki. Lovrek si ni mogel pomagati.
Rad bi bil poklical na pomoã, a nikogar ni bilo blizu. Sa-
mo enkrat, kakor sluãajno, je zaneslo njegov skaljeni
pogled proti nem‰ki ‰oli. Uãitelj Horatschek se je hah-
ljal, da se je moral z obema rokama oprijemati balkona
in je celo pozabil na kajenje. Tak‰en lopov . . . Od jeze
je deãek zamiÏal in ãakal, kaj bo.
Na bregu je Ferdl obstal in vpra‰al: »V vodo z njim, ali
ti je prav, Ulrik?«
Ta je okleval in se v zadregi motal pred njima.
»V vodo, v vodo!« so ga spodbujali tovari‰i.
»Tiho vsi!« se je oblastno zadrl Ferdl, »Ulrik naj od-
loãi.«
»Da, v vodo z njim!« je prikimal Miklausinov poto-
mec kakor proti svojemu boj‰emu prepriãanju, in Lov-
rek je spoznal, da gre zares. Z nepriãakovanim sunkom

192 
BELI DVOR BESeDA

se je iztrgal svojemu rablju. Uporabiv‰i staro tepeÏno

zvijaão, se je z vso silo zakadil med noge svojih nasprot-
nikov. Hipoma se je valjal in premetaval tik nad LoÏni-
co Ïiv klobãiã po obreÏju. Zdaj zdaj se prekucne v
vodo. . .
Lovrek se bori kot lev, suva, grize in ‰ãipa, deli udar-
ce na levo in desno in jih prav tako prejema, a oklepa-
joãega obroãa ne more pretrgati. Dvakrat ali trikrat se je
bil Ïe osvobodil najhuj‰ih prijemov, a vsakokrat ga je
pred begom spet kdo ujel za nogo in ga vnoviã vrgel pod
srdito nabijajoãe pesti. Konãno mu je Ïe vseeno: naj ga
le sunejo v vodo, na ta ali oni naãin se Ïe re‰i nevarne-
ga jeza. Ferdl ga drÏi kakor v kle‰ãah in s svojo Ïrtvijo
brezobzirno ti‰ãi k vodi, ne meneã se za lastne tovari‰e,
ki se mu ne morejo dovolj hitro umakniti. Presunljiv
krik . . . âofotanje in pljuskanje . . . Vajenãev zalet je
strmoglavil nekaj fantinov v vodo, ki je bila ob kraju k
sreãi dovolj plitka. Samo ‰ibkej‰ega Ulrika je zagnalo
dalje. V svojem strahu je slepo otepal okrog sebe, krileã
za re‰ilnim obreÏnim grmovjem. Zaman! Îe ga je po-
grabila moãna vodna struja in ga poãasi odna‰ala proti
jezu.
Pretepaãi so odreveneli od strahu in mahoma poza-
bili na Lovreka, ki se je opotekel na travnik in se oddi-
haval od prestanega napora. Tuljenje njegovih muãite-
ljev ga je kmalu popolnoma vzdramilo. ·ele zdaj se je

193 
BELI DVOR BESeDA

zavedel, da se je morala zgoditi nesreãa. Z balkona nem-

‰ke ‰ole je rjovel uãitelj Horatschek, krilil z rokami in
prestra‰ene deãke od daleã z gromkimi besedami pri-
ganjal k re‰itvi. Ti pa so dirjali ob bregu sem in tja, kriãa-
li Ulriku dobro mi‰ljenje nasvete in — ostali sami, z
moãnim Ferdlom vred, na varnej‰em obreÏju.
Neizprosna struja pa je vlekla ponesreãenca dalje in
dalje. Njegovi klici po pomoãi so se du‰ili v grgranju in
ka‰ljanju, ki mu ga je povzroãala voda, zalivajoãa za krik
odprta usta. Posinjeli obraz se mu je ‰e komaj in komaj
dvigal iz vode, roke pa so z obupno nesmiselnimi gibi s
tako silo raztepavale vodo, da se je vlekla za njim pena-
sta sled. Bolj in bolj se je bliÏal grmeãim slapovom mlin-
skega jezu . . .
Lovrek je v poslednjem trenutku doumel Ulrikov ne-
varni poloÏaj in pozabiv‰i vse prestane muke, brez po-
misleka planil pod jez, kjer se je pogumno vrgel v tem-
nozeleni tolmun. V nekaj zamahih je preplaval kipeão
vodo in splezal na drãno, z mahom preraslo plo‰ãad,
preko katere je lila voda z moãjo spro‰ãenega orjaka ter
mu spodna‰ala noge.
Z muko se preriva dalje, z razkreãenimi bedri i‰ãe
opore, kljubuje in vzdrÏi, zavedajoã se, da lahko edino
omiljenje neizogibnega padca prepreãiti huj‰o nesreão.
Vseglasnej‰i kriki na bregu stojeãih re‰evalcev mu jav-
ljajo bliÏajoãi se usodni trenutek. Z levo nogo se moãno

194 
BELI DVOR BESeDA

upre v nosilni tram, obe roki ‰iroko razpre in ju pripravi.

Zdaj, zdaj . . . Za beÏen hip se prikaÏe bleda Ulrikova
glava, se zasuãe, obrne v struji in izgine. Za njo ‰vigne-
jo po debelem curku Ulrikove noge in se zapode narav-
nost proti Lovreku, ki se komaj umakne. S ãudeÏno
spretnostjo ‰e ujame padajoãe deãkovo truplo in ga za-
drÏi, ãeprav telebi z njim vred z vso silo na spolzke plo-
he. Najhuj‰i udar pa je sreãno prestreÏen. Drveãi valo-
vi ju odplavijo v tolmun, kjer nekaj trenutkov kroÏita po
spenjeni gladini. Trije dobro odmerjeni udarci ju odne-
sejo k re‰ilni plitvini, kjer si Lovrek malo oddahne, nato
pa zgrabi utopljenca in ga odnese na travnik.
Tam se je bila nagnetla kriãeãa deãad, ki je najprej z
velikim olaj‰anjem, takoj zatem pa z nara‰ãajoão jezo in
zavistjo opazovala nasprotnikov uspeh. Zdaj so se vsi
zgrnili okrog nezavestnega Ulrika in ga obujali k Ïivlje-
nju. Lovreka so pustili na miru, kakor da se sramujejo
pred njim. Prirobantil je bil tudi nem‰ki uãitelj, ki je naj-
prej surovo nahrulil svoje uãence, ‰e bolj pa njihovo ne-
dolÏno Ïrtev, nakar se je ‰ele pobrigal za ponesreãenca.
Ko je nekaj ãasa telovadil z njim, je ta kmalu odprl oãi in
se z onemoglim stokanjem poskusil dvigniti. Miklausi-
nov vajenec se je priliznjeno ponudil, da odnese Ulrika
na svojih rokah domov. Veãina pobalinov se je bila zvr-
stila okrog njega, pomilujoã Ulrika in z rastoãim pogu-
mom se usajajoã na Lovreka, ki je oÏemal svojo premo-

195 
BELI DVOR BESeDA

ãeno srajco. Îe so prepriãevali uãitelja, da je vsega kriv

slovenski teleban . . . Moãni Ferdl je pred odhodom
stopil pred osuplega deãka, mu pomolel pest pod nos in
se zadrl nanj: »Baraba, glej, da se pobere‰! Slaba ti bo
predla! Îandarji te odÏenejo . . .«

196 
BELI DVOR BESeDA

II

V ajenãeva groÏnja se je deloma uresniãila ‰e tisti

veãer, zakaj v poznem mraku je Gradi‰ãe obiskal
mlad oroÏnik. Resda mu je manjkal nasajeni bajonet,
vendar so bile njegove poizvedbe uradnega znaãaja. Mi-
klausin je bil Lovreka ovadil in je zahteval, da ga takoj
vklenjenega pripeljejo v zapor. Tej Ïelji tr‰kega mogot-
ca oroÏni‰tvo ni moglo kar tako ugoditi, no, dobro vo-
ljo je bilo treba vsekakor pokazati . . . Prepadla je sedela
teta pri mizi z objokano Polonico, poslu‰aje neãakovo
pripovedovanje o nesreãi. OroÏnik je molãe poslu‰al in
vestno beleÏil, tu in tam kaj vpra‰al, in nazadnje celo
potolaÏil obupano starko, ãe‰ da mu Ïe verjame, saj do-
bro pozna tr‰ke nepridiprave.
Lovrek se je po njegovem odhodu nekoliko oddahnil,
vendar ni vso noã zatisnil oãi, morda ne toliko zaradi
preteãe kazni, kolikor zaradi globokega razoãaranja nad
ãlove‰ko po‰tenostjo. Kaj ni bil povsem nedolÏen, kaj ga
niso priãakali tr‰ki pobalini, kaj ni on re‰il Ulrika — ãe
ne smrti, vsaj teÏke po‰kodbe . . . ? Vsi udeleÏenci so to
vedeli in videli . . . In vendar so takoj krivo priãali . . .
Nemara so nalagali samega Miklausina . . . ? Prviã v

197 
BELI DVOR BESeDA

Ïivljenju je Lovrek zaãutil nemoã posameznika proti str-

njeni mnoÏici . . . TeÏka slutnja bliÏajoãega se zla je pri-
krila rdeãe zlato jutranje zarje, ki je, veselo ko vse dru-
ge dni, pozdravila deãkove krmeÏljave oãi.
Tistega dne je moral ‰e dopoldne k zasli‰anju v oroÏ-
ni‰ko pisarno. Namesto spodobnega in po‰tenega oroÏ-
nika ga je sprejel vsemogoãni in osorni straÏmojster, ki
je bil Ïe vnaprej prepriãan o obtoÏenãevi krivdi. Vsi deã-
ki, med njimi straÏmojstrov nadebudni sinko, so jo so-
glasno valili nanj. V svoji stiski je konãno navedel Lov-
rek za prião uãitelja Horatschka, ki je z balkona nem‰ke
‰ole opazoval potek hude borbe, zlasti, kako ga je Ferdl
vlekel k LoÏnici.
No, uãitelj, ki so ga bili nemudoma poklicali, je izpo-
vedal ãisto drugaãe, kakor je upal Lovrek. Zares, spo-
minja se, ãeprav ne zelo jasno, na premetavanje paglav-
cev po travniku! Ker pa se to godi precej pogosto, se iz
razumljivih razlogov ni posebej brigal za te ãisto narav-
ne izraze de‰ke objestnosti. ·ele klici na pomoã so ga
nagnali proti vodi, kjer se mu je potem zares posreãilo
odvrniti najhuj‰e, smrt ljubkega Miklausinovega edin-
ca.
»Sicer pa,« je zakljuãil z oholim poudarkom, »lahko
mirno verjamete izpovedim mojih deãkov. Poznam jih
dobro in vem, da ne laÏejo. Saj so nem‰ki deãki . . . !
Res, tu in tam so malce prebojeviti, no, tega jim zaradi

198 
BELI DVOR BESeDA

njihove mladosti ne more nihãe zameriti, to je njihova

pravica . . . Toda potuhnjenca ali laÏnivca ni med nji-
mi!«
»Ali si sli‰al?« je vpra‰al straÏmojster z rabeljsko na-
slado in s svojimi majhnimi oãmi krvoloãno bol‰ãal v
Gradnikovega sina, ki mu je ob drzni laÏi in licemerski
trditvi odraslega ãloveka in vzgojitelja bila za nekaj ãasa
po‰la sapa.
»On sam, on sam laÏe in tudi vsi njegovi uãenci laÏe-
jo,« je jeknil po kratkem premolku ter v sveti jezi in s
plamteãimi oãmi premeril nem‰kega uãitelja, ki je ta
izraz onemogle jeze odvrnil s hladnim nasmehom.
Toliko huje je raztogotilo deãkovo vedenje starega
oroÏnika, brÏkone zaradi neprijetne zavesti, da konec
koncev vendarle govori resnico.
»Jezik za zobe!« je zarjul in udaril po mizi, da je teÏki
ãrnilnik zaplesal po njej. »Mar‰ domov, smrkavec! Le
poãakaj, seme nemarno, Gradnikovo, te Ïe nauãimo
manir . . .«
Lovrek je povesil glavo in se brez odgovora zmuzal
skozi duri, ki so se mu pri zapiranju nemara v znak pod-
zavestnega ugovora izvile iz rok in se treskoma zaloput-
nile. S pogledom, uprtim v tla, je stopil iz oroÏni‰ke po-
staje. Nezasli‰ana krivica ga je pritiskala k tlom in naj-
raje bi bil na glas zajokal, ãe bi se ne bil preveã sramo-
val pred ‰kodoÏeljnimi nemãurskimi trÏani, ki so posta-

199 
BELI DVOR BESeDA

jali pred hi‰nimi vrati, vneto ‰u‰ljali in mrko gledali

nanj. Iz Miklausinove trgovine so se zasli‰ale robate
Ferdlove psovke, a so v naslednjem trenutku utihnile,
kakor da je nekdo posegel vmes. Lovrek je nehote od
strani po‰kilil proti vhodu in za hip ujel Ïolti trgovãev
obraz, ki je polsrdito, polstrahoma strmel vanj, kakor bi
videl pred seboj nevarno po‰ast.
Deãek dvigne glavo. Ne boji se, saj je kljub vsemu ne-
dolÏen. In s poslednjim upanjem pospe‰i korake.
»K uãitelju, k Urbanãiãu!«
On mu gotovo pomaga.
A prav pri njem mora doÏiveti svoje najkrutnej‰e raz-
oãaranje, kajti uãitelj je bil nenavadno hladen ali vsaj
hladnej‰i kakor obiãajno. O pretepu je bil Ïe sli‰al. Mol-
ãe je poslu‰al deãkovo poroãilo in nazadnje z oãitno ne-
jevoljo vpra‰al, zakaj se ni raj‰i umaknil surovim poba-
linom, kakor je bil on, uãitelj, svojãas vsem uãencem
strogo zabiãal.
»Pavluha nima sluha, dokler mu hrbta ne nabuha!« je
menil bolj resno ko ‰aljivo. »Ta izrek velja tudi zate,
Lovrek! Nikakor ne odobravam tvojega obna‰anja. Za-
kaj se nastavlja‰ fantalinom? Kakor v gozd, tako iz goz-
da! In kar si mi povedal o gospodu Horatschku . . . Da
je zavestno lagal . . . Dragi moj, tega ti paã ne morem
verjeti. Gotovo se moti‰ . . .«
Ta dvom je deãka hudo ranil.

200 
BELI DVOR BESeDA

»Z Bogom, gospod uãitelj, pa brez zamere,« je za-

mrmral in kljub ‰olnikovim preseneãenim klicem jadr-
no zbeÏal, ne toliko zaradi zamorjenega upanja, kolikor
zaradi solz, ki so ga du‰ile in mu razganjale prsi, da sko-
raj ni mogel dihati, nikar govoriti. Niti pri njem, pri naj-
bolj‰em prijatelju, ni razumevanja in za‰ãite . . . H ko-
mu se naj ‰e zateãe . . . ? Pomislil je na grofa d’Haran-
courta, a takoj spet zavrgel misel nanj. âe mu niti dobri
uãitelj ne verjame, kako bi mu verjel tuj ãlovek . . . Za-
res, vse ga je zapustilo. Razen tete, seveda, in razen
Polonice, ki mu pa ne moreta pomagati in sami ‰e bolj
obupujeta od njega . . . Sreãni ãetrtek, ponosno veselje
uspe‰nega izslednika — kako daleã sta, ãeprav sta od
takrat potekla komaj dva dneva . . . Kaj bi zdaj s pod-
zemnimi votlinami, kaj z zlatimi in srebrnimi zakla-
di . . . ?
Uãitelj je po Lovrekovem odhodu zlovoljno preudar-
jal, ali naj po svoji moãi in s svojimi zvezami poseÏe v
kolesje, ki je tako neusmiljeno pograbilo njegovega va-
rovanca. Bal se je, da bi se mu deãek preveã ne odtujil,
drugaãe pa bi to doÏivetje iz vzgojnih razlogov lahko
koristno vplivalo nanj: poglobilo bi otrokovo Ïivljenjsko
izku‰njo in nekoliko pristriglo njegovo skoraj prebohot-
no samozavest. Prav ta samozavest je uãitelja muãila in
zastirala njegov sicer prodorni vzgojiteljski pogled. Îe
ves ãas ga je zasledovala kot dozdevna skrb za deãkov

201 
BELI DVOR BESeDA

pravilni razvoj, v resnici pa se je, njemu samemu skrito,

na ta naãin javljalo njegovo uÏaljeno samoljubje, napa-
ka, ki so ji podloÏni tudi najbolj‰i ljudje. Vendar se je
uãitelj trudil biti do svojega varovanca ãim praviãnej‰i.
Bal se je, da bi zakon njegov malenkostni prestopek —
ãe je sploh prestopek, saj trdi Lovrek, da je on re‰il Ul-
rika iz jeza — prestrogo kaznoval in tako ‰kodoval ob-
ãutljivi ãlove‰ki rastlinici. V dvomih in razglabljanjih je
potekal ãas in Miklausinova Ïetev je dozorela, preden se
je Urbanãiã prav zavedel.
Avgust je bil za Gradnike splo‰no nesreãen mesec;
vsaj doslej, in tudi letos se je spet izkazal. Dan po veli-
kem ‰marnu je potrkal na Gradi‰ãu sodni sel in zapustil
jok in stok za seboj: Lovrek je moral z Gradi‰ãa, kajti
sodnija v Razborju mu je doloãila novega varuha z ute-
meljitvijo, da postárna teta ni veã kos teÏkim vzgojnim
dolÏnostim. To je bilo Miklausinovo maslo. Ko je bil uvi-
del, da za obãutno sodno kazen, ki jo je po njegovem
mnenju zasluÏil Lovrek, ni pravega razloga, je poskusil
doseãi svoj namen po ovinkih, kar se mu je zaradi mno-
gih znancev in politiãnih prijateljev docela posreãilo.
Tako je porinil zasovraÏenega Gradnikovega potomca
daleã iz svoje in Ulrikove bliÏine na hribe, k Hojanovim
na Stropnici. Novi varuh, bratranec tete Mice, je bil
skop in odljuden starec, ãigar edino veselje, zbiranje
svetlih srebrnikov, je znal lokavi trgovec spretno izrabi-

202 
BELI DVOR BESeDA

ti. Za svoje sorodstvo se Hojan ni prav niã brigal, paã pa

so ga z Miklausinom vezali veãletni kupãijski posli. Za
nekaj stotakov bi bil starec brÏkone izdal celo svojega
lastnega sina, kaj ‰ele nepoznanega sorodnika z Belega
dvora, do katerega je ãutil globoko mrÏnjo in zaniãeva-
nje. Miklausin si je lahko mel roke: vse je bilo lepo do-
govorjeno, vse gladko izpeljano. Konec ‰olskega leta je
mladi Gradnik moral odriniti na hribe.
Isti veãer se je trgovec v pozni uri sklanjal nad poste-
ljo svojega nemirno speãega otroka in mrmral, kakor bi
rotil sovraÏne duhove: »Le sladko spi, sinko, ne bo te
veã suval v vodo . . . !«
V hi‰ici na Gradi‰ãu je zavladala nepopisna Ïalost. Po-
sebno hudo je zadel deãkov izgon staro teto, ki jo je zla
novica skljuãila in ji ‰e bolj nagubala obliãje. Molãe in
brez volje je postopala naokrog in si za vsakim vogalom
skrivaj brisala solze. Tudi Polonica je jokala in zatrjevala,
da ne pusti bratca stran. Edino Lovrek sam je bil ãudno
miren, kakor da se ga stvar sploh ne tiãe. A v globinah
njegove du‰e je tlel nevaren ogenj, ki ga je zaenkrat du-
‰ila samo neka ãakajoãa odrevenelost. Uãitelj Urbanãiã,
ki je poln oãitkov do samega sebe bil takoj prihitel k nje-
mu, je stal pred zaprtimi vrati. Deãek njegovih tolaÏilnih
besed sploh ni poslu‰al ter je nekoliko uÏaljenemu, a ‰e
bolj prestra‰enemu moÏu odvrnil s suhim, zlozvoãnim
glasom: »Hvala, gospod uãitelj, za va‰ trud! Saj tako niã

203 
BELI DVOR BESeDA

ne pomaga . . . Naj bo, kakor hoãe . . . Saj vem, da nas
Gradnike vse sovraÏi . . .«
In prikloniv‰i se, ga je pustil samega, Ïalostnega in za-
skrbljenega. K sreãi je Lovrek vendarle zaupal enemu
ãloveku, svojemu zvestemu prijatelju Janezu, pri kate-
rem se mu je poãasi odtajalo srce in se mu razvezal je-
zik. Kdo ve, kaj bi se sicer bilo razvilo v osameli du‰i . . .
Janez tankoãutno ni prekinjal burnega izliva Lovre-
kove poniÏane in uÏaljene du‰e, marveã ga je poslu‰al z
resniãnim soãutjem.
»Lovrek, samo da doraste‰,« je menil nazadnje. »Do-
kler smo ‰ibki fantiãi, se vsak ‰ment upa nad nas . . .
âez nekaj let bo Ïe drugaãe!«
»Tebi je dobro govoriti, ker ostane‰ doma.«
»Ve‰, tudi na hribih bi se mi zdelo mikavno, in ãe bi
smel, bi jo kar s teboj mahnil. Tam po plan‰ah bi se kaj
rad sprehajal s teboj . . . Saj te tako pridem veãkrat
obiskat. Nekaj let paã potrpi‰, med tem se pa Ïe kako
unese. In vrne‰ se na Gradi‰ãe in spet bova skupaj stika-
la po podzemnih votlinah, saj menda nisi pozabil . . .
Jaz bom molãal ko riba in bom ãakal nate . . .«
Janez je postal kar zgovoren v svojem prizadevanju,
da pomiri Ïalostnega prijatelja.
»O ko bi res bilo tako,« je vzdihnil ta.
»Prav gotovo! Samo poguma ne izgubi!«

204 
BELI DVOR BESeDA

V Lovrekovih oãeh se je poãasi vÏigal stari ogenj: »Za-

res! Kdo bi takoj obupal! Saj navsezadnje lahko tudi
uidem . . . Ko bi se mi le ne toÏilo za vrtom in za teto,
za vami vsemi . . .«
Zamislil se je in ãez nekaj trenutkov dodal: »Potrpim,
naj bo Ïe, kakor hoãe! O najini jami pa zagotovo molãi,
dokler se ne vrnem!«
Krepek stisk prijateljeve roke mu je odgovoril, in po-
slej je dokaj mirneje ãakal dan loãitve. Kakor vedno je
opravljal svoje delo, redno obiskoval poslednje ure po-
uka, kjer se je trudil, da si za dalj‰o dobo napase duha.
Med souãenci je njegova veljava moãno zrasla. Kljub
krivim izpovedim tr‰ke deãadi in njenega vrednega uãi-
telja se je med mladino kmalu razvedelo, kako je bil v
resnici potekal tepeÏ ob jezu. Bolj od njegove nedolÏ-
nosti pa so obãudovali njegovo bojevitost, ki se ni ustra-
‰ila spopada s sovraÏno premoãjo ter ga zmagoslavno
konãala. Tudi Lovrekov navidezni mir se jim je zdel ju-
na‰ko dejanje, kajti za dolinske otroke je pomenilo pre-
gnanstvo na daljne hribe huj‰o kazen ko zapor v temni-
ci. âisto natihoma, brez vednosti star‰ev in ‰ole, so pri-
pravljali tovari‰u svojevrstno odhodnico, ki je pozneje
razburila domala vso dolino ter raztogotila zagrizene
narodne odpadnike.
To je bilo tako. Konec ‰olskega leta je bila obiãajna
sklepna ‰olska ma‰a, nato so otroci v razredih prejeli

205 
BELI DVOR BESeDA

spriãevala in kopico dobrih naukov za svobodno poãit-

ni‰ko dobo. Namesto da bi se bili, kakor druga leta, v
divjeveselem diru razbeÏali. Domov, so se brez krika
zbirali za ‰olo, kjer je gosto grmovje skrivalo njihovo
pritajeno, skoraj zarotni‰ko gibanje; razvr‰ãali so se v
ãetverostope, pomenljivo ‰u‰ljali med seboj in nestrpno
ãakali na Lovreka, ki ga je uãitelj nekoliko pridrÏal, da si
s poslednjim naskokom na njegovo srce ohrani njegovo
dosedanje zaupanje. Deãkov odhod na Stropnico mu je
pomenil samo zaãasno oddaljitev, med tem pa se je
hotel pobrigati za ugodnej‰o re‰itev varu‰tva. Zares sta
se tokrat Ïe spet bolje razumela in se s solznimi oãmi
poslovila.
Z zamegljenim pogledom stopi deãek iz sobe v Ïarko
luã poletnega dneva, ves v mislih, ki so mu jih vzbudile
uãiteljeve tolaÏilne in spodbujajoãe besede.
»Semkaj, semkaj, Lovrek!« ga pokliãejo pritajeni gla-
sovi. Pred seboj zagleda sklenjeno vrsto zbranih so‰ol-
cev. Vsaka roka vihti majhno slovensko trobojnico, sto
rok se mu izteza naproti v uãinkovit pozdrav, celo morje
pisanih barv vihra v lahnem, od LoÏnice pihajoãem
vetriãu. In ena, dve, je hipoma sredi navdu‰enih tova-
ri‰ev, ki na polglasno povelje strumno odkorakajo mimo
prazne nem‰ke ‰ole in nato zavijejo v trg. Vedno po-
gumnej‰i postajajo, zavest skupnosti jih prevzema in
opaja, v prvih vrstah se oglasi pesem, sprva negotovo,

206 
BELI DVOR BESeDA

potem pa glasneje in glasneje, dokler ne odmeva med

hi‰ami zanosna melodija slovenske narodne pesmi.
TrÏani derejo k oknom in vratom ter z debelimi oãmi
opazujejo otro‰ko ãeto, ki se na povelje ustavi sredi trga
pred starinskim bronastim vodnjakom, v neposredni
bliÏini Miklausinove trgovine. Sto zastavic zavihra in
urnebesni klici zaorijo iz zvonkih de‰kih grl; brez pre-
stanka se ponavljajo, kakor da so kliãarji pravice.
»Îivijo, Gradnikov Lovrek, Ïivijo, Gradnikov Lovrek!«
Deãki so neverjetno ubrani. Kakor na povelje umolk-
nejo in na privzdignjeno cementno stopni‰ãe se popne
najbolj‰i, v gimnazijo se odpravljajoãi uãenec ãetrtega
razreda, pogumen deãko s prijetnim in odloãnim obra-
zom, ki je danes ves razÏarjen v ognju svetega navdu-
‰enja. Jasno zvene njegove besede, sleherna se sli‰i po
vsem trgu, kjer jih prestrezajo ljudje z radovednimi
u‰esi, toda me‰animi obãutki. Narodnjaki so veseli po-
gumne mladeÏi, nem‰kutarji se s temnimi pogledi ozi-
rajo po oroÏni‰ki postaji, odkoder bi moralo priti takoj‰-
nje plaãilo za nezasli‰ano predrznost. Vendar se celo
med njimi nekateri ‰kodoÏeljno smehljajo in prav iz srca
privo‰ãijo bogatemu trgovcu to svojevrstno prireditev.
»Fantje, na‰ ljubi tovari‰ Lovrek nas zapu‰ãa, ker so
ga hudobni ljudje po krivem obdolÏili. Vsi vemo, zakaj
se je to zgodilo, vsi vemo, da je Lovrek nedolÏen. Kljub
temu mora daleã od ljubega doma med hribovce, v sa-

207 
BELI DVOR BESeDA

moto. PotolaÏi se, ljubi Lovrek! Dolgo ne bo‰ med njimi!

Zato ti kliãemo v slovo: da se prav kmalu spet vrne‰ med
nas!«
»Îivijo, Lovrek!« zahrumi mnoÏica in trobojnice po-
skoãijo nad glave, kjer ostanejo za nekaj ãasa v nepre-
kinjenem valovanju. V istem hipu pograbijo moãnej‰i
deãki prevzetega, z rdeãião veselja oblitega in od ganje-
nja solznega slavljenca, ga dvignejo na rame in med pri-
trjevalnim vzklikanjem poãasi nesejo mimo Miklausino-
ve trgovine, kjer kakor senca izgine prebledeli trgovãev
obraz za steklenimi vrati.
Tako je bil glavni namen mladeÏi doseÏen. S pospe‰e-
nimi koraki so odhiteli proti gozdiãku na drugem kon-
cu trga, kajti nekatere bistre oãi so dovolj zgodaj opazile
sovraÏnikovega hitrega sla, Miklausinovega Ferdla, hite-
ãega k oroÏni‰ki postaji. Vseeno so se najprej ‰e prisrã-
no poslovili od svojega prijatelja in se nato porazgubili
med drevesi, ‰e preden so na kraj dogodka prisopihali
oroÏniki, ki jih je bila poklicala nadnje Miklausinova
ma‰ãevalnost.

208 
BELI DVOR BESeDA

III

D olino obkroÏa orja‰kemu, spodaj zelenkastemu,

vi‰je modrikastemu, a na vrhovih belkastemu
vencu podobna skupina hribov in gora, ki dosezajo po-
nekod dokaj‰njo vi‰ino. Na severozahodu jo zapira pro-
ti LoÏniãini soteski mogoãna grmada Stropnice, katere
strmo, z raznolikim drevjem preraslo poboãje razãesa-
vajo svetlosive drãe, spu‰ãajoãe se z drznim padcem v
ravni ãrti proti vodi. Na najvi‰jem vrhu tega gorskega
velikana se loãi od neba samotna skala, ki se vidi od spo-
daj kakor majhen kamenãek, a je v resnici vi‰ja od naj-
veãjih dolinskih gradov. Malokateri dolinec ve, da se na
drugi strani pod njo dviguje prijazna planota, v svoji ce-
lotni podobi podobna gorskemu sedlu, ki veÏe Stropni-
co z nekoliko vi‰jim Smodivnikom, njegovimi goliãava-
mi in planinskimi gozdovi. Zeleni blesk njenih soãnih
pa‰nikov se ugodno sklada z Ïoltimi lisami strni‰ã in z
raznobarvnimi ploskvami veãjih in manj‰ih njiv, razme-
tanih naokrog. Varno pod skalo, tako imenovano Strop-
ni‰ko peãjo, se belijo sredi sadovnjaka poslopja hribov-
ske kmetije, predstavljaje v svoji skupnosti skorajda
majhno vas.

209 
BELI DVOR BESeDA

Sam zase domuje tukaj trd in grãav hribovski rod, ki

se uporno oklepa starih ‰eg in navad, posveãenih po
stoletni preizku‰nji. Do prvega soseda je dobri dve uri,
do Zalesja pa, kamor hodijo kupovat in prodajat, celo
preko pet ur hoda. Tako prihaja v hribovsko samoto le
malo novodobnih motenj, nastopajoãe samovoljnosti
pa v kali zatre stari Hojan, neomejeni glavar velike dru-
Ïine, ki se mu podreja v vseh zadevah, ãe ne zlepa, pa
zgrda.
Domaãija, ki se ji pravi po domaãe Hojanovo ali pri
Hojanovih, tudi Hojanovina, brÏkone po mnogih hojah
ali jelkah, rastoãih po tokavah in poboãjih Stropnice in
bliÏnjega Smodivnika, je velika, vendar pridelajo v do-
brih letinah Ïita, soãivja, krompirja in sadja komajda za
domaãe potrebe. Toliko veã je krme in pa‰e za Ïivad,
oÏivljajoão obseÏne plan‰e in goliãave, ki se raztezajo,
skrbno ograjene, kakor daleã nese oko, dokler jih ne
ustavijo gosti gozdovi smrek, jelk in macesnov, z vmes-
nimi naselji bukev in drugih listovcev, glavni vir blago-
stanja na Hojanovini.
V zati‰ju Stropni‰ke peãi se razporejajo posamezna
poslopja, zgrajena veãinoma iz lesa in kamenja. Neda-
leã od pritliãne, s skodlami krite stanovanjske hi‰e je
hlev s podom in parno ali senikom, ob potoãku Smodiv-
nici pa ropoãe jeseni in spomladi, ko je dovolj vode,
majhen mlin, ki mu je prikljuãena nekoliko veãja Ïaga.

210 
BELI DVOR BESeDA

V ozadju, bolj na samem, se stiska preuÏitkarska hi‰ica,

ki v prikrito jezo najstarej‰ega sinu Ïe dolgo zaman ãaka
na pravega stanovalca, sedanjega gospodarja. Tudi ka-
pelica z majhnim zvonikom ne manjka: enkrat na leto se
bere v njej sveta ma‰a, in takrat je za Hojanovino velik
praznik. Prostorna lesena su‰ilnica za sadje zakljuãuje
naselbino.
Gospodar in bodoãi Lovrekov varuh je sin tistega
Gradnika, strica tete Mice, ki se je pred mnogimi leti po-
slovil od doline, priÏeniv‰i se na to hribovsko posestvo.
Krepki starec, ki bi mu nihãe ne prisodil sedemdeset let,
drÏi ‰e vedno vajeti trdno v rokah. Svojim dolinskim so-
rodnikom se je popolnoma odtujil: poprej, ko so bivali
v dobrih okoli‰ãinah na Belem dvoru, so se mu zdeli
preimenitni, zdaj pa se boji laãnih jedeÏev. Tudi Lovre-
ka bi se bil otepal z vsemi ‰tirimi, da ga ni pregovoril
Miklausin — s primernim denarnim poudarkom. Ob-
lastni in skopi moÏakar v svoji hi‰i ne trpi ugovora: pred
njegovo teÏko pestjo in osorno besedo trepeta razen go-
spodinje tudi ‰estero odrasle deãe, ‰tirje sinovi in dve
hãeri, da ne omenjamo grbave postarne dekle Anãke in
dosedanjega pastirja Tineta, ki sta Ïe od mladih nog uÏi-
vala piãle slasti Ïivljenja na Hojanovini ter nista bila
vajena bolj‰ega.
Trdo delo od jutra do veãera, malo ali niã prijaznih
besed, paã pa mnogo revkanja — to je bila zabela

211 
BELI DVOR BESeDA

skromnih kosil in ‰e skromnej‰ih veãerij. âeprav so bili

ljudje na Stropni‰ki peãi zlasti v zimskih mesecih nave-
zani drug na drugega, saj po cele mesece niso mogli z
doma, ni bilo med njimi prave skupnosti, izvirajoãe iz
medsebojnega zaupanja in medsebojne navezanosti.
Glavni vzrok je bila gospodarjeva bolestna skopost, ki je
zastrupljala bolj‰a ãustva. A to je bilo toliko slab‰e, ker
se hribovci itak kaÏejo odurnej‰e, kakor so v resnici — a
na Hojanovini je bila ta navada iz raznih razlogov pre-
komerno poudarjena.
Tak‰na je bila Lovrekova nova domaãija, kamor sta ga
pahnila nesreãen sluãaj in Miklausinova mrÏnja. V dneh
pred odhodom so prijazni ljudje, ki so poznali okoli‰ãi-
ne na Stropni‰ki peãi, z veliko usluÏnostjo seznanjali
deãka z njegovimi bodoãimi prijetnostmi, a pribliÏno
sliko o svojih hribovskih sorodnikih si je lahko narisal Ïe
tisti dan, ko je toãno ob doloãeni uri pri‰el ponj Hojanov
najstarej‰i sin Luka, moãan, toda neroden, Ïe preko ‰ti-
rideset let star moÏak.
In po poslovilnem kosilu, ki se ga je udeleÏil ta sorod-
nik z veliko, vsi drugi pa s piãlo slastjo, je napoãila ura
bridkega odhoda.

212 
BELI DVOR BESeDA

IV

P olonica in Janez sta spremljala Lovreka prav do

Stropniãinega vznoÏja, kjer se od glavne, proti ko-
ro‰ki strani hiteãe ceste, odceplja razbrazdan kolovoz.
Ta sledi sprva stisnjeni tokavi, ki je zaradi neprestane
sence vsa vlaÏna, pozneje pa, ko se nekoliko dvigne,
kroÏi v nepre‰tetih zavojih zdaj po juÏnem, potem spet
po vzhodnem poboãju, tako da se vãasih popolnoma
skrije dolinãevemu pogledu ter se mu mnogo vi‰je spet
prikaÏe. Ponekod se vije tik nad nevarnimi drãami, ki so
v zimskem ãasu Ïe marsikoga izplaãale.
Na meji hribovskega in dolinskega sveta je Luka od-
slovil spremljajoãa otroka, ãe‰ da se priãenja strmina, ki
zahteva urnej‰o hojo.
»Kar sreãno!« je dejal in se spustil navkreber. Lovrek
mu je moral slediti.
»Z Bogom! Na svidenje! Kmalu te obi‰ãeva!« sta kli-
cala Polonica in Janez ter ‰e dolgo mahala z rokami za
njima. Ko sta Ïe utonila v temini gozdnih senc, sta nju-
na zvonka glasova ‰e dolgo odmevala nad skalami.
»He, ne vem, ali bosta smela k nam,« je podvomil
Luka in lagodno postavljal noge po razvoÏeni in izpra-

213 
BELI DVOR BESeDA

ni poti, ki je nevajenemu deãku jemala sapo in mu po-

ganjala potne srage na ãelo. »Na‰ oãe kar ne trpijo tu-
jih ljudi. Boj‰e bo, da se jim ne prikaÏeta pred oãi.«
»Sestra vendar ni tuj ãlovek, va‰a sorodnica je — ka-
kor jaz!«
Luka se je namrdnil.
»Samo na‰emu oãetu ne zini kaj takega! Sorodstvo
jim je zadnja stvar, in vas dolinskih Gradnikov Ïe od
pamtiveka niso marali. Da ste sami bahaãi, so rekli.«
Sredi poti mu je ‰inila v glavo sme‰na domislica.
Ustavil se je in vpra‰al s porogljivim reÏanjem: »Ti fant,
ali zna‰ sploh prijeti za vile in lopato? Pri nas je tako:
dosti trdega dela, malo dobrega jela.«
Lastni dovtip ga je tako navdu‰il, da se je dlje ãasa
krohotal in tolkel po kolenih. Rdeã od smeha je dodal:
»Pridne ljudi obrajtajo na‰ oãe, tisto paã . . .«
»Dela sem vajen,« je odvrnil Lovrek samozavestno,
»saj sem tudi doma najteÏje delo opravil vedno sam.«
»Na tisti beraãiji?« je zaniãljivo zategnil Luka. »Tam
si se igral, ne pa delal. Bog ve, od ãesa ste sploh Ïiveli?
Rekel bi, da ste bili veãkrat laãni, kakor siti.«
Deãek je hotel vzrojiti, a se je premagal, da bi ne za-
pravil Ïe prvi dan njegove naklonjenosti, ki bi jo pozneje
utegnil zelo potrebovati.
»Za pastirja bo‰ Ïe dober, so uganili na‰ oãe,« je raz-
lagal prijazni sorodnik, »in Tina je tako prevelik za kra-

214 
BELI DVOR BESeDA

ve. Od zaãetka menda ne bo‰ prav koristen, ampak mi

drugi ti Ïe pokaÏemo, kako se zavraãa in oskrbuje Ïivad,
kako se Ïivi in dela na Stropni‰ki peãi.«
Pri zadnjih besedah se je ‰kodoÏeljno namuzal in Lo-
vreku se je ob slutnji bodoãih dni skrãilo srce od tesno-
be, in Ïe zdaj je priãakoval od svoje nove domaãije zgolj
neprijetnosti. Zatopljen v Ïalostne misli ni niti poslu‰al,
kaj je na nadaljnji poti kvasil zgovorni Luka, dokler ni ta
zlovoljno utihnil, ko je sprevidel, da taki fantiãi ‰e niso
godni za po‰ten mo‰ki razgovor.
Dokaj ãasa sta molãe stopala navkreber. Po triurni
hoji sta popolnoma ob‰la mogoãni skalni bok, cesta se
je raz‰irila in stekla po ravnem, drevje se je zredãilo. Na-
enkrat je Lovrek vzkliknil od prijetnega preseneãenja:
pred njim se je zasvetila v popoldanskem soncu majhna,
a ljubka kotlina, ki so jo z vseh strani obkroÏala gozdna
poboãja planin. Med zelenimi travniki in obdelanimi
njivami so se belile prijazne hi‰ice, nad njimi pa se je
kakor vodnik dvigal zvonik skromne va‰ke cerkvice.
Tesno ob njem je stalo nekoliko veãje poslopje s prijaz-
no vabeãim smrekovim ‰opom in navitimi oblanci nad
vrati. Ob pogledu na znamenje Ïejnih ljudi je Luka usta-
vil svoj gorjanski korak.
»Ti fant,« je vpra‰al preÏeãe, »ali so ti dali kaj denar-
ja s seboj?«
Lovrek je prostodu‰no prikimal.

215 
BELI DVOR BESeDA

»Deset kron. Od tete sem jih dobil.«

»Hudika,« se je razveselil njegov spremljevalec. »Ve‰
kaj, posodi mi jih! Zjutraj sem svojo mo‰njo v naglici
pozabil doma. Niã me tako ne glej! Vrnem ti jih, gotovo
ti jih vrnem. Stra‰no sem Ïejen. Ti ne?«
Njegova poÏeljivo iztegnjena roka je ‰avsnila za dese-
takom, ki se je bil pokazal v deãkovi obotavljajoãi se
roki. Neki notranji glas je opominjal Lovreka, naj ne ver-
jame sorodnikovim zatrdilom.
»Saj mi jih vrne‰ ‰e nocoj, ko prideva domov?«
»Kajpak,« se je zareÏal Luka in jadrno odropotal po
stopnicah v zatohlo gostilni‰ko sobo, v kateri razen dol-
goãasnega brenãanja zaspanih muh ni bilo znaka Ïiv-
ljenja. ·ele ãez nekaj ãasa je Lukovo neutrudno potrka-
vanje po mizi in tleh vendarle privabilo gostilniãarja.
»Denarja imamo ko ãrepinj,« je kriãal mladi Hojan in
vihtel bankovec kot vabo nezaupno pogledujoãemu
moÏu. Pokazalo se je, da ni samo Ïejen, marveã tudi
laãen, kajti naroãil je dva para klobas, velik kot sira in
hleb kruha. Ko je bila jedaãa na mizi, je mlatil kakor za
stavo, vendar je od ãasa do ãasa ponudil tudi deãku kak
griÏljaj. Velikanske zalogaje je pridno zalival s kislim
rdeãim vinom, ki je nevajenega Lovreka Ïgalo v ustih, a
je zadovoljnemu hribovcu oãitno ‰lo odliãno v slast. Na-
zadnje si je naroãil ‰e cigaro in jo vlekel s tak‰nim nav-
du‰enjem, da je gorela skoraj s plamenom, polneã sobo

216 
BELI DVOR BESeDA

z gosto sivkasto meglo. Vmes si je natakal in zlival vase

kozarec za kozarcem. Rdeãeliãni krãmar je z zadovolj-
stvom polnil izpraznjene steklenice, spodbujen z dese-
takom, ki ga je bil Luka takoj ob prihodu o‰abno poãil
na mizo.
»Hej, fant,« je kriãal Luka in grabil za odmikajoãim se
deãkom, »to se prileÏe, to je Ïivljenje! Ha, ha, ha,« se je
nenadoma zakrohotal na ves glas, »ko bi me na‰ stari
videl, to bi skakal . . . Na, pij, sosed!«
»Ha, ha, ha! Ima‰ prav Luka!« je pritegnil gostilniãar
in du‰koma zvrnil ponujeni kozarec. »Tiã si, Luka! Koga
si le nabrisal, da ima‰ po dolgi su‰i spet nekaj cvenka v
Ïepu? Starega paã ne . . .«
»E, tiho bodi!« je hrupno zaka‰ljal Luka in skrivaj
dregnil neprevidnega vpra‰alca v rebra. Trezni Lovrek je
opazil nerodno kretnjo in brez teÏave uganil, da ga je
sorodnik osleparil. Ni mu bilo morda toliko Ïal denar-
ja, kolikor izgubljenega zaupanja. V bodoãe ne bo tako
lahkoverno nasedel prijaznim besedam.
Luka pa se ni brigal zanj, marveã navdu‰eno pil dalje,
glasno govoril in razbijal po mizi in vãasih z zateglim
glasom zakroÏil kako pesem, spremljajoã svoje petje z
obiljem nepotrebnih kretenj. Lovrek se je stiskal v kot in
prestra‰eno strmel v nesmiselno se krohotajoãega pi-
janca, ki je zlival vino po obleki in po tleh, in bolj leÏal,
kakor slonel na mokri mizi. Veãerni mrak se je bil Ïe pri-

217 
BELI DVOR BESeDA

plazil v sobo, toda Luka je ‰e vedno s poboÏno vztraj-

nostjo praznil kozarce, klepetal in prepeval. Nazadnje je
z jokavo ginjenostjo klical svojega varovanca in ga silil
k pitju. Ta se je z gnusom odmaknil in se proseãe oziral
po krãmarju, ki se je konãno usmilil njegove stiske ali pa
se je nemara bal sitnosti s pijano nadlego. Precej osor-
no je menil, da je Ïe pozno in da gre spat. Luka je takoj
plaãal, ostanka pa ni hotel vzeti.
»Shrani ga, zame ga shrani! ·e enkrat se pridem na-
pit!« je zamomljal in odkolovratil v veÏo.
»Meni dajte denar! Moj je, posodil sem mu ga!« je po-
hitel deãek in silil za neodloãno pogledujoãim krãmar-
jem.
»Na, dobro skrij in mu nikar ne povej, da ‰e kaj
ima‰!«
S tem nasvetom mu je po‰teni moÏak stisnil v roko
preostali drobiÏ in oba spravil iz hi‰e v gosto temo.
Medle zvezde, ki so se najprej nejasno zarisovale na
noãnem nebu, so kmalu docela zakrili gozdni vrhovi.
Zdaj se je priãela hoja na Stropnico, ki je v poznej‰ih
mesecih lebdela pred Lovrekovimi oãmi kot neka po-
‰astno neresniãna prigoda, na katero se ni mogel prav
jasno spomniti. Samo to je vedel, da mu je povzroãal
pijanec stra‰ne muke. Opotekal se je, spotikal in sopi-
hal, in vsakih deset korakov telebnil na tla, kjer je pre-
klinjal hudimanske korenine, dokler mu ni deãek s teÏa-

218 
BELI DVOR BESeDA

vo pomagal na noge. K sreãi se mu ni bilo treba brigati

za pot: sledil je enostavno izhojenim tlom pod nogami,
pri ãemer je pa veãkrat nemilo tre‰ãil v deblo, nagnjeno
ãez cesto. Pozneje, ko je gorski zrak ohladil pijanãevo
glavo, je ‰lo s hojo nekoliko bolje, zato pa je Luko nepri-
ãakovano ob‰la neizmerna Ïalost, znaãilna za opite lju-
di. Sredi poti je bridko zaihtel, kak‰en reveÏ je, kako bi
Ïe davno moral gospodariti na Stropni‰ki peãi, pa se oãe
ne umaknejo. Odraslemu ãloveku privo‰ãijo komaj
skorjico kruha, o vinu pa ‰e sli‰ati ne smejo.
»Vraga hudimanskega! ·tirideset let Ïe nosim na grbi,
a kaj je mojega . . . ? Leto in dan nimam prebite pare
med prsti . . . âeprav ‰tejejo oãe tolarje in stotake . . .«
Za Lovreka so bili ti izbruhi zelo koristni in pouãni,
ker si Ïe na zaãetku ni obetal niã dobrega od svojega
bodoãega Ïivljenja na Hojanovini. Toda pri srcu mu je
bilo teÏko in najraj‰i bi se bil vrnil, ãetudi bi ga pri‰li
Ïandarji iskat . . .
»Ne, ne! Vsaj poskusiti moram!« je nato spet in spet
sklenil s stisnjenimi zobmi in se dalje opotekal ãez ko-
renine, ki so bolj in bolj prepletale pot, ovirale hojo in
ustavljale korake.
Svet okrog ponoãnih potnikov je postajal vedno bolj
divji in skalne stene so se dvigale skoraj navpiãno nad
njunima glavama. Kmalu sta vnoviã ob‰la hrib: zdaj sta
se pomikala naravnost nad sotesko. V skoraj navpiãnem

219 
BELI DVOR BESeDA

strmcu se je spu‰ãala vanjo nevarna drca, katere oÏilje

se je zlove‰ãe svetlikalo skozi temo. Lovrek je v zadnjem
hipu prestregel Luko, da ni po njej zagrmel v globino.
Strahoma se je spomnil izleta, ko je bil lani z nekate-
rimi tovari‰i obiskal sotesko zakljuãujoão ‰piljo Hude
luknje. Tistikrat so se ustavili pri Ïagarju, ãigar hi‰ica je
morala biti v ravni ãrti spodaj pod njim. Zgovorni moÏ
je pripovedoval poãivajoãim deãkom o prigodi znanega
godca, ki je poln vinskih dobrot pozimi za‰el na zlede-
nelo pot. Nad drco mu je spodrsnilo in ga z bliskovito
naglico zaneslo v globoki jez nad Ïago, ki k sreãi ni bil
zamrzel. Tam ga je re‰il Ïagar mokre kopeli vsega zme-
denega, toda neranjenega, komaj malo obtolãenega, ãe-
prav je premeril dolgo pot v piãlih dveh minutah. Vsi
deãki in tudi Lovrek so se tedaj zabavali in se smejali
sreãno-nesreãnemu veseljaku, danes pa, ko se je sam
plazil nad tem mestom, ko je kukal v mraãno sotesko
pod seboj ter je opletajoãega se spremljevalca s silo po-
tiskal na drugo stran, ga je spreletavala zona. Kar od-
dahnil se je, ko sta za naslednjim ovinkom obstala pred
velikansko skalo — pred Stropni‰ko peãjo. Tu se je hrib
poslednjiã prevalil, tako da si z enim oãesom ‰e ujel les-
ketanje daljnih dolinskih luãi, z drugim pa si Ïe zagledal
nejasne obrise gorske planote. Skozi redko drevje je se-
vala medla rumena luã — znanilka ãlove‰kega bivali‰ãa,
Lovrekovega novega domovanja.

220 
BELI DVOR BESeDA

In kakor nala‰ã je zdaj po sreãno dokonãani hoji pri-

kobalila krvavordeãa lunina plo‰ãa ãez Smodivnik in
obsejala planinske pa‰nike, na katerih so raztresene lise
izdajale poãivajoãa goveda. Od hleva sem je z grmeãim
lajanjem priskakal velik volãjak, ki ga je ‰ele Lukov osor-
ni glas umiril in ga pognal nazaj k Ïivini. Mimo poslo-
pij se je ãez prod s polglasnim Ïuborenjem poganjal Ïi-
vahen potoãek in se spu‰ãal z lahnim ‰umom po lese-
nem Ïlebu v veliko korito, stojeãe med hlevom in sta-
novanjsko hi‰o. Od tam je s poveãano hitrostjo odtekal
proti Ïagi, kjer se je izlival v glavno strugo ‰umeãega
gorskega potoka. Sveti dih pokoja je bil razprostrt nad
pokrajino, ki jo je oÏivljalo samo otoÏno in enoliãno ãvr-
ketanje gorskih ãriãkov, kobilic in murnov.
V hi‰i so pri‰leca menda priãakovali, ker je bila kljub
pozni uri druÏina ‰e vedno pokonci: mrk starec in tri
Ïenske, ena starej‰a, brÏkone gospodinja, in dve mladi,
prikupni dekleti.
»Dober veãer vsem skupaj!«
»Kod kolovrati‰, da te ni in ni?« je namesto odgovo-
ra po nekaj hipov trajajoãem molku odvrnil gospodar in
se dvignil od mize. Njegov gladko obriti ko‰ãeni obraz
se je poãasi obrnil k sinu. S hladnim pogledom je pre-
meril sinovo opotekajoão se postavo, nato pa v ozadju
se stiskajoãega deãka. Îenske so molãale, komaj da so
dvignile glave.

221 
BELI DVOR BESeDA

»Zakaj se vraãa‰ tako pozno?« je ponovil Hojan z

ostrej‰im glasom.
»Hej, hej,« se je zahahljal Luka in se nerodno pognal
proti njemu, »tema naju je zatekla, mene in tegale fan-
tiãa. A pripeljal sem ga, kakor ste bili naroãili.«
»Pijan si kakor klada! Kako si pri‰el do pijaãe, kje si
dobil denar?«
»Kje, kje? Ali vam kaj mar? Vam ga nisem vzel.«
»S kom pa govori‰, fant? Spat se poberi! Jutri ti navi-
jem u‰esa, da bo‰ pomnil . . .«
Luka se je kar naenkrat raztogotil.
»Kaj, vi meni? Jaz se Ïe ne pustim, jaz vam pokaÏem
hudirja . . .« je rentaãil, vendar se je kljub svojim upor-
ni‰kim besedam zadenski umikal k vratom.
Starec, ki so mu nabrekle Ïile na vratu kakor svitki
vrvi, je z neverjetno naglico skoãil k omari, privlekel izza
nje dolgo leskovko in priãel z njo mlatiti po sinu. Ta je
motovilil k durim, otepajoã se udarcev, ki so kar deÏe-
vali po njegovem ‰irokem hrbtu. Ko je sreãno ujel klju-
ko, je godrnjaje ‰inil iz obmoãja trde oãetove roke.
»Nepridiprav nemarni!« se je oddihoval stari Hojan,
pospravljajoã uspe‰no strahovalko, in se nato z nepri-
jaznim licem nameril k Lovreku, ki je stisnjen k steni
pla‰no opazoval nenavadni prizor in skoraj ni verjel
svojim oãem.

222 
BELI DVOR BESeDA

»Tak‰ni so ti ljudje . . .« je razmi‰ljal. »Mene, ki sem

manj‰i, teta nikoli niso tepli . . .«
Starec je prekinil njegove misli: »Tak ti si Gradnikov?
Tvoj oãe je bil velik bahaã. Nas, svojih sorodnikov, kar
ni hotel poznati . . . Zdaj smo dobri, kaj? Zdaj, kajpak
zdaj . . . Ko je vse pognal po grlu . . . Zdaj te imam na
vratu, redim naj te in skrbim zate . . .«
»Oh, saj ni treba! Saj sem raj‰i pri teti Mici,« je dah-
nil deãek, v ãigar srcu je starãeva iz skoposti izvirajoãa
neprijaznost vzbudila rahlo upanje.
»Ne jezikaj! Ali sem te kaj vpra‰al?« se je zadrl Hojan
in s prstom pokazal proti hlevu. »Alo, spat! Pri nas vsta-
jamo zgodaj! Na parno se spravi in se v seno zarij!«
Lovrek je povesil glavo in ga poslu‰al, gospodar pa je
‰e zaklical za njim: »Za pastirja bo‰, tako sem odloãil.
Tina ti zjutraj vse razloÏi.«
Tako so sprejeli deãka njegovi sorodniki na Stropni‰ki
peãi. Pobit, truden in laãen je v svitu meseãine stikal za
prenoãi‰ãem. Nobena domaãih Ïensk ga ni bila vpra-
‰ala, ali Ïeli kakega prigrizka, morda zato, ker je bilo Ïe
pozno ali pa nemara na tej domaãiji nasploh niso radi
sprejemali gostov. Poln Ïalostnih misli se je pogreznil v
seno, katerega di‰eãa planinska vonjava ga je hitro za-
zibala v prijetno omamico. Nekaj ãasa je s podkriÏani-
ma rokama in neodet strmel v ostre‰je s ‰tevilnimi, po
meseãini osvetljenimi ‰pranjami, a vedno obãutnej‰i

223 
BELI DVOR BESeDA

hlad ga je prisilil, da se je do vratu zakopal v seno. V nje-

govi mehki toploti mu je bilo nad vse ugodno. ·umenje
vode pod njim mu je popevalo uspavanko, ki jo je mo-
tilo le sovino skovikanje, ogla‰ajoãe se nekje iz gozda.
Vsa gorska pokrajina je poãivala in v njenem miru je za-
snival ‰e trudni Lovrek.

224 
BELI DVOR BESeDA

S urovo stresanje in nestrpno rentanãenje je zjutraj

nemilo pretrgalo njegovo globoko spanje. Zmeden
se je skobacal iz sena in sledil zadirãnemu glasu dose-
danjega pastirja, ki ga je klical za seboj na pa‰nike, ko-
pajoãe se v bledi zarji novega dne. Îivina je nepotrpeÏ-
ljivo mukala in se bodla ali se zaganjala z rogovi v debla
osamelih smrek na trati, pred hlevom pa so na nizkih
trinoÏnikih sedele Ïenske in molzle. Belo mleko je v ki-
peãih curkih plenkalo v podstavljene Ïehtarje.
V jutranji sveÏini se je deãkova zaspanost brÏ razka-
dila. Z veseljem je motril lepe Ïivali in komaj napol sli‰al
Tinove besede, na‰tevajoã celo vrsto nujnih dolÏnosti.
Najbolj si je zapomnil, da mora jutro za jutrom s ãredo
ven v najoddaljenej‰e predele obseÏnih zagrajenih pa‰-
nikov, odkoder naj se Ïivad do veãera pripase v bliÏino
poslopij, kjer se napoji in kjer potem pomolzejo krave.
Nato mu je grbava dekla Anãka prinesla lonec mleka
in dokaj‰en kos ãrnega kruha. Prijazno se mu je na-
smehnila, zakaj smilil se ji je deãek, ki ga je bila nepri-
jazna usoda pahnila v trdo gorjansko Ïivljenje. Kakor bi
mignil, je izginil ãrni kruh v Lovrekovih laãnih ustih. Ko

225 
BELI DVOR BESeDA

se je bil nasitil, je pograbil biã in tleskaje pognal ãredo

proti Smodivniku. Veselo so zazvonkljali zvonci in od
nekod je lajajoã pridivjal velik pes. Ko je ugotovil, da
stopa za Ïivino namesto Tineta tujec, je renãe in za na-
jeÏeno dlako odskoãil. Lovrek se mu je brez uspeha do-
brikal, a njegov bodoãi pomoãnik se mu je odmikal z
vidnim nezaupanjem.
âez nekaj ãasa je novi pastir opustil svoje prizadeva-
nje in se raje ogledal za drugimi varovanci, ki so z umer-
jeno hitrostjo topotali navkreber, zdaj po travi in vresju,
potem spet po skalnatem svetu, ki so ga preprezale ste-
ze in stezice. Razen krav je opazil veã Ïivahnih telic in
juncev, nekaj manj‰ih telet in veãje krdelo ovac, pre-
pu‰ãenih predvsem âujeÏevi skrbi. Pozneje so mu od
ãasa do ãasa po‰iljali na pa‰o tudi vpreÏno Ïivino, ‰est
volov in ‰tiri konje, ki so obiãajno vlaãili plohe na Ïago
in deske v dolino ali pa so jih uporabljali pri oranju in
drugem delu.
Îe prvi dan, ko je bil bolj sam nase navezan, se Lov-
reku pastirjevanje ni zdelo posebno teÏavno. Pozneje,
ko si je s prijaznostjo in dobro besedo pridobil âujeÏe-
vo zaupanje, je ‰lo ‰e bolje: poslu‰al ga je na besedo in
po njegovih zapovedih ‰vigal za objestnimi Ïivalmi, jih
zavraãal in zaganjal, kakor mu je veleval gospodar. Go-
veda so bila doslej vajena obilnih udarcev ter so bila za-
radi tega nekoliko podivjana. Lovrek pa je bil doma sha-

226 
BELI DVOR BESeDA

jal brez ‰ibe in Ïuganja, in tudi Hojanova Ïivina se je

kmalu privadila spremenjenih obãevalnih oblik, nagra-
jajoã svojega gospodarja z rastoão privodnostjo.
Prvi dan pa je prinesel mlademu pastirju tudi hudo
razoãaranje: opoldne, ko se je iz doline na Stropnico no-
silo oddaljeno zvonenje, ko je v priãakovanju kosila z
muko krotil svojo lakoto — je ãakal zaman. Glede hra-
ne je bil namreã nekoliko razvajen. Na Gradi‰ãu mu je
teta Mica z dobro roko polagala na kroÏnik najveãje ko-
se, upo‰tevajoã presenetljivi tek hitro rastoãega in krep-
ko se razvijajoãega deãka; tukaj pa je bila s skodelo mle-
ka in kosom kruha, ki ju je prejel zjutraj, zadeva ureje-
na, in ‰ele zveãer se je mogel spet nasititi — ãe ni prignal
Ïivine prepozno domov. Navadno se je moral zadovo-
ljiti z ostanki prestane ka‰e, moãnika, Ïgancev ali krom-
pirja. Kadar je izjemoma le dohitel veãerjo, je zajemal z
domaãimi iz ene sklede. Pri tem opravilu mu je sprva
manjkalo potrebne spretnosti in brezobzirnosti, zato je
vstajal laãen od mize: v svoji oblogoltnosti so domaãi
fantje, ‰tirje zavaljeni korenjaki, kar tekmovali med se-
boj v zajemanju, in kdor se ni z njimi vred podvizal, je
lahko postrgal prazno posodo.
Lakota je okruten, a dober uãitelj. Lovreka je nauãila
marsiãesa: ne samo spoznanja, da je ãlovek sebi najbliÏ-
ji, marveã tudi nepo‰tenosti. Zjutraj je vstajal pred dru-
gimi in si kradoma natrgal kislih jabolk, ki so na planini

227 
BELI DVOR BESeDA

dozorevale bolj kasno ter so po jeznih besedah starega

Hojana leto za letom ‰e zelene izginjale z vej. Tudi gozd
je nudil kot pribolj‰ek ‰e vedno slastne ãrne borovnice.
Vi‰je na prisojnih obronkih Smodivnika si je ãesto pri-
vo‰ãil zapoznelih malin. Proti koncu jesenske dobe si je
Ïe pekel kostanj, ki ga je tu in tam na‰el na juÏnih po-
boãjih. Vãasih je izmaknil kak koruzni strok in na njivi
izpulil debelo repo. Kar je pobral, vse je bilo dobro. Tako
je prebil prve mesece svojega pastirjevanja razmeroma
mirno in zadovoljno in Ïivina je pod njegovo pastirsko
palico v Hojanovo zadovoljstvo lepo uspevala in se sita
vraãala s pa‰nikov.
Po vseh svetih pa je nastopila zgodnja gorjanska
zima, ki je za dolgo ãasa konãala brezskrbno pastirsko
Ïivljenje. Deãka je zajelo in preobloÏilo naporno delo v
hlevu: kidal in odvaÏal je gnoj, nastiljal listje, praprot in
smreãno sekanico, odna‰al krmo, delal na podu rezani-
co iz sena in slame, gonil Ïivino napajat, ãistil jasli in
hodnike in kar je ‰e bilo potrebnih opravkov, ki jih ni-
koli ni zmanjkalo. Kadar ni imel drugega posla, je mo-
ral cepiti drva, Ïagati plohe, lu‰ãiti buãnice in sonãnice
ali pa prebirati fiÏol. Ostali mo‰ki mu niso niã pomagali,
ker so dan za dnem podirali drevje v gozdu, ga snaÏili in
po drcah spu‰ãali v dolino.
Nehalo se je prijetno spanje v senu, a nihãe ni pove-
dal prezebajoãemu deãku, kje si naj poi‰ãe toplega leÏi-

228 
BELI DVOR BESeDA

‰ãa. Zatekel se je v hlev, kjer si je prazne jasli nadeval z

listjem in slamo in v obmoãju Ïivalske toplote poãival
lep‰e, kakor ãe bi mu bili ponudili posteljo v hi‰i, saj je
lahko bil sam. Odljudne Hojanove rodbine, v kateri sta
namesto prijaznosti in ljubezni vladala zadirãnost in
prikrita upornost, se namreã ‰e vedno ni mogel navadi-
ti. Kadar pa se je mudil med svojimi ‰tirinoÏnimi prija-
telji, z zvestim âujeÏem kot spremljevalcem, je nemote-
no sanjal o Gradi‰ãu in o Belem dvoru, o svojem vrtu, o
teti, Polonici in Janezu in o vseh drugih. Neredko si je z
naslado predstavljal, kako se ma‰ãuje tr‰kim pobalinom
in hudobnemu Miklausinu, ki so ga pregnali na te pu-
stinje. V skromnej‰ih urah se je kajpak zadovoljeval s
kratkim enodnevnim nedeljskim obiskom tja za boÏiã
ali vsaj za veliko noã. V ta namen je ãuval z ljubosum-
no pozornostjo svojo nedeljsko obleko, ki jo je bil v culi
prinesel s seboj na Stropnikovo peã.
Nekoã je pobaral Luko, kdaj bo smel domov na Gra-
di‰ãe.
»Domov? Pri nas si doma, pri nas! Kaj pa hoãe‰ v do-
lini? Ali naj povpra‰am oãeta, ha, ha, ha?«
In krohotajoã se je razodel pri kosilu zbrani druÏini
Lovrekovo Ïeljo, pogledovaje zdaj na smejoãe se brate
in sestre, zdaj na molãeãega gospodarja, ki se je ãez ne-
kaj ãasa obrnil k deãku in mu z neprijaznimi besedami
uniãil rahlo upanje dolgih mesecev.

229 
BELI DVOR BESeDA

»Pri nas delamo, pri nas ni ãasa za postopanje. Kar

izbij si iz glave misel na nepotrebne sprehode!«
»Ko bi vsaj za en dan . . .« je za‰epetal Lovrek.
»Tiho! Ne jezikaj! Kar sem rekel, sem rekel!«
Deãek je krãevito stisnil zobe in v nemem odporu
sklenil, da ga ne bo poslu‰al, marveã jo ob primerni pri-
loÏnosti kljub starãevi prepovedi pobrisal v dolino.
Od tega dne je priãel nekoliko natanãneje opazovati
ljudi okrog sebe, in polagoma je prihajal do prepriãanja,
da je glavno zlo Hojanovine gospodarjeva skopost, ki se
ni omejevala samo na stiskanje z denarjem, na skopar-
jenje s hrano in na odrekanje potrebnih oblaãil rodbin-
skim ãlanom, marveã jim je kratila celo pravico do od-
mora, do prostega ãasa in skorajda do poãitka. Hojanovi
sinovi, ‰tirje moÏje, so bili zrasli v slepi pokor‰ãini do
oãeta — kakor se je bilo Lovreku nazorno pokazalo Ïe v
prvi uri njegovega bivanja na Stropni‰ki peãi, — a za
starãevim hrbtom so godrjali in ga celo preklinjali, Ïe-
leã mu prav po neotro‰ko skoraj‰njo smrt. Ostajali so
veãinoma doma, ker jih je bilo v slabi, doma stkani in
slabo se‰iti ra‰evinasti obleki sram med ljudi in ker jih
je silno redko Ïulil gro‰ek med prsti. Ostajali so doma,
ãeprav so si ãesto Ïeleli druÏbe svojih vrstnikov. Davno
bi Ïe bili za vselej odrinili v svet, da jih ni priklepala k
domaãiji lakomnost do velikega premoÏenja, ki ga je bil
oãe gotovo zbral v dolgih skopu‰kih letih. Saj so bili

230 
BELI DVOR BESeDA

sami priãe donosnim prodajam, najpotrebnej‰e nabave.

Zaradi tega ni bilo med brati in sestrami ljubezni niti
zaupanja, marveã je bila nevo‰ãljivost njihova poglavit-
na lastnost. Gospodinja in mati je bila molãeãa, zagre-
njena Ïenska, ki je ni nihãe vpra‰al za mnenje in nasvet,
najmanj njen moÏ, pred ãigar pogledom se je trepetaje
umikala v sajasto kuhinjo.
V to odljudno domaãijo je iz razumljivih razlogov le
redko zablodil kak sosed ali tujec, in neglede na veliko
oddaljenost, so bili Hojanovi zaradi svoje negostoljub-
nosti na slabem glasu. Posamezni obiskovalci Stropni-
ce in Smodivnika, lovci, drvarji, nabiralci zeli‰ã, beraãi
in celo cigani so se jih raje izognili. Lovrek, ki je bil na
Gradi‰ãu vajen majhne, a vesele druÏbe, se je vãasih
obupno dolgoãasil. Da mu Ïivljenje ni postalo docela
neznosno, je prepreãila edina prijazna du‰a na Hoja-
novini, dekla Anãka, ki se je bila pred mnogimi leti kot
nakazna sirota iz doline zatekla v hribovsko samoto, ko
ji je bilo dora‰ãajoãi vedno bridkej‰e Ïivljenje med
zbadljivci v Zalesju. Teto Mico je dobro poznala in se z
veseljem spominjala njenega usmiljenega srca. Z njo je
Lovrek vãasih dolge ure kramljal o teti, sestrici in o
vsem, kar mu je bilo ljubo in drago. ·e kako iskana je
postala Anãka zanj v zimskem ãasu, ko se ni mogel za-
teãi v gozd, kadar ga je grudila lakota: skrivaj mu je pri-
na‰ala mleka in kruha, platiãev ali celo sveÏega sadja, saj

231 
BELI DVOR BESeDA

je imela neoviran dostop do shrambe. In tako se je de-

ãek z njeno pomoãjo v zati‰ju svisel, drvarnice ali hleva
najedel vsaj enkrat, vãasih tudi dvakrat na dan do site-
ga, kajpak v veãnem strahu, da ga kdo ne zasaãi.
Nenavadno ostra zima, polna viharjev in sneÏnih za-
metov, je po novem letu ovirala gozdno delo in zapira-
la Hojanove v zatohle prostore. Neprestano skupno bi-
vanje med ozkimi stenami pa je moãno poglobilo no-
tranjo neskladnost med njimi, jo stopnjevalo vãasih do
nevzdrÏne napetosti in prina‰alo vedno pogostej‰e pre-
pire in celo pretepe med sinovi. Zaradi tega se je Lovrek
druÏinske sobe kolikor mogoãe izogibal in se v hlevu —
ãe ni imel drugega posla — raje pogovarjal s krotko Ïi-
vinico, ki se mu je mukaje odzivala in mu ni nikoli opo-
na‰ala prejete toplote. Vãasih se ji je potoÏil, in zdelo se
mu je, da soãustvuje z njim, da se upirajo velike, vlaÏno
se lesketajoãe oãi goved vanj, kakor da ga hoãejo poto-
laÏiti.
Neljubi dogodek je njegovo teÏnjo po samotarjenju ‰e
stopnjeval. V veselem predpustnem ãasu, katerega raz-
posajenost je pljusknila celo do Stropni‰ke peãi, se je
zahotelo tudi Hojanovim fantom skromnega veseljaãe-
nja. Vendar si ga brez vinske kapljice niso mogli pred-
stavljati. Vince brez cvenka pa v grlo ne plenka. V nji-
hovih Ïepih je kraljevala su‰a, oãe je bil gluh za vsa pri-
krita in neprikrita moledovanja, kaj storiti? Spomnili so

232 
BELI DVOR BESeDA

se na ubogega Lovreka, ki ga je bil brÏkone izdal gostil-

niãar pod Stropnico, ãe‰ on hrani drobiÏ, ostanke tistega
desetaka, s katerim je bil Luka tako uspe‰no proslavil
deãkov prihod na Stropni‰ko peã.
V ganljivi bratski vzajemnosti so z lepimi besedami in
mamljivimi obeti izvabljali iz njega dolgo ãuvani zaklad.
Ker se ni dal za niã omeãiti, so padli po njem in ga tako
dolgo mikastili, dokler jim ni izroãil denarja.
Doslej svojih sorodnikov ni maral, zdaj jih je narav-
nost zasovraÏil. Oni so to ãutili in so mu neprijazna ãus-
tva vraãali z zvrhano mero. ·e bolj kakor na zaãetku je
poslej sanjaril in hrepenel — a vse dobro in lepo je bilo
tako daleã, daleã od njega . . . On pa, on je bil sam, ãisto
sam sredi zunanje in notranje zime, otrpel, koprneã po
betvici toplote in ljubezni. In v svoji zagrenjenosti je na-
zadnje skoraj prezrl, da se dolina Ïe odeva z novim ze-
lenjem . . .
Pomlad je zares prispela, a preden je na‰la pot na hri-
bovske goliãave, je ‰e dolgo trajalo: velikonoãni zvonovi
so ji pokazali pot. Lovrek je takrat stal — poslu‰ajoã nji-
hovo ubrano brnenje — na vrhu Stropni‰ke peãi in se z
rosnimi oãmi oziral po zeleni dolini. Globoko spodaj so
sevale z griãkov bele cerkvice, a po ravnini so bile name-
tane veãje in manj‰e lise — trgi in vasi. Prav tam v kotu
sta se stiskala Beli dvor in ogledni stolp na Gradi‰ãu . . .
Kdaj, kdaj ju obi‰ãe? Kdaj bo smel spet vrtnariti na svo-

233 
BELI DVOR BESeDA

jem ljubem vrtu . . . ? Vroãe solze so pritekle po deãko-

vem licu, a odslej je laÏe ãakal, njegova osamelost se je
nekam omilila.
In zazelenele so tudi plan‰e, vzcvetele prijetno di‰eãe
prve cvetke, zabelil se je veliki zvonãek, in ‰e preden je
pognalo drevje, so se v gostih trumah prikazali jegliãi in
pljuãnice. Vi‰je po goliãavah je zakrvavelo vresje v ‰iro-
kih pasovih, med njim pa so se blesteli veliki beli telo-
hovi cvetovi. Bolj in bolj je klilo iz tal novo Ïivljenje, za-
di‰ali so gozdovi, ki so jih spet oÏivljali raznoliki glaso-
vi. Jasno je prepeval planinski kos v druÏbi z drozgom in
s pisanim planinskim plezavãkom in Ïe je veter kakor
toÏeã odmev prina‰al klicanje kukavice. Nazadnje so se
prekrile ‰e vi‰je leÏeãe trate s pisano me‰anico barv, iz
katere si komaj razloãil posamezne cvetice: bledi naprs-
tec se je stiskal k zlatemu klobuku, a med sleãjo, rume-
nimi in modrimi kukavicami in preobjedami se je plazi-
la konjska griva, medtem ko so se skromnej‰e mraãni-
ce in ‰krlataste materine du‰ice umikale med kamenje,
kjer je kimaje kraljeval visoki rumeni osat.
Lovrek, ki je prviã doÏivljal planinsko pomlad, jo je
obãutil kot razodetje: nikoli ‰e ni tako silno obãutil ãu-
deÏa vstajenja od smrti. Pozabljeno je bilo zimsko gor-
je in zadihal je s ‰iroko odprtimi prsi.
V hlevu so dan na dan z veãjo nestrpnostjo roÏljale
verige in vzdu‰je je pretresalo nejevoljno mukanje. Ko

234 
BELI DVOR BESeDA

so slednjiã spustili nemirno Ïivad iz hleva, se je nora od

veselja zapra‰ila po bregovih, kjer se je veã ur brez od-
diha podila naokrog, ritajoã in kopitljajoã s kvi‰ku pri-
vihanimi repi, dokler se ni povsem izdivjala. ·ele potem
se je lotila sveÏe pa‰e. Mlad pastir je uÏival ob pogledu
na to popolno predanost trenutni slasti in veselo ukal,
da je na vse strani hitel radosten odmev.
Tudi on se je ãutil prerojenega in hkrati spremenjene-
ga: trdo delo in zimsko samevanje, ki mu je usmerjalo
pogled navznotraj, soÏitje z odljudnimi sorodniki, iz
katerih ni izhajala zanj niti trohica ljubezni — vse to je
pregnalo iz njegove du‰e dosedanji, kljub bliÏajoãemu
se trinajstemu letu ‰e vedno pristno otro‰ki naãin doÏiv-
ljanja. Veãkrat je zavzeto prislu‰koval iz globin srca pri-
hajajoãim glasovom in pogosto se mu je dozdevalo, da
so se napele ãezenj nove, ‰e neizpete strune, da je vsa
njegova du‰a preãudno, ‰e naugla‰eno godalo, da vzni-
kajo v njem nove sile, katerih moã se stopnjuje od dne
do dne.
Tudi navzven se je spremenil. Potegnil se je bil v dol-
Ïino, postal je bolj ko‰ãen in — kakor je menila Anãka —
bolj fantovski. No, Lovrek ni utegnil opazovati svoje
spremenjene postave, a bolj in bolj si je Ïelel vrstnika, s
katerim bi vãasih pokramljal, mu potoÏil in zaupal v za-
vesti, da ga razume ‰e takrat, ko bi mu morda zmanjka-
lo pravih besed.

235 
BELI DVOR BESeDA

Vãasih si je mislil, da je za vselej izginilo veselje minu-

lih otro‰kih let, vendar mu je nekaj pri‰epetavalo, da se
mora zdaj, v letih rasti in krepitve, pojaviti mnogo veã-
je, bolj‰e in slaj‰e veselje, da bi se morali pribliÏati dnevi
velikega razmaha. Sam ni vedel, kaj priãakuje in pogre-
‰a: ali nekdanjo neskrbnost v daljni domaãiji ali stare
ljube prijatelje ali pa nemara novega, doslej ‰e neznane-
ga ãloveka.
Ta pomlad mu je prinesla marsikaj novega in prvi
tedni so mu potekali v znamenju hrepenenja in razdvo-
jenosti.

236 
BELI DVOR BESeDA

VI

N eke majni‰ke nedelje sta ga nepriãakovano obis-

kala Polonica in Janez. Tiste dni se je Ïivad suka-
la bolj blizu naselja, kjer je posebno na prisojnej‰ih pre-
delih poganjala bujna trava. Sestrica in prijatelj sta se s
pritajenimi koraki priplazila za Lovrekov hrbet in ga,
zami‰ljeno zroãega v dolino, z glasnim krikom iznena-
dila. Ob znanih zvokih je spreletelo deãka skoraj boleãe
veselje. Bliskoma se je obrnil k njima in otroci so se ne-
mo zazrli drug v drugega. Vsak izmed njih se je bil spre-
menil, bodisi v rasti, bodisi v obna‰anju, in nekaj tuje-
ga, nevajenega jih je za hip ustavilo in skoraj zmedlo.
Polonica je najprej premagala poloÏaj, oziroma je po-
loÏaj premagal njo, zakaj ob pogledu na umazanega in
razcapanega brata so se ji zasolzile oãi, in kar sram jo je
bilo svoje lepe in ãiste nedeljske obleke. Lovreka pa je
‰ele njeno pomilovanje spomnilo, da je res bolj podo-
ben beraãu kot pa mlademu pastirju. Z rdeãião na licih
je po prvem, iz zadrege porojenemu pozdravu zaprosil
Janeza, naj namesto njega popazi na pasoão se Ïivad, in
nato jadrno odhitel po svojo v jaslih spravljeno bolj‰o
obleko, ki je od lani ‰e ni imel na sebi.

237 
BELI DVOR BESeDA

Vsi domaãi, razen Anãke, so bili od‰li k ma‰i v ·ent-

vid, zato se je brez skrbi pomudil nekoliko dlje, se naj-
prej po‰teno umil, skrtaãil obleko — pomeãkanih hlaã
kajpak ni mogel popraviti, — in osnaÏil ãevlje, ki si jih je
s precej‰njo teÏavo obul na nevajene noge. Nazadnje si
je brez pravega uspeha posku‰al ukrotiti bujne, neostri-
Ïene lase, ki so v gostih kodrih obkroÏali njegovo zalo
fantovsko glavo.
»Joj, kako sem Ïe podivjal . . . « se je sramoval na ti-
hem pri svojem olep‰evalnem delu. »Kaj si bosta misli-
la o meni Janez in Polonica, dolinska otroka?«
No, pa si nista prav niã mislila ali vsaj nista niã poka-
zala. Ko bi trenil, so bili sredi neprisiljenega pogovora,
ki jih je nosil zdaj sem, zdaj tja. Lovrek je z veseljem po-
slu‰al sestrino ãebljanje ali pa je sam izpra‰eval o vsem
mogoãem. Ko se je oglasila v Ïelodcih lakota, je Polonica
z gospodinjskim dostojanstvom razvezala zajeten na-
hrbtnik, ki ga je bil priãijazil Janez. Na‰ hribovec je kar
zazijal, ko je zaÏarelo pred njim krdelo zlatorumenih
praÏenkov. Toda ko je sestrica zmagoslavno privlekla na
dan ‰truco mleãnega kruha, prekajeno gnjat, ne vem
koliko parov di‰eãih klobas, veã trdo kuhanih jajc, debe-
lo koreniko hrena in konãno ‰e steklenico bele kave, so
se mu zbrale sline v ustih in kakor sestradan volk se je
spravil nad okusne, na zeleni trati vabljivo razgrnjene
jestvine. Za govorjenje kar ãasa ni imel in ‰ele, ko se je

238 
BELI DVOR BESeDA

bil nekoliko nasitil, je vzdihnil iz globine srca: »Danes je

velik praznik!«
Polonica in Janez sta se soãutno nasmehnila, rezala
meso in kruh in polagala predenj kos za kosom, tako da
sama ‰e jesti nista utegnila.
V dolini je Ïe zvonilo poldne in daljni, v zibajoãem se
poletu spajajoãi in spet razhajajoãi se glasovi so s slad-
ko ubranostjo priletavali zdaj moãneje, zdaj ‰ibkeje na
u‰esa poãivajoãih otrok. Lovreku se je zdelo, da sanja:
tako prijetno mu je bilo sredi toplo razcvetene majni‰ke
nedelje, poleg sestrice in prijatelja, ki sta se pojavila ka-
kor gosta iz drugega sveta, sredi mirno se pasoãih gove-
di. Ob strani mu je bil zvesti âujeÏ, ki je vdano sledil sle-
herni kretnji svojega gospodarja, hlastno prestrezajoã
mastne ostanke. Od ãasa do ãasa je z nezadovoljnim
lajeÏem od daleã zagrozil objestnemu teletu . . . Zrak je
trepetal v blagi toploti in po cvetju so brenãale ÏuÏelke.
Lovrek je pozabil na vse. Na skopega gospodarja in nje-
gove surove sinove, na skljuãeno gospodinjo in njeni
molãeãi hãeri, na svoje stradanje in svojo zapu‰ãenost
. . . Pozabil je, vendar ga ni pozabila zla usoda.
Po konãani juÏini je trojica v lahni dremavici polegla
po trati, ko je nenadoma prilomastil stari Hojan izza vo-
gala stanovanjske hi‰e. S kratko pipo v brezzobih ãelju-
stih in z okovano gorjaão v roki je Ïe od daleã o‰teval
svojega pastirja.

239 
BELI DVOR BESeDA

»Lenuh nemarni! Tako pase‰! Polega‰, Ïivina pa je

prepu‰ãena sama sebi in dela ‰kodo na njivi. âak, ãak,
jaz ti Ïe pokaÏem . . . In s tuji otroãaji se druÏi‰ . . .«
»Stric,« se je opraviãeval deãek in s prebledelim obra-
zom pogumno stopil togotnemu starcu naproti, »saj pa-
zim. Ta dva sta pa moja sestra Polonica in moj prijatelj
Janez. Obiskat sta me pri‰la.«
Komaj da so mu tekle besede iz ust, tako neskonãno
muãno mu je bilo, da sta sli‰ala gospodarjevo zmerjanje
tudi njegova obiskovalca, in prizadeval si je, z mirno po-
jasnitvijo prepreãiti poloÏaj na Stropni‰ki peãi. Nekaj v
njem se je upiralo, da bi smela videti Polonica in Janez,
kako se mu je godilo v resnici, kako poniÏevalno vlogo
so mu prisodili njegovi sorodniki na Hojanovini. Ali sla-
bo je poznal starega Hojana, ko je upal, da ga pomiri.
»·e tega mi manjka,« je zarentaãil na Lovrekovo po-
jasnilo. »Kajpak, gosposki bi se hodilo na obiske, jaz naj
pa redim vso malovredno svojat . . .«
Deãku je ‰inila kri v obraz.
»Niãesar jima ni treba dati! Onadva sta meni prinesla
. . . Odkar sem pri vas na Stropnici, ‰e nisem tako do-
bro in obilno jedel . . .«
Slednji stavek mu je tako rekoã proti volji u‰el iz ust.
Ko se je spomnil na izredno gospodarjevo obãutljivost,
ga je, komaj izgovorjenega, Ïe obÏaloval.

240 
BELI DVOR BESeDA

Starec je odrevenel od jeze in njegov glas je postal po-

doben lajanju pobesnelega psa.
»Kaj, da strada‰ pri meni? To mi je v zahvalo, da te
redim, seme salamensko! In gotovo si tema dvema na-
tvezel, kako slabo se ti godi, da bosta Hojana opravlja-
la po trgu . . .«
»Niã ne bosta opravljala, nista take vrste. Pa tudi ãe bi
kaj povedala, saj bi bila resnica . . .«
Ni ‰e izgovoril do konca, ko je Ïe ‰vistnila nad njim
Hojanova gorjaãa in ga s tak‰no silo tlesnila po hrbtu, da
je odskoãil in se zvil od boleãine. Kljub temu je skoãil
proti kmetu, ki je ‰e vedno grozeãe vihtel svojo palico,
in se s plamteãimi oãmi postavil predenj.
»Ne boste me tepli, ne! Kaj sem vam storil?«
»Kaj, pobalin, ‰e nisi utihnil? Jaz ti Ïe preÏenem tvo-
je izgovarjanje!«
Stari Hojan se poÏene k deãku, ki se ne gane z mesta,
in s svojimi jeklenimi prsti popade njegov suknjiã: v
hipu je skoraj pol blaga odtrganega, prazniãna, tako
skrbno ãuvana obleka je Ïalostna cunja.
Polonica ne more veã vzdrÏati. Jokajoã skoãi k starcu
in se ga oklene: »Pustite ga pri miru! Pustite ga pri miru!
Na‰ Lovrek je tako priden . . .«
Hojana njene solze ‰e huje razdraÏijo. Odurno jo
pahne od sebe, da se deklica opoteãe in pade. Janez, ki

241 
BELI DVOR BESeDA

je molãe stal ob strani, zdaj urno priskoãi in jo pomilu-

joã odvede iz nevarne bliÏine razkaãenega gorjanca.
»Pri tej priãi se mi poberita! Da vaju nikoli veã ne za-
lotim pri na‰em pastirju! Alo, mar‰!«
Starec kriãi s penastimi usti in Ïuga s pestjo umika-
joãima se otrokoma.
»Zares, kar pojdita!« se oglasi Lovrek s skale, kamor
se je medtem umaknil. »In vse povejta doma, kar sta vi-
dela! Povejta, da sem veãkrat laãen kot sit, da mi je moj
gospodar edino bolj‰o obleko strgal, kupil pa mi ‰e ni
ko‰ãka blaga, odkar sem pri njem, ãeprav mu garam ko
dninar! Vse povejta, vse! Pozdravita teto in gospoda Ur-
banãiãa in vse znance! Zdaj pa beÏita, drugaãe ‰e vaju
premlati!«
»Dol s skale, smrkavec!« je zatulil Hojan.
»In gospodu Miklausinu naj kdo sporoãi, naj bo kar
vesel. Naj le izve on in vsi trÏani, kako dobro se mi godi
pri ljubem stricu na Stropni‰ki peãi!«
Starec pod skalo se je ob zadnjih deãkovih besedah
zdrznil, in bila je podoba, da so ga zadele v Ïivo, kajti
njegova togota je oplahnila. Brez nadaljnjih opomb je
krenil proti hi‰i.
»Biriãa ima‰ za strica,« je zavpil Janez iz varne razda-
lje, »tako povem. ·e jutri izve vsa dolina, kak‰nemu rab-
lju si pri‰el v kremplje . . .«

242 
BELI DVOR BESeDA

Tako se je prelepi majni‰ki dan konãal z Ïalostjo, a

Lovreku se je zdelo, da mu je nekako odleglo, ker je
uspel svojemu strahovalcu zabrusiti nekaj bridkih re-
snic v brk, hkrati pa je bil vesel, da je ostal otrokoma v
spominu kot muãenik in junak, ki se ne prestra‰i niti
tak‰nega robavsa, kakor je stari Hojan.
Zveãer se vseeno ni upal v njegovo bliÏino in tudi na-
slednje dni se mu je umikal ali bolje reãeno, izogibal,
kajti starec ga je pustil pri miru. Toliko bolj so pestili
Lovreka njegovi sinovi, naj jim pove, kaj je bilo med nji-
ma. Deãek pa je raje molãal, in nemara si je z molkom
odkupil pozabo, kajti ãez teden dni je govoril starec z
njim kakor prej, seveda kratko in osorno, vendar niti z
besedo niti z dejanjem ni nikoli omenil neporavnanega
raãuna majni‰ke nedelje.

243 
BELI DVOR BESeDA

VII

Z rastoãim poletjem je poganjal mladi pastir svojo

ãredo vedno dlje od naselja, vedno vi‰je na trate in
goliãave, razmetane po Smodivniku, in se od dne do
dne pomikal v globljo samoto, ki mu je bila sprva zara-
di popolne nemotenosti in samostojnosti nadvse mikav-
na in ljuba, ki pa mu je postajala bolj in bolj muãna. To
ni bilo ãudno. Njegova mlada du‰a je hrepenela po ra-
zumevanju in ljubezni ter je ãedalje teÏje obãutila svo-
jo osamljenost. Dan za dnem je poleÏaval na tratah, gle-
dajoãih v dolino, s koprneãimi pogledi spremljal jadrni
polet belih oblakov, ki jih je gonil veter po visokem
nebu in jim na preãudne naãine spreminjal podobo, dan
za dnem je sanjaril o sreãnem dnevu, ki ga povede s teh
hribov, in dan za dnem zavidal pticam, ki so v veseli
svobodi frkale z drevesa na drevo, z vrha na vrh.
Nerazumljiva ãustva so mu polnila prsi, vendar si
svojega stanja ni znal razloÏiti. Imel je vse preveã ãasa in
letos ni vedel, kaj bi z njim poãel, ker mu notranji nemir
ni dopu‰ãal, da bi se bil poglobil bodisi v obdajajoão ga
naravo, bodisi v kako delo. Zaradi tega se je izgubljal v
neplodnem sanjarjenju in snovanju nemogoãih naãrtov,

244 
BELI DVOR BESeDA

hkrati pa je nekako izgubljal samega sebe. Pogosto se

mu je zdelo, da polzi poãasi, toda nezadrÏno nekam v
brezdanjost. In kar je bilo najslab‰e: niti ga ni bilo te
misli strah niti ni ãutil volje, da bi se bil ustavljal gro-
zeãemu izmikanju od samega sebe. LeÏal je na soncu in
se predajal svojim ãustvom, ki so se zapletala v mreÏo
nejasnih razpoloÏenj.
Tak‰nega ga je na‰el uãitelj Urbanãiã, ki se je bil ne-
kega poletnega dne nepriãakovano pojavil pred strop-
ni‰kim pastirjem, zleknjenim na travi, visoko po Smo-
divnikom, v bliÏini grmeãega slapu, nad katerega vihra-
joão grivo se je kadila belkasta, iz tisoãerih kapljic stka-
na meglica.
»No, tebi se paã ne godi slabo,« se je nasmejal uãitelj
v pozdrav, vendar se je takoj zresnil, ko je opazil vlaÏno
svetlikanje v deãkovih oãeh.
Ves tisti dan sta prebila v Ïivahnem pogovoru in to je
bilo dobro, zakaj Lovrek je bil poln hrepenenja po do-
brem ãloveku in prijazni besedi. Svojega nekdanjega
uãitelja se je razveselil ko odre‰enika. Voljno se mu je
odkril in ‰e voljneje sprejel ponujeno krepko prijateljsko
roko, ki je je bil prav takrat potreben kakor Ïejna Ïival
osveÏujoãe vode. Uãitelj ni pri‰el sluãajno na Stropnico,
marveã z dobro premi‰ljenim naãrtom, ki ga je polago-
ma razvijal pred deãkom.

245 
BELI DVOR BESeDA

»Polonica in Janez sta bila pri meni,« je dejal kmalu

po svojem prihodu. »Po njunem pripovedovanju Ïivi‰ v
pravcatem peklu. No, tako hudo ni, kakor vidim, vendar
bi rad sli‰al resnico od tebe samega.«
»Poleti mi ni slabo,« je odvrnil Lovrek. »Drugaãe
pa . . .«
»Povej mi natanko, kako Ïivi‰!« ga je spodbudil Ur-
banãiã, »toda brez pretiravanja, ãe ti je mogoãe!«
Deãek se je zares potrudil ter opisal svoje dosedanje
doÏivljaje kolikor mogoãe neosebno, vendar je kljub
temu njegova zgodba zvenela kakor obtoÏnica, ob kate-
ri se je bolj in bolj razvnemal. Ko je konãal, je nastopil
kratek premolk, med katerim je upiral Lovrek nekako
priãakujoãe svoje poglede na uãitelja, ki je molãe kadil
in spu‰ãal sivkaste oblaãke dima iz ust.
»Ti, Lovrek,« je povzel ãez nekaj ãasa, »pripisuje‰
menda vso krivdo Hojanovim, zlasti staremu gospodar-
ju . . . Kaj pa sam, sam nisi niã, prav niã kriv?«
In na njegov zaãudeni pogled je pojasnil: »Podoba je,
da se sploh nisi potrudil pribliÏati ali se prilagoditi no-
vim prilikam in novim ljudem. Ve‰, Lovrek moj, ljudje
smo prisiljeni Ïiveti skupaj, ãeprav si nismo vedno v‰eã.
Zato moramo opazovati, iz katerih nagibov potekajo
dejanja tistih, s katerimi nas je usoda povezala. Vidi‰,
Lovrek, ãe pozna‰ nagibe, razume‰, zakaj je neki ãlovek
tak‰en in ne drugaãen. Praviãneje ga presoja‰, a tudi

246 
BELI DVOR BESeDA

samega sebe si ogleda‰ natanãneje ter se ne posku‰a‰

prevarati. Ali si se, na primer, Ïe kdaj vpra‰al, odkod
Hojanova skopost?«
Lovrek je z upornimi oãmi odkimal, a uãitelj se ni
zmenil za njegovo hudovanje, marveã je vneto nadalje-
val: »Vidi‰, mene je zanimalo, pa sem povpra‰al — pre-
den sem stopil k tebi — pri mnogih ljudeh, to se pravi,
pri tistih, ki ga poznajo od mladih nog. Ali ve‰, kaj sem
izvedel? Da je prevzel kot mlad gospodar zelo zadolÏe-
no posestvo, ki ga je sililo k varãevanju . . . Da je imel
polno hi‰o otrok, ki jo je bilo treba nasititi, mnogo ne-
sreãe, veã slabih kakor dobrih letin . . . In ker se je re-
veÏa vse izogibalo, a v Ïilah se mu je pretakala o‰abna
Gradnikova kri — ne zameri, a tako je —, je bil v svoji sa-
moti navezan docela nase. In zares, z lastno moãjo se je
dvignil, tako da je danes premoÏen posestnik. Toda bolj
ko se je v dolgi vrsti let boril s siroma‰tvom in se zara-
di tega ãuval sleherne potratnosti, bolj je z nastopajoão
starostjo pozabljal na prvotni namen svojega varãeva-
nja, bolj in bolj se je pogrezal v grdo strast — v skopost,
ki ne greni Ïivljenja samo tebi, marveã vsej druÏini. Kaj
pravi‰ k moji razlagi?«
»Vãasih sem Ïe razmi‰ljal o tem, vendar mi je va‰a
misel nova. Menda bo Ïe tako. Zakaj pa je poleg skopo-
sti vedno tako neprijazen?«

247 
BELI DVOR BESeDA

»Hm, to je pogosto splo‰na lastnost na‰ega prepro-

stega ãloveka. Vãasih je robat, ãeprav bi te najraj‰i ob-
jel ali se od ganjenosti razjokal. No, Hojan menda s svo-
jo osornostjo odbija napade na svojo dobro napolnjeno
denarnico, za katero se nedvomno bolj boji kakor za
svoje oko.«
»Saj res. Lastnim otrokom niãesar ne privo‰ãi.«
»Pustiva, Lovrek, zdaj Hojana in Hojanove pri miru,
kajti prej ali slej se gotovo povrne‰ na Gradi‰ãe. Hotel
sem te samo opozoriti, da se potrudi‰ spoznavati ljudi
okrog sebe ter se jim ne odmika‰ s prezirno odljudnost-
jo. Marsikaj bo‰ laÏje prenesel, marsikaj laÏe odpustil in
pozabil. Vedi, da s svojo zagrenjenostjo najhuje ‰kodu-
je‰ samemu sebi.«
Lovrek je skomizgnil z rameni in uãitelj se je samo do-
brovoljno nasmehnil.
»Vem, kaj si misli‰! Da je lahko govoriti in krmiti dru-
ge z dobrimi nasveti . . . Ne, ne, Lovrek, zaradi tega ni-
sem pri‰el na Stropnico, to sem ti povedal samo mimo-
grede kot odgovor na tvoje pripovedovanje. Nekaj po-
vsem drugega me je danes privedlo k tebi. Ali ti ni Ïal,
ko ti minevajo leta? Nauãi‰ se niã, pozabi‰ pa ‰e to, kar
Ïe zna‰ . . .«
Deãku se je zmraãil obraz.

248 
BELI DVOR BESeDA

»Za stropni‰kega pastirja sem dober. Kdo mi tu sploh

lahko kaj pove? Kveãjemu krave in voli . . . Ljudje me
raj‰i obkladajo s psovkami . . .«
Uãitelj je molãe izvlekel iz svojega nahrbtnika veãji
‰tirioglati zavoj, prevezan s trdnim motvozom, in ga po-
nudil Lovreku.
»Tu notri je tvoj uãitelj!«
»Knjige!« se je razveselil Lovrek, ko je bil obtipal vse-
bino zavoja.
»Tako sem si mislil, dragi moj! O sadjarstvu in vrt-
narstvu ve‰ Ïe marsikaj, a zdaj nima‰ prave priloÏnosti,
da bi se ukvarjal z njim. Samo ãitanje ne zaleÏe mnogo.
Toda nekoã bo‰ nemara vendarle gospodar na Belem
dvoru, ali ne? Saj menda nisi pozabil, kaj si obljubil svo-
jemu oãetu?«
»O ne,« je za‰epetal deãek in z bolnim ãustvom pri-
sluhnil uãiteljevim resnim besedam.
»Na Belem dvoru se ne peãajo samo s sadjarstvom in
vrtnarstvom . . . Zdaj si tedne in tedne z Ïivadjo na pa-
‰i, ali jo opazuje‰ in prouãuje‰? Nekoã bo‰ morda potre-
boval toãnega znanja o domaãi Ïivini. Glej, zaradi tega
sem ti prinesel nekaj preprosto napisanih knjig o umni
Ïivinoreji. Pouãe te o gojenju domaãih Ïivali, negi in bo-
leznih, o umnem pa‰ni‰tvu in travni‰tvu ter o novodob-
nem mlekarstvu. Najprej vse dobro preãitaj! Kar si po-
polnoma razumel, si vtisni v spomin, vse drugo si zabe-

249 
BELI DVOR BESeDA

leÏi, da me povpra‰a‰, kadar te spet obi‰ãem. In ãe le

more‰, uporabi svoje znanje, kajti potem ti zares osta-
ne tvoje Ïive dni!«
Tako govoreã je jemal knjigo za knjigo iz zavoja in jih
polagal v deãkove hlastno pripravljene roke.
»Aha! Tu je ‰e ena o gozdarstvu! Gozd ni poslednji v
gospodarstvu in na‰i kmetovalci bi se ne smeli brigati
samo za sekanje in splavljanje dreves! Tudi gozd je tre-
ba negovati . . . Tako! Dela dovolj! Tu ima‰ tudi nekaj
beleÏnic, za nameãek pa sem ti prinesel nekaj pripoved-
nih knjig, ne samo slovenskih, marveã tudi nem‰kih, da
se uri‰ v jeziku. Sodim, da bo dovolj hrane tja do jeseni,
kaj? Kako bo s ãasom, ali bo‰ zmogel? Sicer pa, mudi se
ti nikamor! Glavno je, da si temeljit.«
Lovrek je Ïarel od veselja in ljubeãe gladil svoje nove
prijateljice.
»O, kako sem hvaleÏen, gospod uãitelj! Saj res ne
vem, kaj bi poãel ves boÏji dan. Îivina me poslu‰a na
besedo, domaãi pa med tednom nikoli nimajo ãasa, da
bi me motili. In ãeprav bi me hoteli, zdaj se jim lahko
umaknem. Iztaknil sem namreã imenitno skrivali‰ãe,
kjer me Ïiv krst ne najde. Tudi knjige spravim tja.«
Uãitelj se je zadovoljno nasmehljal, nato pa se je ne-
nadoma zresnil.
»Nekam preveã si se zanemaril, fant!« je menil kara-
joãe in z iztegnjenim prstom pokazal na razcefrano

250 
BELI DVOR BESeDA

obleko, ki se je na rokavih in hlaãnicah bujno razcvetala,

na umazano in na vseh koncih in krajih raztrgano sraj-
co, na neumite noge in ku‰trave lase.
Deãek je zardel in se jecljaje izgovarjal, da mu nihãe
ne krpa obleke niti ne pere perila in nazadnje zakljuãil:
»Na Hojanovini smo vsi tak‰ni!«
»Tak‰nih izgovorov ne maram,« se je razhudil Urban-
ãiã. »Pravkar si se pohvalil, da ima‰ ãasa na pretege. Sam
si pomagaj! âe se drugi ne umivajo, ali mora‰ biti tudi ti
umazan? Vidi‰, v tej stvari si se jim za ãuda hitro prila-
godil . . . ·ivaj, peri, krpaj si sam! Kaj bi dejala tvoja do-
bra teta Mica, ãe bi te videla tak‰nega . . .«
»Saj vem, da imate prav,« je priznal Lovrek s skesa-
nim glasom. »Zanemaril sem se, vendar bo odslej dru-
gaãe. Novo Ïivljenje se priãne zame! Le z obleko bo trda.
Moãno sem zrasel, vse mi je pretesno, novega pa mi Ho-
jan ne kupi, ãe bi ga kleãe prosil«.
»To se bo uredilo. Tvoja teta so mislili nate in dome-
nila sva se, da dobi‰ za binko‰ti vse, kar potrebuje‰, pe-
rila in obleke.«
»Dobra teta! Jaz pa sem mislil, da ste Ïe vsi pozabili
name.«
Marsikaj sta se ‰e pogovorila tisti dan in oba sta obãu-
tila blagodejno toploto nanovo vzcvetelega prijateljstva.
Ko sta se proti veãeru poslavljala, sta si venomer stiskala
roke in si v naglici povedala ‰e zadnje besede, ki jih je

251 
BELI DVOR BESeDA

bilo treba izreci. In Lovrek je ‰e dolgo potem kakor za-

maknjen prislu‰koval ropotanju kotaleãega se kamenja,
ki se je umikalo ‰irokim korakom urno navzdol hiteãe-
ga prijatelja.
Da, prijatelja! Imel je prijatelja! In imel je pred seboj
ostro zarisan cilj, ki ga je prijatelju na ljubo hotel doseãi.
âutil se je bogatega in hkrati pomirjenega.
Prva skrb mu je bila, da varno spravi svoj zaklad v ne-
davno najdeno skalno ‰piljo, v kateri si je bil uredil pri-
jeten domek. Ker se je skrival njen vhod za gostim
grmovjem, srobotjem in br‰ljanom, ki so kot zelena
gmota prepletali apnenãaste skale, se mu ni bilo treba
bati nepovabljenih gostov. Duplino je bil iztaknil ãisto
sluãajno, ko je iskal zateklo jagnje, ter je bil ves sreãen,
da je na‰el suho in veliko podzemeljsko domovanje, ka-
mor se je lahko zatekel v popolno samoto in se skril do-
maãim. Leseni zaboj z obleko je bil Ïe v jami, vanj je
skrbno zloÏil knjige, nato pa je v naslednjih dneh zbil
preprosto klop in mizo, stensko omarico in polico. Za
les ni bilo sile, saj je okrog Ïage leÏalo de‰ãic in drugih
odpadkov na pretek, Ïeblje pa je kar izmaknil v ropotar-
nici. Kajpak, starec bi podivjal, ãe bi ga zasaãil . . .
Potem se je priãelo delo. O pravem ãasu je bilo pri‰lo,
niã prezgodaj! Zdaj so se uravnale deãkove kipeãe, do-
slej v praznoto se izgubljajoãe sile k smotrni dejavnosti,
ki se je vr‰ila po toãno izdelanem in s skrajno vestnostjo

252 
BELI DVOR BESeDA

izvajanem naãrtu. Z goreãim navdu‰enjem se je Lovrek

uãil iz knjig, razmi‰ljal, preizku‰al in opazoval, ugotav-
ljal, dvomil in popravljal svoje zmote ter se po uãitelje-
vem nasvetu trudil, da dojame bistvo in prenese vsebi-
no mrtvih ãrk v resniãno obdajajoãe ga Ïivljenje.
Bolj in bolj je ãutil, kako raste v svoji notranjosti, kako
proÏen postaja njegov duh, kako se umika prej‰nje ne-
jasno koprnenje jasnim novim ciljem. Z notranjo rastjo
se je spremenila tudi deãkova zunanjost, in sicer tako
zelo, da je vzbudila pri domaãih nemajno osuplost, stru-
peno zabavljanje pri mo‰kih, rastoãe priznanje pri Ïen-
skah. To spremembo je dosegel edino s snago svojega
telesa in obleke. Najbolj je uÏival Lovrek na binko‰tno
nedeljo, ko se je pojavil pri kosilu kot postaven, gospo-
sko obleãen fant, od nog do glave nov. Prej‰nji dan mu
je bil prinesel Janez velik zavoj, ki ga je Lovrek skril v
svoji ‰pilji. Medtem ko sinovi kar niso mogli prikriti svo-
je zavisti, so Ïenske sklepale roke, in po deãkovem po-
jasnilu glasno hvalile teto, ki ni pozabila na svojega ne-
ãaka. Stari Hojan ni prav vedel, kaj bi dejal, a glasna
hvala, ki so iz nje zveneli prikriti oãitki, ga je vznejevo-
ljila.
»Kako da skrbe drugi ljudje za tvojo obleko? Jaz sem
tvoj varuh in to je samo moja stvar . . .«
»Oj, oãe, kar veseli bodite,« je bleknila najmlaj‰a
hãerka Rozika, ki ji je presedala oãetova prazna graja,

253 
BELI DVOR BESeDA

»tako ima vse novo brez stro‰kov. âe bi na vas ãakali, bi

‰e dolgo raztrgan letal okoli.«
Sprva je hotel oãe vzrojiti in jo predrznemu dekliãu
po‰teno umesiti, a ob druÏnem krohotu, ki je nespo‰t-
ljivo zagrmel po sobi, se je raje ‰e sam namuznil, saj je
takoj sprevidel, da bi se bil z nadaljnjim usajanjem samo
osme‰il. Vendar je z nejevoljnim pogledom o‰inil fanta
in njegovo lepo obleko, ki je pomenila na Hojanovini
oãitno pohuj‰anje, in na tihem klel trapasto, v deãka za-
ljubljeno starko: tak‰no zapravljanje ljubega denarja
. . . ·e njegovi otroci dobe slabe misli, posebno dekleti
. . . Ali si jo sli‰al, Roziko, to negodno pôzre? In sklenil
je, da prepove fantinu sleherno obãevanje s sorodniki
na Gradi‰ãu.
Lovrek pa se ni dosti brigal za njegovo slabo voljo,
kajti z vso silo se je bil lotil dela. Z zaverovanimi oãmi je
odgrinjal okrog sebe naravo, upodobljeno v ne‰tetih
stvorih, opazoval tisoãere oblike Ïivljenja rastlin in Ïiva-
li, prislu‰koval skrivnostnim glasovom, izpriãujoãim
bivanje komaj vidnih bitij, in se z rastoãim zanimanjem
bliÏal predmetom, ki jih je doslej brezbriÏno pu‰ãal ob
strani. Z vedno strastnej‰o ljubeznijo se je poglabljal v
skrivnostno stvarstvo, katerega lepota se je kazala v ti-
soãerih odtenkih, v velikem in malem. Njegovo dose-
danje du‰evno stanje se je popolnoma spremenilo. Izgi-
nili so nemir in dvomi, hrepenenje in otoÏnost, izginil je

254 
BELI DVOR BESeDA

obãutek osamelosti — vse se je razpr‰ilo kakor jutranja

megla, ki je zmanjka v mogoãnem Ïaru sonca. Ni izgi-
nilo brez sledu: namesto veãne nezadovoljnosti in ne-
ute‰enosti je njegovo du‰o polnila tista mehka spokoj-
nost, ki jo zmoreta dati ãloveku samo nepokvarjena
narava in pametno delo.
Tako je pomenilo tisto poletje za Lovreka dobo naj-
uspe‰nej‰e rasti, ne samo duha, marveã tudi telesa. V
poletnih mesecih ni bilo skrbi za hrano: izseke na juÏnih
poboãjih Smodivnika so bile posejane s slastnimi jago-
dami, malinami in borovnicami. Opoldne si je navadno
— na Anãkin nasvet, toda brez skopuhove vednosti —
namolzel sladkega kravjega mleka in ga izpil, bodisi su-
rovega ali pa ga je nesel kisat v svojo skalno ‰piljo, v ka-
teri je imel vedno nekaj latvic — Anãka mu jih je bila
posodila. Seveda se je deãkovemu odkritemu znaãaju
upiralo, da si je moral jemati sam, toda lakota je bila
moãnej‰a. Konec koncev se je smel za svoje delo vsaj na-
sititi, ali ne?
Povrnjeni du‰evni mir, ali morda bolje, preusmerjeni,
s postavljenim smotrom pretirjeni prvi mladeni‰ki ne-
mir, izdatna in zdrava prehrana, redno umivanje in ko-
panje v gorskih studencih, zdravilno planinsko sonce in
krepki vi‰inski zrak ter, kar je bilo vsaj enako pomemb-
no, prijetno ãustvo zaãasne, skoraj nemotene svobode
— vse to je Lovreku tako koristilo, da je s ‰tirinajstim

255 
BELI DVOR BESeDA

letom dora‰ãal v ãvrstega korenjaka, ki ni preveã zaosta-

jal za Hojanovimi hrusti. In Hojanovi so ga zares vedno
bolj upo‰tevali. Resda so bili hribovci poleti na splo‰no
uÏitnej‰i, zime se je Lovrek natihoma bal Ïe zdaj, vendar
je kljub temu bilo prijetno, ãe je pri veãerji ta ali oni tudi
njega, zaniãevanega pastirja, kaj povpra‰al ali mu brez
obiãajnega revkanja dajal navodila za delo.
NajteÏje je bilo z gospodarjem, ki menda nikakor ni
mogel pozabiti, da je podlegel zaradi Lovrekove obleke
tam, kjer je bil neomejen gospodar — pri svojih otrocih.
Toda Lovreku je bilo letos usojeno, da je moral tudi sta-
rec vsaj zaãasno spremeniti svoje obna‰anje.
Hojanovo mlado kobilo je namreã napadla glistavost,
ãesar niso vedeli ne oãe niti sinovi, ki so imeli z njo
opravka. Îival je huj‰ala in hirala in pogosto so se poja-
vili na njej vidni znaki kolike, nevarne konjske bolezni,
ki jo je starec poznal in se je hudo bal. Za Ïivinozdrav-
nika se v svoji skoposti ni mogel odloãiti, raje je, ãeprav
brez uspeha, vlival v ubogo kobilo najrazliãnej‰e ãaje.
Nekoã jo je spet moãno grizlo. Lovrek, ki je takrat pri-
peljal svojo ãredo domov, se je spomnil na navodila v
»Domaãem Ïivinozdravniku.« Z vnemo je razodel svo-
jo uãenost zbranim mo‰kim, ne meneã se za njihove
omalovaÏujoãe opazke. Starec pa se je zamislil in poslal
po priporoãano bljuvalno sol, ki je bila ‰e vedno cenej‰a
od Ïivinozdravnika. In glej! Pomagalo je, kar je svetoval

256 
BELI DVOR BESeDA

mleãnozobeÏ, ki ‰e svoj Ïiv dan ni oskrboval konjev. Od

tiste ure je bil fant pri Hojanu dobro ali vsaj bolje zapi-
san, zato so mu dnevi poslej potekali lep‰e kakor lani.
Za dolgo in toplo jesenjo je naposled prikljukala ostra
hribovska zima, ki pa je bila v primerjavi z lansko, kar se
tiãe deãkovega Ïivljenja na Hojanovini, kljub teÏkemu
delu in okrnjeni svobodi, naravnost prijetna. Notranji
nemir, ki je navidezno popolnoma minil v Ïarkih pla-
ninskega poletja in osreãujoãega uãenja, se je sicer od
ãasa do ãasa ponovil ter ga muãil zlasti v urah sneÏnih
zametov, ko je v temaãni hlev komaj prikukala betvica
svetlobe, vendar je v splo‰nem z veãjimi nadami in
manj‰o nestrpnostjo priãakoval konec zime in prihod
druge pomladi.

257 
BELI DVOR BESeDA

VIII

T eta Mica, na katero je Lovrek tolikokrat mislil, si je

bila v svojem dolgem Ïivljenju nabrala mnogo
vsakdanje modrosti, ki jo je rada izraÏala s kratkimi,
jedrnatimi izreki. Posebno nezaupljiva je bila do sreãnih
ur, ker je iz izku‰nje vedela, kako hitro jih zamenjajo Ïa-
lostne. Zaradi tega je bil njen najpogostej‰i izrek: »Ni
vina brez pelina!« Lovrek je vãasih podvomil, ali je ta
prislovica res upraviãena, zakaj upiral se mu je veãni
dvom, znak starosti. âesto se je natihoma jezil, ker je
hotel verjeti v trajnost uspehov, iz obeh pa ãrpati pobu-
de za nova dejanja, vendar ga je leto‰nja, tako sreãno
priãeta zima opomnila, kako resniãne so v Ïivljenjskem
boju pridobljene izku‰nje starej‰ih. Spoznal je tudi,
morda bolj podzavestno, da se prav s temi izku‰njami
staramo: da nas sleherna potisne za korak bliÏje koncu.
Po novem letu, ‰e preden se je unesla burja zimskih
mesecev, je vznemiril mlaãnolenobni mir Hojanovine
glas o velikih lovih, ki jih nameravajo prirediti tr‰ki lovci
po vsej Stropnici. Izvedelo se je, da je trgovec Miklausin
novi zakupnik tega velikega lovskega okroÏja. On je baje
povabil vse pomembnej‰e dolinske zastopnike zelene

258 
BELI DVOR BESeDA

bratov‰ãine najprej na veseli halali, potem pa na piro-

vanje v Hojanovi hi‰i. In izkazalo se je, da te govorice
niso bile iz trte izvite, kajti Ïe ãez dober teden po sv.
Treh kraljih so pritovorili Miklausinovi hlapci ogromne
ko‰are vsakovrstne jedaãe in pijaãe, namenjene laãnim
in Ïejnim zasledovalcem divjaãine.
V prvem svitu naslednjega jutra je beÏal po grebenih
in poboãjih hripavi pasji lajeÏ, ki ni odjenjal tja do pol-
dneva. Kmalu se je zasli‰alo tudi pokanje pu‰k in vese-
lo ukanje lovcev, ki je odmevalo na vse strani in se kon-
ãalo ‰ele popoldne, ko je glas lovskega roga javil konec
krvave gonje in vse udeleÏence povabil na gostijo v
toplo zakurjeni Hojanovi hi‰i. Krdelo za krdelom je pri-
lomastilo s sneÏenih poboãij in ivnatih host, odlagalo
pred vrati plen, otepalo sneg z oblek in iztrkavalo zlede-
nele ‰kornje. Ko so bili vsi zbrani, so sedli k mizam in
hlastno segli po pripravljenih dobrotah. Krik in vik, ro-
potanje kroÏnikov, Ïvenketanje noÏev in vilic, cingljanje
kozarcev . . . Pestra me‰anica glasov in vonjev se je
gmotila v sivkasti megli tobaãnega dima in izhlapeva-
joãe mokrote, tako da so se razumeli in videli komaj naj-
bliÏji sosedje. Bolj ko se je nagibal dan, bolj je vse kazalo,
da se je polastila gostov tista Ïidana volja, ki navda lju-
di, ãe dober in obilen obed pridno zalivajo z dobro vin-
sko kapljico.

259 
BELI DVOR BESeDA

Sam Miklausin je bil veselo razvnet. Hotel se je izka-

zati, zato ni skoparil ter se ga je celo sam proti svoji na-
vadi po‰teno natreskal. Z nenavadno zgovornostjo je
nekoliko ponesreãeno pripovedoval dovtipe, ki se jim je
nato sam najglasneje krohotal. Okrog sebe je imel jato
hvaleÏnih poslu‰alcev, znanih skledoliznikov, ki so bili
nekoã zvesti spremljevalci nesreãnega Gradnika, zdaj pa
so se prikljuãili premoÏnemu trgovcu s tihim upanjem,
da ga oluÏijo, kakor so druge. Ob sleherni njegovi besedi
so navdu‰eno prikimavali in se o pravem ãasu drÏali od
smeha za trebuhe, nevedoã, kako globoko jih prebrisa-
ni moÏak zaniãuje. Potreboval jih je edino za obdelo-
vanje javnega mnenja ter je izpustil iz rok samo toliko,
kolikor je smatral za zadostno nagrado njihovemu po-
ãetju. Ostali lovci, veãinoma bolj‰i posestniki ali obrtniki
in nekaj rudni‰kih uradnikov, se niso tako oãitno silili k
njemu, toda tudi med njimi je uÏival velik ugled, vzpo-
stavljen z dobro napolnjeno blagajno, katere vsebina je
ãesto zaposlovala njihove misli in Ïelje. Skratka, Miklau-
sin je bil danes sredi‰ãe velike druÏbe, zato dobro raz-
poloÏen, skoraj razigran.
Nemara bi bila gostija minila brez zlozvoãja, da ni
bilo med povabljenci kralja vseh tr‰kih podrepnikov in
skledoliznikov, gostilniãarja Vrhunca, zlega duha Lov-
rekovega oãeta. V zoprni usluÏnosti je spomnil Miklau-

260 
BELI DVOR BESeDA

sina na pregnanega deãka, ki se doslej ‰e ni bil prikazal,

ker se je pred trÏani skrival v hlevu.
Vrhunc torej se je priliznjeno nagnil k Miklausinu in
mu dejal s ‰aljivim meÏikanjem: »Ali je tisti Gradnikov
fantalin ‰e na Stropni‰ki peãi? Zakaj nas ne pride po-
zdravit, kakor se spodobi? Kar radoveden sem, kako ga
je kaj stari Hojan ogladil s svojim spehalnikom . . . Ti
ne, Miklausin?«
Hojan, ki je poln razliãnih dobrot, zauÏitih ãisto za-
stonj, sedel Miklausinu nasproti, je bil vendarle toliko
trezen, da je obãutil neprimernost gostilniãarjeve zah-
teve.
»Eh, pri miru ga pustite!« je zagodrnjal. »Kar dober je
za nas, zadovoljen sem z njim.«
»Oha!« je zapel Vrhunc. »Îe vemo, kam pes taco
moli. Boji‰ se, da bi ti ga preveã pomilovali, kaj? Nemara
si ga prehudo poboÏal . . . Sem z njim, sem z njim!«
Buãno pritrjevanje zbranih podrepnikov je prijalo
vinjenemu trgovcu, ki je sprva okleval, poslu‰aje svarilni
glas, naj pusti Gradnikovega potomca pri miru. Zdaj je
z razÏarjenim obrazom prikimal in zapovedujoãe po-
mignil Hojanovemu Luki, ki je vneto polnil prazne ko-
zarce in jih ‰e bolj vneto praznil za oãetovim hrbtom.
Dolgo ga ni bilo nazaj. Nestrpnost ãakajoãih lovcev je
presenetljivo spominjala na strasti rimskega ljudstva, ki
se nekoã ni moglo nagledati Ïrtev meãa in divjih zveri v

261 
BELI DVOR BESeDA

areni. Kar oddahnili so si, ko je pijani Luka nazadnje le

privedel smrtno bledega deãka v sobo. Izbuljene oãi so
se vsesale vanj, kopa neslanih opazk ga je oplazila, a iz
Miklausinove neposredne bliÏine so svi‰tnile dve ali tri
odurne psovke. Otrpel je obstal Lovrek sredi sobe in ka-
kor v megli zagledal naravnost pred seboj znani rumen-
kasti obraz neizprosnega sovraÏnika svoje rodbine.
Trgovec se je zleknil na svojem stolu, kakor da se mu
hoãe ãim udobnej‰ega sedenja, in z vladarsko kretnjo
zaukazal mir.
»Saj to si ti, Gradnikov Lovrek!« je dejal s priprtimi
vekami in s sladkim glasom. »Ali si zadovoljen na lepi
Stropnici?«
Fant ni odgovoril, a njegove plamteãe oãi so se kakor
pred leti — ob prisilni prodaji Belega dvora, trdno upr-
le vanj in ga za trenutek zbegale. Hipoma se mu je ska-
dila dobra volja in besno je zasovraÏil skledoliznika, ki
je pahnil njega, Miklausina, v ta nev‰eãni poloÏaj. Toda
zdaj nikakor ni smel popustiti, komedijo je moral do-
konãati, naj stane, kar hoãe. Moral je spraviti fantiãa do
govorjenja.
»Malo dolgãas ti je paã,« se je zahahljal prisiljeno. »Ni
prave zabave, kaj? NedolÏnih otrok ne more‰ suvati v
vodo, kaj?«
Lovrek, ki se je bil zarekel, da si raj‰i odgrizne jezik,
kakor da ãrhne eno samo besedico, je ob tej neresnici

262 
BELI DVOR BESeDA

vzkipel od ogorãenja in kakor proti njegovi volji je bruh-

nilo iz njega: »LaÏete, laÏete!«
»Kaj si drzne‰, fante . . .«
»LaÏete, da, laÏete, in vi tudi prav dobro veste, da la-
Ïete. Dobro veste, da je va‰ pridni Ulrik mene hotel su-
niti v jez, a je po nesreãi sam padel vanj. Dobro veste, da
sem ga jaz potegnil iz vode, ko je vsem va‰im pobali-
nom zdrknil pogum v hlaãe. In dobro veste tudi, da so
pozneje s svojim uãiteljem vred po krivem priãali proti
meni . . .«
V izbi je zavladal molk, ki je zgovorno priãal o uãin-
ku deãkovih besed. Lovci po veãini vendar ‰e niso bili
tako pijani, da bi ne bili obãutili iskrenosti, ki je zvene-
la iz njegovega razburjenja. Edino Hojanov Luka se je
nemirno zviral po klopi ob peãi, ãakajoã na znak, ko bo
treba premlatiti to Ïabo zeleno, ki si drzne kljubovati
mogoãnemu gospodu Miklausinu . . . Saj se ga ‰e oãe
boje, pa bi se ga tak smrkavec ne . . .
Trgovec je v globini svoje du‰e popolnoma verjel deã-
ku. Saj je v noãeh brez spanja odganjal od sebe resnico
in se nikoli ni upal svojega sinka toãneje povpra‰ati, ka-
ko je bilo ob jezu. Toda prepriãevalna izpoved ga je vse-
eno razjarila. Deloma zaradi vtisa, ki so ga zapustile Lo-
vrekove besede v mnogih poslu‰alcih, ‰e bolj pa, ker se
mu fanta ni posreãilo ukloniti. In kljub svojemu bolj-
‰emu prepriãanju je nadaljeval, je moral nadaljevati

263 
BELI DVOR BESeDA

okrutno igro. Ali deãek ali on . . . Eden mora podleãi

. . . In on, Miklausin, ne sme biti tisti . . .
Vzravnal se je na svojem sedeÏu in se potrudil, da vlo-
Ïi v svoj odgovor ãim veã prezira.
»Kaj bo‰ druge dolÏil! Nas, ki predobro vemo, ãigav
si, paã nikoli ne prepriãa‰ . . . Jabolko ne pade daleã od
drevesa, pravi resniãen pregovor . . .«
V deãku je spet zavrelo. Kakor takrat, ko mu je Mi-
klausinov sin Ïalil oãeta, se mu je zameglilo pred oãmi.
Ta ãlovek, ki je kriv vsega, on se drzne . . . Najraj‰i bi bil
s pestjo navalil nanj in ga pobil na tla. O, v tem trenut-
ku je tako dobro razumel oãetovo dejanje, zakaj ista sle-
pa jeza, dedi‰ãina Gradnikove krvi, je bila zadivjala v
njem. A kaj je mogel, ko je ‰ibek in drhteã stal pred po-
rogljivo se reÏeãim sovraÏnikom?
»Mojega oãeta pustite pri miru! Vi, vi . . . vi nimate
pravice, da ga Ïalite!«
Komaj je stisnil glas iz grla, tako ga je davil nespro-
‰ãeni gnev.
»Lej, lej, ali sem stopil maãki na rep!« je zategnil Mi-
klausin. »Kako se repenãi . . . In ubijalca si upa zagovar-
jati, tistega ãloveka, ki bi ‰e danes sedel v luknji, ãe bi ne
bil po zajãje zbeÏal . . .«
Po trenutnem premolku, sledeãem tej kleveti, je lov-
ska druÏba pritrjujoãe zahrumela, kakor da se je ‰ele
zdaj spomnila, na ãigavi strani se mora sukati. Z neko-

264 
BELI DVOR BESeDA

liko pretirano vnetostjo je pritrjevala Miklausinu, ki je z

negibnim, zaniãljivo skremÏenim obrazom opazoval
svojo Ïrtev. Prvotna zmedenost in negotovost sta ga bili
zapustili in zdaj je bil preÏet z eno samo Ïeljo: pritisni-
ti to mlado jasno ãelo, na katerem je ãital brezmejen po-
nos, tako trdo k tlom, da bodo vsi razloãno spoznali,
kdo je Miklausin, fant sam pa obãutil njegovo premoã.
Nemara bi bil dosegel svoj namen, ãe bi ne bil obla-
til Gradnikovega imena javno, pred vsemi ljudmi, kajti
deãkova prvotna Ïelja je bila, da se ãim hitreje, ãeprav
poniÏan, umakne pijani drhali. Ob hudi Ïalitvi pa je za-
slutil nasprotnikovo ‰ibkost, hkrati pa tudi njegov na-
men. Ne, za nobeno ceno se ne vda! On, nezreli mladiã,
se hoãe boriti z odraslim moÏem, ki ima ob sebi celo
trumo prista‰ev, prijateljev in znancev! Kako visoko je
nad njim, nad njimi vsemi . . . In Lovrekove ustnice je
preletel tako veder smehljaj, da se je trgovãeva du‰a v
hudi slutnji vznemirila in so moÏaki pozorno stegnili
svoje vratove.
»Prehiteti ga moram!« je pomislil Miklausin in na glas
posmehljivo dodal: »Zadelo te je, kaj? Zato molãi‰! Naj-
boje tako! Na Stropnici te Ïe ogladijo, saj zato si tukaj
. . . Da se ne vrÏe‰ ãisto po oãetu . . .«
Zlobni stavki so mu mastno polzeli iz ust in s tiho
grozo je zaãutil, da govori v praznino, kajti deãek si je bil
nadel neviden oklep, od katerega so se vse njegove pu-

265 
BELI DVOR BESeDA

‰ãiãe klavrno odbijale. ·e vedno se je smehljal, stopil

ãelo bliÏe k mizi — hoj, protinapad! je nekako omam-
ljeno ugotovil trgovec —, dvignil desnico in se zazrl v
svojega nasprotnika. Mahoma je vse utihnilo.
»Gospodje!« je zaklical Lovrek z zvonkim glasom.
»Sli‰ali ste gospoda Miklausina, poslu‰ajte ‰e mene,
sina moÏa, katerega je Ïalil. Razen obeh prizadetih je
meni edinemu znano, kaj se je zgodilo v tisti uri, ko je
moj oãe pobil tega ãloveka na tla. Vse sem sli‰al, gospod
Miklausin, vse sem videl . . . Mojega oãeta ste nesram-
no ogoljufali s pomoãjo tega ãloveka tukaj,« — in Lov-
rek je s prstom pokazal na odrevenelega Vrhunca —
»ogoljufali in okradli. V tisti uri ste mojemu oãetu pri-
znali svojo lopov‰ãino in se celo bahali z njo. Kje pa
ima‰ dokaze, ste rekli in se mu rogali . . . O, da ni moje-
mu oãetu prehitro zavrela kri, sedeli bi v jeãi ‰e dana‰-
nji dan, vi in va‰ niãvredni pomagaã!«
Pomolãal je za trenutek in zakljuãil s stavkom, ki ga je
bil nekoã sli‰al v ‰oli: »BoÏji mlini meljejo poãasi, toda
gotovo . . . Prej ali slej pride vrsta tudi na vaju dva . . .
Prej ali slej vaju udari praviãni Bog . . .«
Ti‰ino, iz katere se je z neprijetno razloãnostjo sli‰alo
teÏko Miklausinovo hropenje, je pretrgala ‰ele odurna
kletvica starega Hojana. Istoãasno je telebnila na fanta
njegova roka s tako silo, da se je ta opotekel po sobi. Ta

266 
BELI DVOR BESeDA

vsem prisotnim razumljiva in deloma iz srca potekajoãa

kretnja je sprostila duhove.
»Ven, smrkavec! Ven, ven«
Vse je planilo kvi‰ku. MnoÏica rok se je poÏeljivo ste-
zala proti deãku, ki sta ga v naslednjem trenutku pogra-
bila Luka in Tone in ga s tak‰no silo sunila skozi vrata,
da je zvi‰ka odletel v lopo. Tam se je sicer s teÏavo po-
biral s tal, a na njegovih ustnicah je ‰e vedno poigraval
skrivnosten smehljaj: smehljaj tistega, ki pozna in izpri-
ãuje resnico in trpi zanjo. V tisti uri je Lovrek z veliko
jasnostjo zaãutil, da se je s svojim dejanjem za dobr‰en
del pribliÏal tako oãetu kot Belemu dvoru . . .
Ko so se zaprla vrata za njim, hrup v sobi ni pojenjal.
Kakor razdraÏeni sr‰eni so krilili lovci okrog Miklausi-
na, kriãali vsevprek in se podvizali, da ãim glasneje in
oãitneje izrazijo svoje ogorãenje. Nekaj izmed njih pa jih
je obsedelo z zami‰ljenimi obrazi pri mizah in kar niã se
jim ni mudilo k mrko zroãemu mogotcu, ki se je delal,
kakor da ne najde pravih besed, sluteã, da ga ni med nji-
mi ãloveka, ki bi mu v srcu ne bil privo‰ãil pravkar‰njega
poraza.
Najbolj nesreãni so bili ‰tevilni skedolizniki, ker so se
bali predãasnega zakljuãka gostije, vendar so v svojo
sreão precenjevali Miklausinovo obãutljivost in ‰e bolj
njegovo prisebnost. Ni trajalo dolgo, ko se je spet obrnil
k svojim lovskim tovari‰em. Njegov glas je bil povsem

267 
BELI DVOR BESeDA

miren, edino njegov smeh je izdajal teÏavo, s katero se

je krotil.
»No ja, ta burka je za nami!« je zaklical. »Kar sme‰no
je bilo, he, he, he! Sami ste videli: je paã v krvi . . . Zdaj
pa izpijmo, in na noge! Pri Kavãiãu nas ãaka ‰e dolga in
pomembna seja!«
HvaleÏno so zasijala lica skledoliznih podrepnikov. Ni
‰e bilo konec! ·e se bo pilo! Med vsestranskim pritrje-
vanjem, napivanjem in poslavljanjem se je izba polago-
ma praznila. Zunaj so lovci hrupno iskali svoje reãi, se
oblaãili, oprtovali nahrbtnike in natikali ustreljeno div-
jaãino na dolge kole, ki sta jih potem nosila po dva in
dva gonjaãa ali preprostej‰a lovca.
Miklausin je nazadnje ostal sam s Hojanom. Ko se je
previdno razgledal naokrog, je zaÏugal z roko in srdi-
to, toda s pritajenim glasom siknil starcu na uho: »Pre-
malo je okusil brezovega olja, se mi zdi . . . Ali sem ti
ga dal na letovi‰ãe? Ne bo veã dolgo, pa ti zraste ãez
glavo . . .«

268 
BELI DVOR BESeDA

IX

Z ima se je zavlekla, kakor da je sploh ne misli biti

konec, kakor da so na planinah za veãne ãase go-
spodarji vetrovi in sneg. V kraj‰ih presledkih so pribuãa-
vali ãez pobeljene goliãave in s svojim ledenim hladom
ti‰ãali ljudi v zatohlost nizkih sob, kjer so se zadirali
drug na drugega in si bili na poti. Bolj in bolj so jih tra-
pile zle misli, ki so prihajale do izraza v neprestanem
zbadanju in nenadnih izbruhih besnosti.
Lovrek je nekoliko prijetnosti hribovske zime izkusil
Ïe prej‰nje leto, a v primerjavi z leto‰njimi so bile pra-
va malenkost. Po Miklausinovi lovski gostiji je postal po
gospodarjevem zgledu in in nedvoumnem priporoãilu
starca za vso nakopiãeno slabo voljo in zlobo. Njegovo
Ïivljenje se je spremenilo v pravi pekel.
Da od mo‰kih ni sli‰al prijazne besede, ga niti ni to-
liko motilo, ker se je bil Ïe popolnoma priuãil revkajoãe-
mu naãinu medsebojnega obãevanja na Hojanovini, a
za dora‰ãajoãega, Ïe po svoji naravi ponosnega in zdaj
podvojeno obãutljivega fanta je bilo od dne do dne ne-
znosnej‰e, ker ni minil dan brez obilnih, nezasluÏenih
udarcev. Posebno Hojanovi sinovi so bili radodarni z

269 
BELI DVOR BESeDA

njimi: ob sleherni nev‰eãnosti, ki jih je bilo zdaj v dolgi

zimi na pretek, so si dajali du‰ka s klofutanjem, lasa-
njem in drugimi ljubeznjivimi prijemi. Ubogi fant se jim
je kakor preganjana divjad umikal in skrival, hkrati pa je
postajal nezaupljiv in zakrknjen, in v njegovi du‰i se je
vÏigala krvoloãna ma‰ãevalnost, spro‰ãajoãa se v temini
hleva z izbruhi divje, toda onemogle jeze. Krvoloãni na-
klepi so postajali najljub‰a vsebina njegovih sanj. Ved-
no bolj je uÏival ob predstavi, kako bi bilo, ãe bi na za-
sovraÏeni strehi zaplesal rdeãi petelin . . . Bosi in goli bi
sredi noãi skakali po snegu, javkali in tulili in nad njimi
bi se buãeã poganjali ognjeni zublji proti ãrnemu nebu
. . . On pa bi jih od daleã gledal in se naslajal ob nji-
hovih krikih. Najãe‰ãe se je potem spomnil na Ïenske,
ki niso bile krive, ter je raj‰i dal svojim mislim drugo
smer. Kaj ãe bi zbeÏal na skalovito Ljubelo in se skril v
eni izmed njenih redkih votlin? Ustanovil bi roparsko
tolpo, s katero bi strahoval vso dolino, bogate kaznoval
in jim odvzemal bogastvo, reveÏe obdarjal z njim . . .
Strahovito bi kaznoval svoje muãitelje, Miklausina, Vr-
hunca in Hojanove . . . Tu in tam se ga je polastila celo
misel na smrt. Umreti bi moral, tako umreti, da bi vsi s
prsti kazali na krivce . . . In on sam bi prihajal noã za
noãjo iz drugega sveta in bi jih tako neusmiljeno stra‰il,
da bi umirali v smrtni grozi . . . Marsikatero noã je tako

270 
BELI DVOR BESeDA

Ïivo zasanjal, da je prepla‰eno planil kvi‰ku, ãe je le za-

roÏljala veriga v spanju se premikajoãega goveda.
Zaenkrat je bila Lovrekova razsodnost ‰e vedno do-
volj ãvrsta, da je spet in spet premagala bolno igro do-
mi‰ljije in zloãinsko pri‰epetavanje mraãnih globin nje-
gove du‰e, in strahoma se je spra‰eval, kako dolgo bo ‰e
zmogel vztrajati v tej borbi. Zaradi tega je sklenil, da
spomladi pobegne v ‰iroki svet. Nekam daleã se odpravi
sluÏit ali pa gre oãeta iskat . . . Ko doraste, se z njim po-
vrne na Gradi‰ãe in oba priãneta boj za pravico . . .
Kar doãakati ni mogel, da bi izvedel svoj sklep, in dan
na dan je gazil po visokem snegu, si krãil pot k samot-
ni skali vrh Stropnice in se oziral po dolini. Ali se Ïe ka-
Ïejo znaki pojemajoãe zimske moãi? V brezmejnem
hrepenenju je vohlajal po zraku, da bi ujel polet po-
mladnih vetrov, katerih pohod z juga bi razklenil tudi
njegove okove. Toda nad dolino so se ‰e vedno vlaãile
umazane megle. Snega veãinoma ni bilo veã, toda v Ïa-
lostno pu‰ãobo rjavkastih polj so s poboãij dolinskih
hribov ‰e vedno segali beli jeziki, podobni lovkam og-
romne hobotnice, ki drÏi svoj plen in ga ne mara izpu-
stiti. In z razoãaranimi vzdihi se je deãek vsakokrat
vraãal v hlev, potuhnjen in spla‰en, bojeã se svojih pre-
ganjavcev.
Paã so se bili ti v poslednjem ãasu nekam naveliãali
svojega rabeljskega posla, morda so se nemara natiho-

271 
BELI DVOR BESeDA

ma bali molãe trpeãega, samo z zobmi ‰kripajoãega fan-

ta, ki se jim je umikal kakor potepen pes, samo eden iz-
med njih, najmlaj‰i Hojanov sin Tone, ni poznal nikakr-
‰ne utrujenosti in nobenega strahu. On edini ni odne-
hal. Kakor da bi bil plaãan, je zasledoval pastirja ob vsa-
kem koraku in se obregnil ob njega, kjer se je le mogel.
Nemara zato, ker je bil do Lovrekovega prihoda kot naj-
mlaj‰i sin sam na dosegu trdih pesti ter se je hotel zdaj
do sitega nauÏiti sladke zavesti moãnej‰ega.
Njegovim oãem se pogosti deãkovi sprehodi k skali
niso dali prikriti in tako ga je nekoã priãakal, ko se je ta
ves pobit vraãal v hlev. Dan je bil posebno otoÏen, skoraj
mraãen, in nad dolino je kakor mrtva‰ka rjuha leÏala
gosta megla, nad katero so z zateglim piskanjem kriÏa-
rili potepajoãi se vetrovi. O pomladi ni bilo ne duha ne
sluha, in poln teÏkih misli je Lovrek zavil okoli su‰ilnice.
V tistem trenutku je izza nje planil Tone.
»Kod si se potepal?« se je glasilo njegovo prvo vpra-
‰anje, ko se je bil mogoãno razkoraãil pred zmedenim
deãkom, ãigar begajoãe oãi so iskale zavetja pred suro-
veÏem.
»No, kaj ne bo‰ odprl ust?«
Lovrek namesto odgovora poskoãi in jo z naglico pre-
ganjanega jelena ubira proti varni temini napol priprte
parne, v kateri je v kopah sena in slame, segajoãih prav
do ostre‰ja, poznal sleherni kotiãek.

272 
BELI DVOR BESeDA

Tone, pripravljen na njegov beg, ga ujame tik pred

vrati in mu brez dolgega uvoda pripelje dve tak‰ni klo-
futi, da fant brez moãi omahne na tla.
»Jaz ti Ïe pokaÏem, fantalin!«
Lovrek se omahovaje zgrabi za boleão glavo, a ob tem
gibu izbruhne v njem dolgo zatajevani srd. V nenadnem
zaletu naskoãi nasprotnika in ga z Ïivalskim krikom po-
dre v sneg. V svoji osuplosti si ta ne ve pomagati. Deãek
ga bije z rokami in suva z nogami. Tone odmika samo
glavo in na ves glas tuli, in kmalu je vesoljna Hojanovina
pokonci.
Îe se bliÏa pomoã. Trije bratje strumno prihite na bo-
ji‰ãe. ZdruÏenim brcam in nemilo nabijajoãim pestem
se kmalu posreãi odtrgati napadalca od njegove Ïrtve.
Okrvavljen in raztrgan se jim izmakne in kakor brez
uma plane proti hi‰i. Pred vrati ga ustavi gospodar, mir-
no vleãe dim iz svojega vivãka.
»Eha! Ali si znorel?«
Njegov glas je mrzel in porogljiv in Lovrek zaãuti ob
pogledu nanj, da ga sovraÏi iz dna du‰e. Nekaj ga sili, da
mu zakriãi v obraz.
»Va‰a hi‰a je peklenski brlog, vi in va‰i sinovi zlodeji!
Samo to si Ïelim, da vas Bog kaznuje: s toão, ognjem in
vodo . . . Lopovi, lopovi!«
Blaznost gori v deãkovih oãeh in iz ust mu ‰kropi
krvava pena. Nikogar ne vidi razen starca, ki prepadel

273 
BELI DVOR BESeDA

buli vanj, kakor da ne more verjeti svojim u‰esom. âez

nekaj ãasa se brez odgovora obrne in prepusti kazen za
drzne Ïalitve svojim sinovom, ki takoj kakor lakotni vol-
kovi znova planejo na pobeglo Ïrtev. NesreãneÏ se brani
s podeseterjenimi silami, vendar zdruÏenim napadom
ni kos: kmalu podleÏe in nazadnje nezavesten obleÏi na
kupu snega.
Zmagovalci ga puste brez pomoãi. ·ele usmiljene
Anãkine roke ga s teÏavo dvignejo in prenesejo v hlev,
kjer v boleãi nemoãi obleÏi v svojih jaslih.

274 
BELI DVOR BESeDA

V tisti noãi je nihal Lovrek med spanjem in bede-

njem, prevzelo ga je bilo neko ãudno stanje
omamljenosti, ki ga doslej ‰e nikoli ni doÏivel. Od ãasa
do ãasa so ga prebudile neznosne boleãine. Tedaj se je
stokaje prekladal na leÏi‰ãu in ãutil sleherno ped prebite
in ranjene koÏe. Potem ga je vnoviã zanesel mogoãen
val iz stanja telesnih obãutkov v megleni svet, v glavi mu
je ‰umelo, kakor da mu kujejo moÏgane z Ïareãimi kla-
divi, in krogotok zmedenih predstav ga je vrtinãil na-
okrog kakor izgubljeno, vetrovom izroãeno peresce.
Nabijanje in kolobarjenje je polagoma pojenjalo, in
Lovreku se je zazdelo, da se vse okrog njega odeva v ru-
dasto zarjo, kakor v noãnem poÏaru, ko bije plat zvona
in sikajo krvavi plameni proti nebu. Vedno moãnej‰a,
bolj in bolj ‰ãemeãa je svetloba, orja‰ki zublji ‰vigajo
kvi‰ku, od vsepovsod se izvijajo plameni, sli‰i se nepre-
stano prasketanje, pokanje goreãih ostre‰ij in celi roji
Ïareãih in pekoãih isker se vidijo . . . Usipljejo se nanj,
kakor da ga hoãejo zasuti . . . Lovrek bi rad zbeÏal, a ne
more, kajti noge so mu negibne . . . Zadu‰en krik mu
razkolje grlo . . .

275 
BELI DVOR BESeDA

Ob zvoku lastnega glasu se prebudi. Tesnobno se

ogleduje in z u‰esi prestreza zavijanje vetra, ki kakor
jata laãnih volkov tuli v gluho noã. V hlevu je vse mirno,
samo rahlo sopenje speãe Ïivali mu priãa, da ni sam. Hi-
poma je popolnoma buden. Z nekak‰no prodorno jas-
nostjo se spomni vseh dogodkov minulega dne. S spo-
minom vred zaplapola v njem prej‰nji ogenj sovra‰tva,
ki ga kljub boleãinam jadrno dvigne na noge. Brez sto-
kanja, toda s stisnjenimi zobmi poi‰ãe pod jaslimi skri-
to le‰ãerbo, katere se je vãasih posluÏil, ãe je hotel ãita-
ti ponoãi v hlevu, in jo z drhteãimi prsti priÏge. V svitu
njene svetlobe privleãe od nekod nahrbtnik, kamor v
naglici zba‰e perilo, obleke in knjige. Nato obleãe svoj
pla‰ã — tetino boÏiãno darilo — in tiho odrine zapah na
hlevskih vratih. Med podboji se ‰e enkrat ozre na svoje
varovance, ki so mu bili vedno mili. Njim se ne sme niã
zgoditi! Njegovo ma‰ãevanje velja edino okrutnim lju-
dem!
S tihotapskimi koraki se pomika proti preuÏitkarski hi-
‰ici, v kateri spe sinovi. Dile so polne koruznice in v lopi
je nekaj speljajev izlu‰ãenih koruznih strokov. Dovolj go-
riva . . . Tja se bo splazil, priÏgal vÏigalico in jo vtaknil v
slamo . . . Ej, to se bo obliznil plamen! Poslopje je dov-
olj oddaljeno od ljube Ïivine, do hleva se poÏar ne more
raz‰iriti . . . Kaj pa Ïenske? Te mu niso storile niã hude-
ga! Zbuditi jih mora, da se pravoãasno re‰ijo . . .

276 
BELI DVOR BESeDA

Pred durmi stoji in jih z negotovo roko odpre, toda

moãan sunek vetra mu jih izpuli iz roke, da se treskoma
zaloputnejo. Od skale sem zavija veter, kakor da vpije-
jo izgubljene du‰e na pomoã, po Ïametnoãrnem nebu
se podobno divjemu lovu pode ‰e temnej‰e sence obla-
kov in deãka zazebe v nepojmljivi grozi. Niã oklevanja,
si prigovarja, in ‰e enkrat odpre vrata. V tistem trenut-
ku se nekje v notranjosti sproÏi stara stenska ura in od-
brni v temo dvanajst pocenozveneãih udarcev. Polnoã
. . . Ura strahov . . . Vse zgodbe o strahovih in duhovih,
ki jih je bil kdaj slu‰al pri koÏuhanju ali preji, mu ‰ine-
jo na misel. Dalje, dalje, kdo bi mislil nanje . . .
S teÏavo najde v Ïepu ‰katlico z vÏigalicami. Odpre jo,
vendar so otrple roke nerodne, tako da se mu jih pol iz-
suje na tla. Eno priÏge in odtapa dalje. Prsi se mu dviga-
jo mukoma, kakor pri najteÏjem delu, grlo se mu stiska
od groze in po hrbtenici se mu pretaka ledena reka, ka-
tere hlad ga Ïge kot ogenj. Pred seboj zagleda lopo, iz
katere vodijo na dile lesene stopnice. Zgoraj so ‰e ena
vrata, ki so zaprta. Dobro, zdaj je konec, zdaj se izpolni
kazen . . .
Toda preden utegne stopiti naprej, se skozi ‰pranje
slabo zapaÏene lesene stene nad stopnicami zasveti
sinja luã, vrata se poãasi odpro na steÏaj in ves prostor
je kar naenkrat oblit s ãudno trepetajoão svetlobo, po-
dobno oni, ki jo je Lovrek pred leti videl na Gradi‰ãu.

277 
BELI DVOR BESeDA

Odrevenel obstoji in si ne upa dvigniti oãi, kajti v srcu

ãuti, da se bodo njegove oãi sreãale s tisto, ki se je boji
in si je Ïeli hkrati . . . Skrivnostna sila mu usmeri pogled
proti vratom. Med podboji stoji teta Ana, obsijana z bla-
gim sijajem, ki polzi iz ‰irokih rokavov njene obleke,
lepa, a ‰e vedno smrtnobleda, polna mile in vdane otoÏ-
nosti. Lovrek se je ne more nagledati, z iztegnjenimi ro-
kami se ji bliÏa. Tudi prikazen se ne gane, ‰ele ãez nekaj
hipov splava niÏje ter se ustavi sredi stopnic.
»Lovrek!«
Dekliãine ustnice se premikajo, toda glas, ki opaja za-
verovano poslu‰ajoãega fanta s svojo sladkostjo, zveni
pridu‰eno, kakor da prihaja iz velike daljave in s teÏko
muko do njegovih u‰es.
»Kaj mi hoãe‰?« se utrga iz Lovrekovih ust.
Resno, skoraj strogo zasije mladenkino lice.
»Trpi! Trpi!«
Dvakrat in s poudarkom izreãe svoje povelje, Ïeljo ali
morda samo nasvet.
»Sli‰im!« jekne deãek in poslu‰no skloni glavo.
Komaj si nato ‰e enkrat upa upreti svoj pogled vanjo.
Toda glej! Resnobna strogost je Ïe izginila z njenih lic,
neÏen smehljaj ji spreletava blede ustnice, in kakor dih
priplavajo njene bodreãe besede na njegovo uho.
»Ne obupaj!«

278 
BELI DVOR BESeDA

Nato svetloba ugasne in prikazen izgine v nepredir-

ni temi, kakor da se je spustilo med njo in njega ãrno
zagrinjalo. Lovrek si brez jasne misli otira potno ãelo,
topo prislu‰kujoã nabijanju svojega srca. S kleãajoãimi
nogami se poãasi spravi iz veÏe in zapre vrata za seboj.
Opotekaje se odhiti v noã, pa se sredi poti ustavi, zgru-
di na kolena in zakrili z rokama proti nebu; iz globine
njegove izmuãene du‰e prikipi vroãa molitev za vse
mrtve, za Ano, mater, za ves Gradnikov rod in zase, zase
najbolj.
Njegovo trudno telo se komaj privleãe do leÏi‰ãa,
burne misli v glavi so kakor izbrisane, edino nepremag-
ljiva Ïelja po spanju gospoduje v njem. Vendar se poleg
nje ãisto na dnu srca giblje nekaj sladkega: kakor Ïlaht-
na cvetka vzcveta v njem sladek obãutek, obãutek dete-
ta, nad katerim nenehoma bdijo skrbne in ljubeãe
oãi . . .

279 
BELI DVOR BESeDA

XI

K o je Lovrek vendarle doãakal pomlad, ki se je obo-

tavljaje povzpela na hribovje, ni zaukal, poln ra-
dostnega vzhiãenja, kakor lani, temveã je s pove‰eno
glavo sledil svoji ponoreli ãredi. Lani je vriskal, da je od-
mev poletaval na vse strani, letos ga je prevzemala ena
sama misel: ãas svobode je tu! Le ‰e toliko poãaka, da se
gozdovi povsem odenejo v zelenje, da se sonce premak-
ne vi‰je in da izginejo bele lise s planine.
Dva razloga sta ga zadrÏevala, da ni pobegnil takoj ob
nastopu toplej‰ih dni. Bal se je, da bi si z begom ne zaprl
za dolgo ãasa, najmanj pa do polnoletnosti, vrnitve na
Gradi‰ãe, ‰e bolj pa mu je bilo Ïal prekinitve tako uspe‰-
nega uãenja, ki bi se zdaj bilo spet lahko priãelo. Tu in
tam je Ïe razmi‰ljal, ali bi ne ostal, zlasti, ker so ga Ho-
janovi od tistega dne pustili pri miru. Vsakokrat je
moral to misel zavreãi, ker se je upraviãeno bal ponov-
nega izbruha svojih ma‰ãevalnih nagonov. Slutil je, da
se utegnejo nekoã znova prebuditi in takrat bi nemara
ne pri‰la pomoã, takrat bi jim podlegel, sebi in drugim
v pogubo. Raj‰i se je nekaj let potikal po svetu . . .

280 
BELI DVOR BESeDA

Oh, ãe bi pred begom mogel govoriti z Urbanãiãem.

Îe se je bil odloãil, da jo ponoãi mahne v Zalesje in se
posvetuje z njim, ko je malo nato izvedel nekaj, kar je
docela spremenilo vse njegove naãrte.
Nekega veãera, ko je bil dokaj pozno prignal ãredo
domov ter je sam, v svoje misli zatopljen, pouÏival
ostanke skromne veãerje, je sli‰al zanimiv razgovor. Na
drugem koncu mize so sedeli Hojani okrog nekoliko
vinjenega Luke, ki se je pravkar vrnil iz Zalesja, kamor
ga je bil poslal oãe, da nakupi razne potrebne stvari.
Luka je govoril glasno in malce prevzetno, tako da je
Lovrek brez napenjanja u‰es razumel vsako njegovo be-
sedo. In Ïe po prvem stavku je prisluhnil.
»Nikar se ne jezite, oãe! Saj sem zastonj pil. Miklau-
sinov gospod so mi plaãali, ko sem jim povedal, kako
smo ga . . . «
Starec je nejevoljno hrknil in sinovi so po‰kilili proti
Lovreku, ãigar negibni obraz jim ni izdal niãesar.
Luka je urno zasukal razgovor.
»Veste, kaj sem sli‰al v trgu? Razbor‰ki gospod, grof
Arnikar, ali kako ga Ïe kliãejo, pride jutri na Smodiv-
nik.«
Lovrek je ob tem imenu zatrepetal in zaãel hitreje za-
jemati, da bi se ne izdal, kajti val upanja je pordeãil nje-
gov obraz.
»Grof d’Harancourt . . .«

281 
BELI DVOR BESeDA

»Smodivni‰ki petelini ga mikajo,« je menil stari Ho-

jan.
»Kajpak! Vpra‰al sem logarja, z nami je pil v krãmi, ali
bi potrebovali vodnika. Îe mogoãe, je dejal, ampak za
gotovo ne ve, mora poprej grofa vpra‰ati. Hudirja, oãe,
kako kronico bi kar lahko zasluÏil.«
»Da bi jo zapil, saj te poznam.«
»Enega izmed nas pa bi res lahko pustili!« so moledo-
vali ostali trije sinovi.
»Sem pa res neumen, da sem sploh kaj bleknil!« se je
razhudil Luka. »Jaz pojdem, jaz sem izvedel za to reã!«
»Oralo se bo pa samo! Nobeden ne pojde! Lepo vre-
me je in polne roke dela imamo. Grof si Ïe sam poi‰ãe
petelina. âe bi mu bila pot zares neznana, mu jo nemara
sam pokaÏem.«
Sinovi so poparjeno umolknili. Oãetovi sklepi so bili
tr‰i od skale, in vsako prigovarjanje je bilo odveã, razen
tega so predobro poznali njegovo skopost, ki ni niti last-
nemu otroku privo‰ãila sluãajnega zasluÏka. Godrnjaje
so drug za drugim zapu‰ãali mizo, pri kateri je nazadnje
obsedel samo Lovrek. Njegova domi‰ljija je z najveãjo
naglico snovala nov naãrt, bolj‰ega od vseh dosedanjih.
Spomnil se je svojega sreãanja s priljudnim plemiãem —
saj to je bilo pri gozdni kapelici na tisti sreãno nesreãni
dan, ko je odkril podzemni hodnik! —, njegovega tople-
ga zanimanja za Gradnikove, a tudi ponujene pomoãi.

282 
BELI DVOR BESeDA

Do danes je ohranil nekje v zati‰ju svojih moÏganov

grofove prijazne besede: ȉe bi ti ali tvoji ljudje rabili
pomoã ali nasvet, zateãi s k meni!«
In zdaj je zares potreben obojega! Pomoã mu je nuj-
na! Jutri ga poi‰ãe, poklekne predenj in ga za Ïive in
mrtve poprosi, naj mu pomaga s te stra‰ne Hojanovine
nazaj na Gradi‰ãe. Gotovo ga usli‰i . . . Poln nemirne-
ga upanja se je Lovrek vso noã premetaval na parni in ni
mogel zatisniti oãi. Jutri, jutri — jutri se odloãi . . .
Napovedanega gosta naslednje jutro ni bilo, ‰ele po-
poldne je zavila mimo Hojanovine veãja lovska odpra-
va, sestojeãa iz lovcev in nosaãev. Ne da bi se bila za tre-
nutek ustavila, je nadaljevala svojo pot ãez sedlo proti
planinskim pa‰nikom, odkoder jih je opazoval Lovrek.
Od nekod se je primuzal stari Hojan, se nekaj ãasa obo-
tavljal in se nato prikljuãil spredaj stopajoãemu grajske-
mu logarju.
Lovrek je smuknil za grmiãevje ob poti, odkoder je
sli‰al vse in marsikaj videl. Grofa, ki se je v nekem tujem
jeziku pomenkoval s svojim tovari‰em, starej‰im gospo-
dom, je takoj prepoznal. Spredaj je grajski logar glasno
razlagal svojemu spremljevalcu Hojanu, da namerava-
jo nocoj ‰otoriti pod Hudo peãjo ter zjutraj navsezgodaj
odriniti na petelina. Starec je nazadnje menda sprevidel,
da ga nihãe niti ne Ïeli niti ne potrebuje. Na kriÏpotju se
je poslovil in se s ãemernim obrazom vraãal proti domu.

283 
BELI DVOR BESeDA

»Prav je tako!« je skoraj na glas vzkliknil razveseljeni

deãek. »Zveãer bodo kurili, zlahka jih najdem.«
Popoldanske ure so mu tekle mnogo prepoãasi. Ne-
znansko se je prestra‰il, ko so okrog pete ure z nevarno
hitrostjo pridrveli z juga hudourni oblaki, se kopiãili nad
Smodivnikom in se nadleÏno obe‰ali na njegove skale,
tako da je bil vrh kmalu docela zakrit. Kakor po sreãno
odvrnjeni nevarnosti mu je bilo, ko jih je ostri severnjak
s Ple‰ivca prav tako hitro razpihal in so se razleteli brez
kapljice vode.
Zveãer je bilo nebo jasno, kakor da je pomito, in gre-
beni planin so zaÏareli najprej v temnem ‰krlatu, ki je
polagoma prehajal v neÏno zmes roÏnate barve. V na-
stopajoãem mraku, ki se je rahlo spu‰ãal na zemljo, pa
je vedno bolj temnela in konãno ugasnila. Tiho pevaje je
poganjal Lovrek nasiãeno ãredo domov in si tako od-
ganjal razburjenost, ki ga je vedno moãneje prevzema-
la. Po veãerji se je spravil, kakor obiãajno, na parno in
ãakal, da so zamrli vsi glasovi. Zdaj je pri‰el njegov ãas.
Najprej se je previdno splazil k skali nad naseljem, da
bi se razgledal. Zares, pod Hudo peãjo se je svetlikalo,
tam so kurili. S hitrimi koraki je krenil v smeri proti
ognju. Tema ga ni ovirala, saj je pot dobro poznal. Od
hleva je priskakal âujeÏ, vendar ga je Lovrek napodil,
bojeã se, da bi ga ne bil izdal s svojim lajanjem.

284 
BELI DVOR BESeDA

Preden si je mislil, se je zna‰el na jasi pod nevarno vi-

seão, Huda peã imenovano skalo. Zublji plapolajoãega
ognja so osvetljevali dva prostorna ‰otora, med kateri-
ma so lovci mirno se pomenkujoã deloma sedeli, delo-
ma poleÏavali in brÏkone ãakali na veãerjo, ki jo je pri-
pravljal debelu‰en moÏak. Vzdu‰je je bilo mirno. Nizko
nad Smodivnikom so gorele zvezde in se utrinjale, ka-
kor bi pohitevale k veselo odskakujoãim ognjenim
iskram na zemlji.
Lovrek je dlje ãasa kakor zamaknjen opazoval mikav-
no sliko in srce mu je nabijalo gori do vratu. Z naglim
sklepom se je odloãil in stopil bliÏje.
»Dober veãer!« je pozdravil z drhteãim glasom pre-
seneãeno druÏbo.
»Kaj bi rad?«
Grajski logar je prvi skoãil pokonci in z neprijaznimi
oãmi sprejel noãnega sprehajaãa.
»Rad bi govoril z gospodom grofom d’Harancour-
tom!« je dahnil deãek trepetaje.
»Danes ni niã, pridi v gra‰ãino!«
Med tem pa je bil grof sam Ïe vstal in pristopil k nji-
ma. Pozorno je pogledal pri‰leca in zaãudeno vzkliknil:
»Saj tebe poznam, ali ne? Gradnikov si, kajne?«
Lovreka je kakor telesna boleãina pre‰inila taka bur-
na radost, da se je komaj vzdrÏal na nogah.

285 
BELI DVOR BESeDA

»Da, Gradnikov sem, Gradnikov Lovrek, ãe se me bla-

govolite spominjati. Pri svojem varuhu bivam, tu na
Stropni‰ki peãi. Îe drugo leto . . . Pa ne morem, ne mo-
rem veã zdrÏati. Re‰ite me, gospod grof, pomagajte mi!«
Pri zadnjih besedah je zgrabil grofovo roko in se, pri-
tisniv‰i jo na ustnice, vrgel predenj na kolena. Po mla-
dih licih so pricurljale debele solze, ki so se utrinjale v
svitu nemirnih plamenov. Krãevito ihtenje mu je pretre-
salo telo, ãeprav se je sramoval in se trudil, da se pomi-
ri. Brez uspeha! Predolgo zadrÏevana ãustva so prekipe-
la in ga popolnoma premagala.
Grof se ni vznejevoljil, marveã ga je rahlo prijel za
roko in mu s tolaÏeão besedo prigovarjal.
»Vstani, deãko! O vsem se pogovoriva!«
Njegov glas je takoj zalegel. Lovrek ga je poslu‰al, si
v zadregi brisal oãi in mokri lici ter se polglasno opra-
viãeval, naj mu ne zameri, ker ga je tako prevzelo. Grof
ga je brez odgovora odvedel k leÏi‰ãu, kjer je napol zlek-
njen sedel drugi gospod, ki si je radovedno ogledoval
nenapovedanega gosta. V tujem, deãku neznanem jezi-
ku je nekaj izpra‰eval grofa, ki mu je odgovarjal, ‰e prej
pa fantu z nemo kretnjo namignil, naj sede k njima.
»Tako! Zdaj pripoveduj! Lepo poãasi in vse od kraja:
zakaj si na Stropnici, kaj te teÏi in kako naj ti poma-
gam!«

286 
BELI DVOR BESeDA

In Lovrek je pripovedoval na dolgo in ‰iroko, preãen‰i

z izgubo preljube domaãije, in polagal v svoje besede
vso svojo du‰o: o spopadu pri jezu in o kriviãni sodbi, o
svojem Ïivljenju na Stropnici, o Miklausinovih Ïalitvah
in surovem ravnanju Hojanovih. Niãesar ni zamolãal,
niti svojih naklepov niti svojega hrepenenja, ki ga je noã
in dan vleklo z vi‰avja nazaj v dolino.
Konãal je s proseãe sklenjenima rokama: »Vse, kar
sem vam povedal, je ãista resnica! Prosim, prepriãajte se
pri gospodu uãitelju Urbanãiãu in drugih po‰tenih lju-
deh. Potem pa me spravite odtod nazaj na Gradi‰ãe!«
Umolknil je za hip in dodal s poudarkom: »âe bi tr‰ke
pobaline trdo prijeli, saj bi morali priznati resnico! Vsi
se paã boje Miklausina, ker je tako mogoãen . . .«
Grof, ki je z najveãjo pozornostjo poslu‰al njegovo Ïa-
lostno zgodbo, se je rahlo nasmehnil, in se lotil preva-
janja svojemu spremljevalcu.
»Torej tako je s teboj, deãko!« je menil grof zami‰-
ljeno in se spet obrnil k Lovreku. »Kako naj ti zdaj jaz
pomagam?«
»Vi ste mogoãen gospod! Gospodu sodniku v Razbor-
ju naroãite, naj me vzame Hojanu in me vrne teti na
Gradi‰ãu! Samo to, niã drugega!«
Grof se je vnoviã nasmehnil.

287 
BELI DVOR BESeDA

»Precenjuje‰ mojo moã. Jaz sem le tujec v va‰i drÏa-

vi. Toda gospod poleg mene je visok uradnik. On uteg-
ne imeti veã sreãe. Njemu se priporoãi!«
Lovrek je proseãe uprl svoje oãi v prijaznega gospo-
da, ki ga je motril z dobrohotnim smehljajem. Zali de-
ãek, pogumni kovaã svoje usode, mu je oãitno ugajal,
zlasti ko je Lovrek bojeãe omenil, da zna za silo tudi
nem‰ko. Postavil mu je mnogo vpra‰anj, na katera mu
je Lovrek odgovarjal v okorni, vendar dobro razumljivi
nem‰ãini. Njun razgovor je zmotil ‰ele logar, ki je javil,
da je veãerja gotova.
Grof je ustreÏljivo povabil tudi Lovreka, naj jim po-
maga, ta pa je odkimaval in se opraviãeval, ãe‰ da ne
spravi niti griÏljaja vase, preden ne izve, kak‰en bo
uspeh njegove pro‰nje. Grof se je obrnil h glavarju, s ka-
terim sta se nekaj ãasa pomenkovala, in nato zmago-
slavno vpra‰al: »In ãe ti povem, da se gospod glavar za-
vzame zate, ãim se vrneva v dolino? Seveda, ãe je vse
res, kar si povedal.«
»PriseÏem, da je res. Vpra‰ajte vse, razen Miklausina
in njegovih podrepnikov! Na‰o Anãko pri Hojanovih, ãe
bi njo tako na samem dobili . . .«
»Vse se uredi, niã se ne boj!«
Lovci so mu nato vsilili ploãevinast kroÏnik, zvrhano
nadevan z okusnim golaÏem in polento. Lovrek se je
lotil jedi, sprva z majhnim, pozneje z vidno rastoãim te-

288 
BELI DVOR BESeDA

kom, in se tudi ni dosti branil, ko so mu gostitelji navrgli

jedaãe.
Kakor v sanjah se je vraãal domov. Ko je pri‰el na par-
no, je legel na seno in ‰e dolgo strmel v iskreãe se zvez-
de, ki so romale mimo odprtih vrat. Zaspati ni mogel.
Veselo razburjenje se je me‰alo z neko tesnobo, a v glav-
nem je v njegovi du‰i prevladoval obãutek, da je njegova
pravda v dobrih rokah in da se bo zgodilo vse, kar je
moÏno storiti.

289 
BELI DVOR BESeDA

XII

N aslednje jutro ga je v njegovo veliko preseneãe-

nje poklical stari Hojan, ãe‰ naj krene z Ïivadjo
proti Hrastovcu, ker bi se zlasti mladeÏ prestra‰ila stre-
ljanja in bi nemara podivjala. Lovrek se je bal, da kaj
sumi ali da ne mara njegovega sreãanja z lovci. Poslu‰al
je molãe in ni niti najmanj pokazal, kako neprijeten mu
je ta ukaz. Pri veãerji je izvedel, da so grajski sestrelili
dva krasna petelina. Anãka pa je celo prihitela za njim
v hlev in mu zaupala, da so se lovci ustavili na Hojano-
vini in da se je grof pogovarjal z njo. Vse mu je baje po-
vedala, prav vse, saj so bili vsi domaãi na njivi. Kar Ïa-
rela je od ponosnega veselja in obetala Lovreku in sebi
zlate ãase.
Zdaj je bilo treba ãakati. Kdo ve, kako dolgo? âutil je,
da njegova potrpeÏljivost kljub prekrasnemu poletju
vedno bolj kopni, zato se je sku‰al razvedriti s knjigami,
ki se jih je poprijel s podvojeno pridnostjo, Ïal brez pra-
vega uspeha, ker se ni mogel prav poglobiti vanje. Raz-
mi‰ljal je tudi o noãnem izletu na Gradi‰ãe, kjer bi po-
vpra‰al, kako in kaj, nakar bi se takoj vrnil in bi bil zjut-
raj spet na Stropnici. Zaradi strahu pred nepovoljnim

290 
BELI DVOR BESeDA

odgovorom pa je odla‰al z izvedbo in ãakal in upal in se

bal.
V teh dneh je v svojem nemiru mnogo kolovratil na-
okrog, si ogledoval gorske tokave, votline in izseke na
Smodivniku, katerega prostrano kraljestvo je sicer do-
kaj natanãno poznal, ki pa je hranil ‰e obilo skritih, deã-
ku povsem neznanih predelov. Posebno vi‰je gori, kjer
je namesto smrek in macesnov zagospodarilo vlaãje, je
veãkrat odkril votline in lijakom podobna Ïrela, katerih
osamelost so oÏivljali edino planinski murni in metulji.
Tudi je mnogo razmi‰ljal, zlasti o tem, kar je pred sa-
mim seboj najraj‰i skrival, a se je sãasoma bolj in bolj
vrivalo v njegovo zavest, zahtevajoã razjasnitve: ali je
zares Ïe dvakrat videl teto Ano? In govoril z njo? Pogo-
sto se je prepriãeval, da je samo sanjal . . . Toda pora-
jali so se ugovori. Zakaj je prvo sreãanje zapustilo odtisk
na njegovi roki? In drugiã? Lovrek je Ïe naslednji dan
skrivaj obiskal preuÏitkarsko hi‰ico: na snegu je na‰el
sledove svojih stopinj, v veÏi pa vÏigalice, ki so se mu
bile raztresle . . . Morda pa jih je raztresel kdo drug? Ali
pa je on, Lovrek, v sanjah blodil okrog . . . Z neko tiho
grozo je ugotavljal, da ne zaupa svojim ugovorom in da
vodi iz njega, podobno nevidnemu podzemeljskemu
toku, neznana vez na drugi svet in da se v nekih trenut-
kih giblje njegovo Ïivljenje med sanjami in resnico, med
katerima je meja ãudno zabrisana . . .

291 
BELI DVOR BESeDA

Dva ali tri dni pred kresom ga je zanesla pot v ãisto

neznano, silno pusto okolico. ·irok obroã vlaãja je okle-
pal skalno plo‰ãad, poraslo z visoko, toda redko planin-
sko travo in ‰opi Ïivobarvnih cvetk. V ozadju jo je za-
kljuãevala navpiãna stena, na katere vznoÏju so se odpi-
rale tri veãje votline in veã manj‰ih lukenj. Kraj je bil na-
videzno samoten in brez Ïivljenja.
Lovreku je bilo vroãe, zato se je nameril naravnost v
senco srednje, najveãje votline, toda nenadoma se mu
noga ustavi. Na soncu pred votlinskim vhodom uzre
nestvor, katerega zunanjost ga ni spominjala na nobe-
no znano bitje. BrÏkone je spal, ker se ni premaknil z
mesta, in Lovrek si ga je lahko natanãneje ogledal.
Okrogla maãja glava se je brez vratu stikala z zavalje-
nim, kakor mo‰ka roka debelim telesom, konãavajoãim
se v okrnjen rep. Po‰ast je po dolÏini merila skoraj en
meter in bila povsem gola, brez luskin ali dlak, umaza-
ne, sivorjave barve.
Deãkova odrevenelost sãasoma popusti, radovednost
pa ga priganja, naj zbudi neznano Ïival. Kaj ãe bi zaluãal
kamen vanjo? Preveã ga mika, da bi komaj porojene
misli ne prenesel takoj v dejanje, a s podzavestno pre-
vidnostjo se vseeno poprej umakne za gosto ru‰evje, ki
ga dobro skrije. Nato pobere kamen in ga z vso moãjo

292 
BELI DVOR BESeDA

zaÏene proti votlini. Skozi majhno odprtino prihuljeno

opazuje uãinek svojega poizkusa.
Nestvor ‰ine kvi‰ku kakor strela, iz zelenih oãi sr‰e
bliski, Ïrelo z ostrim zobovjem je ‰iroko odprto in kakor
razklano, iz njega pa prihaja ostro, modrasovemu sika-
nju podobno ÏviÏganje, ki se grozljivo odbija od skalnih
sten.
Deãka spreleti groza. Maãja glava se obraãa na desno
in levo, kakor da i‰ãe sovraÏnika, telo se vzpenja in dvi-
ga: pod njim se pokaÏejo ‰tiri kratke, jazbeãarske noge.
Zdajci, o groza, skoãi po‰ast z enim samim odbojem dva
metra daleã, ãeprav ‰e ni odkrila motilca svojega miru.
Ponovno sikajoãe ÏviÏganje napove drugi, ‰e dalj‰i skok
na nasprotno stran. Nazadnje se zapodi po‰ast v votli-
no, iz katere nato ‰e nekaj ãasa odmeva svareãe poÏviÏ-
gavanje, dokler popolnoma ne utihne.
Lovrek si globoko oddahne, vendar se ‰e dolgo ne
upa ganiti, tako je prepla‰en. Tiho in previdno se zaden-
sko pomika stran od nevarnega kraja, in ‰ele ko je po
svojem mnenju zadosti oddaljen od njega, se poÏene v
beg, kolikor ga nesejo noge, ãez drn in strn.
Ko se je pri svoji ãredi oddahnil, se je umiril in se zaãel
jeziti nase, da se je pustil ugnati v kozji rog Ïivali, ki bi
jo bila nemara ugnala navadna palica. Komaj je ãakal
veãera, da oznani svoje odkritje Hojanovim in jih po-
vpra‰a, ali poznajo skakajoão po‰ast. Hotel jih je nago-

293 
BELI DVOR BESeDA

voriti, da bi jo primerno oboroÏeni obkolili in jo na kak

naãin izbezali iz njenega skrivali‰ãa.
Domaãini so se osuplo spogledovali, ko se je sicer
molãeãi pastir javil k besedi in jim pripovedoval o svo-
jem doÏivetju.
Gospodar se zaskrbljeno skloni ãez mizo.
»Kako si dejal, skakala je?«
»Pa ‰e kako!«
»Fant, sreão si imel, da te ni videl! Gotovo je bil po-
skok!«
V druÏini je razburjeno zavr‰alo, zakaj ime te baje-
slovne Ïivali je bilo znano vsem, in tisti veãer so pri mizi
posedeli nekoliko dlje. Lovrek je sli‰al ‰e mnogo o skriv-
nostni, malo znani Ïivali, o kateri je zatrjeval stari Ho-
jan, da je bolj strupena ko modras in sila popadljiva.
»Kdo bi si mislil, da ‰e stra‰i tod . . . Rajni oãe, Bog
jim daj veãni mir, so mi pripovedovali, kako grdo so go-
spodarili poskoki nekoã med Ïivadjo. Pastirji nikoli niso
bili varni pred njimi. Pozneje pa so kar naenkrat izginili,
kdo ve zakaj, kdo ve kam. Jaz jih nikoli nisem videl.«
Tako je pripovedoval Hojan in strogo zabiãal Lovre-
ku, naj ne goni na vi‰je predele, marveã se raj‰i drÏi niÏ-
jih, ki se jih poskok izogiba.
»Najbolj‰e je, da ga pustimo ãisto pri miru!« je za-
kljuãil.

294 
BELI DVOR BESeDA

Lovreku je njegovo doÏivetje ‰e dolgo rojilo po glavi

in precej ga je imelo, da bi kljub prestanemu strahu ‰e
enkrat poskusil svojo sreão. Morda bi ga le kako ujel?
Med tuhtanjem je potem zadremal, nesluteã, da spi
zadnjiã kot pastir na Stropni‰ki peãi.

295 
BELI DVOR BESeDA

XIII

D opoldne naslednjega dne, ko je po gospodarjevem

ukazu pasel Ïivino blizu naselja, ga je privabilo k
poti, vijoãi se okrog bokov Stropnice, veselo ukanje, ki
je drugo za drugim pohitevalo kvi‰ku do njega, kakor da
bi najavljalo prihod neãesa veselega. Lovreku se je zde-
lo, da razloãi Poloniãin in Janezov glas. Burno upanje, ki
pa ga je du‰il strah pred novim razoãaranjem, mu je za-
plalo v srcu. Nepremiãno je ãakal, da se pribliÏata in
dvomil do zadnjega. Slednjiã je le verjel in se kakor divji
zapra‰il po poboãju.
Uãitelj Urbanãiã je Ïe od daleã vihtel v roki bel papir
in mahal z njim po zraku.
»Fant, novega varuha ima‰!« je zaklical, ko se je za-
sopli Lovrek ustavil pred njim. »Takoj mora‰ k njemu!«
»Kdo, kdo?« je zajecljal deãek, pozabiv‰i ob tej novi-
ci na sestro in prijatelja, na pozdrav, na vse okrog sebe.
»Ugani!«
»Teta Mica . . .«
»Ne!«
»Grof d’Harancourt . . .«

296 
BELI DVOR BESeDA

»Ne, ne! Îe vidim, da ne ugane‰! Kaj, ko bi si mene

bolj natanãno ogledal . . .«
»Vi, gospod uãitelj!« se je vzradostil fant.
»Tako je. S seboj sem prinesel odlok za tvojega dose-
danjega varuha, naj te takoj izroãi, da te odvedem. Se-
veda se preseli‰ na Gradi‰ãe in vse bo, kakor je bilo . . .
Tvoja preizku‰nja je konãana . . .«
Lovrek si je zakril obraz, kakor bi se sramoval poka-
zati ãustva, ki so se izraÏala na njem, vendar so njegovi
obiskovalci opazili, da se mu stresajo ramena in mu
kapljajo solze izpod prstov. Presunjeni so ga za trenutek
obstopili, da se je vsaj za silo umiril. Samo Polonica se ni
mogla premagati. Jokajoã se je vrgla bratu okrog vratu
in ga prosila, naj bo spet vesel, tako da se je ta med sol-
zami priãel smejati.
»Saj vem, da je neumno, vendar si ne morem poma-
gati, tako sem sreãen.«
»Kar pospravi svoje stvari!« je ukazal uãitelj, »jaz pa
stopim med tem k Hojanu, da mu predam sodno na-
roãilo.«
Deãek je poskoãil, a z njim sta odhitela tudi Janez in
Polonica. Urbanãiã je zalotil gospodarja pri klepanju ko-
se pred hi‰o, odkoder se je dobro videlo na travnik, kjer
so vsi domaãi obraãali redi poko‰ene trave.
Uãitelj, ki ga je sprejel nezaupljiv starãev pogled, je
pozdravil in nato brez uvajanja pre‰el k zadevi.

297 
BELI DVOR BESeDA

»Vi ste Franc Gradnik, po domaãe Hojan?«

»Menda niste od sodnije?« je vpra‰al starec in neho-
te vstal.
»Paã. Prina‰am vam odlok, ki vas odstavlja kot varu-
ha mladoletnemu Lovreku Gradniku, in sicer zaradi su-
rovega ravnanja z njim. Varovanec se vam z dana‰njim
dnem odvzame.«
»Hudirja,« je zaklel Hojan, ko je pri‰el nekoliko do
sape, »ali se vam me‰a? Kje bom zdaj, sredi poletja, iskal
drugega pastirja?«
»Oãe, v zmoti ste! Fant ni va‰ posel, ni va‰ pastir, am-
pak je bil do dana‰njega dne va‰ varovanec. Kakor vam
ga je sodnija dala, tako vam ga zdaj spet odvzema. Lov-
reka ne veÏe nikakr‰na sluÏbena dolÏnost do vas. Niti za
minuto ga ne smete zadrÏati.«
Starec se je razburil in priãel kriãati. Nenavadni hrup
je privabil k oknu deklo Anãko, ki je z zagrizenim za-
dovoljstvom poslu‰ala starãeve izbruhe. In grenko se je
nasmehnila ob njegovem poudarjanju, da ima kot edi-
ni mo‰ki sorodnik pravico razpolagati s fantom in se
brigati zanj. Uãitelja moÏakarjeva jeza prav niã ni spra-
vila iz ravnoteÏja, marveã je z neko radovednostjo na-
stavljal u‰esa obilno s kletvicami zabeljenim izpadom.
Lovrekov prihod je Hojana ‰e bolj razjaril.
»Tako, zdaj ko sem te ãez zimo redil, jo pobri‰e‰,
mrcina nehvaleÏna!«

298 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek na ta oãitek ni takoj odgovoril, paã pa je sto-

pil tik pred starca in zapiãil pogled v njegove meÏikave
oãi.
»O zimi raj‰i molãiva, Ïe veste, zakaj! Svoj Ïivi dan je
ne pozabim . . . Za slovo vam povem samo nekaj: moje
krvi ste, pa na ljubo niãvrednemu goljufu ste me so-
vraÏili in preganjali.«
In obrnil mu je hrbet, stopil k Anãki, od katere se je
prisrãno poslovil in ji naroãil pozdrave za mater in obe
hãeri ter ji nazadnje nekaj ‰epnil na uho, kar jo je vidno
razveselilo. Nato se je z vedrim srcem prikljuãil svojim
prijateljem. Kmalu je bila za njim samotna domaãija,
tako bogata z naravnimi krasotami in tako revna z lju-
beznijo.
Njegove misli so pohitele naprej na Gradi‰ãe in na
Beli dvor, toda nedvomno bi se bil hudomu‰no ali vsaj
pritrjujoãe nasmehnil, ãe bi bil priãa dogodkom tistega
veãera na Hojanovini. Îenske, toãno pouãene po Anãki,
so z ogorãeno slogo segle nad mo‰ke, ãe‰ zaradi njih
pride hi‰a na slab glas v trgu in po vsej dolini. PoniÏna
Anãka je s hvalevrednim pogumom izdala skrivnost, da
so se za fanta zavzeli visoki gospodje, katerih teÏka in
praviãna roka seÏe prav sem na Stropnico, kakor se je
izkazalo. Starec se je hotel braniti z rentaãenjem, a je
neslavno podlegel Ïenski jezi. Ob topem in radostnem
zavzetju sinov se je v tisti uri zru‰ila njegova dolgoletna

299 
BELI DVOR BESeDA

strahovlada: nihãe se ni veã zmenil za njegove besede,

ki jim stara pest ni mogla veã dati nekdanjega poudar-
ka . . .
Kako vse drugaãe je bilo na Gradi‰ãu! Lovrek je na
vsak naãin Ïelel teto iznenaditi, zato je pohitel naprej.
Previdno se je splazil okoli vrta k hi‰i. Kljub vsemu ni bil
kos njeni ljubeãi ãujeãnosti: presreãna starka ga je z raz-
prostrtimi rokami priãakovala na vrhu stopni‰ãa in ga s
krikom priÏela na prsi.
Ko se je zveãer zbrala na Gradi‰ãu vesela druÏba, da
z dobro veãerjo proslavi vrnitev izgubljenega sinu, je
njeno kramljanje nenadoma prekinila zaglu‰na strelja-
va. Istoãasno so se ‰tevilne rakete sikajoã zapeljale proti
zvezdam in vsa belodvorska kotlinica je zablestela naj-
prej v zelenem, potem v rdeãem in konãno v modrikas-
tem ognju.
Zadonela je mogoãna nem‰ka bojna pesem, katere
zvoki so se kakor neradi odbijali od Gradi‰ãa, zaslanja-
joãega pot v dolino.
»Oho! Ali tam tudi Ïe vedo za mojo vrnitev in jo pro-
slavljajo?« se je po‰alil Lovrek.
»Beli dvor gotovo!« je pomenljivo odvrnil Urbanãiã.
»Razsvetljava kajpak ni namenjena tebi, paã pa nem-
‰kim mestnim telovadcem, ki nastopijo jutri v Zalesju.
Pravijo, da je to Miklausinov odgovor na veliko sokolsko

300 
BELI DVOR BESeDA

proslavo v Razborju. In nocoj je povabil vse prvake na

Beli dvor k slavnostni veãerji . . .«
»Vedno in vedno ta ãlovek!« je za‰epetal deãek in se
zami‰ljeno ozrl v bajno razsvetljeno rojstno hi‰o, iz ka-
tere ‰irokih, na steÏaj odprtih oken se je izzivalno raz-
legal glasni krik in tru‰ã tujcev in narodnih odpadnikov.
»Heil, Heil, Heil und Sieg!«
S plameneãimi oãmi je iztegnil mladi Gradnik obe
roki kakor v pozdrav svoji nepozabni domaãiji: »In ven-
dar nisi njihov, kljub vsemu si na‰, kljub vsemu si moj,
ti ljubi Beli dvor!«
Kakor v odgovor in pritrdilo je poletela trojica raket
visoko pod nebe‰ki obok, kjer se je druga za drugo raz-
poãila in se razpr‰ila v svetle ‰ope barvastih luãk, ki so
se v mogoãnem loku usmerile naravnost proti Gradi‰ãu
in nad njim tiho in vdano uga‰ale.

301 
BELI DVOR BESeDA

7. ÎIVA VODA

P rve dni po svoji vrnitvi je Lovrek samo pohajal in

sprejemal obiske biv‰ih so‰olcev, ki so se drug za
drugim ogla‰ali pri njem in ga pozdravljali. Zelo natanã-
no si je ogledal Gradi‰ãe. Zdelo se mu je tuje in spre-
menjeno, in marskikaj, kar je opazil, zlasti moãno zane-
marjeni vrt, mu ni ugajalo. Od srca se je razveselil kra-
sno uspevajoãih jablan, ki sta jih bila pred dvema leto-
ma posadila z Urbanãiãem. Ta dobri ãlovek zares ni bil
pozabil na Gradi‰ãe! Na njegov nasvet so v Lovrekovi
odsotnosti iz posekanega bukovega gozda nad belo-
dvorskim ribnikom pridobili obseÏen travnik, ki je veli-
ko obetal za gospodarstvo v naslednjih letih. Îe zdaj je
bil lepo zravnan (‰torovje so izstrelili v bliÏini stanujoãi
rudarji). Lovrek je z ve‰ãim oãesom ocenil pridobljeni
svet in sklenil, da ga polagoma spremeni v sadovnjak,
saj je leÏal prisojno kakor ostali deli gradi‰kega posest-
va. V desetih letih, tako je preudarjal sam pri sebi, ima-
mo sadovnjak od vrta do ribnika, ki mu ga ne bo para
daleã naokrog.
Nekega dne se je pojavil na Gradi‰ãu grof d’Haran-
court, ki se mu teta ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo

302 
BELI DVOR BESeDA

dobrohotno prizadevanje. Smehljaje se je odklanjal sle-

herno zahvalo, ãe‰ vse deãkove navedbe — tudi o ne-
sreãi pri jezu — so se izkazale kot ãista resnica. Lovrek
mu je nato razkazal posestvo ter se prav posebno po-
mudil pri vrtu. Vsakdo je lahko spoznal, da je deãek ne
samo navdu‰en, marveã tudi posebno nadarjen za vrt-
narstvo, ki ga je grof, kot vsi Francozi, sam zelo ljubil in
cenil.
»Ve‰ kaj, mladi Gradnik? Pridi za leto dni k mojemu
vrtnarju v uk! On te nauãi ‰e marsiãesa.«
»Joj, kako rad . . . A kaj poreãejo teta? ·ele nekaj dni
sem spet doma . . .«
»Ne mislim na popolno loãitev. Do moje gra‰ãine pri-
de‰, mlad kakor si, v dobri uri, nazaj celo nekoliko po-
prej. To Ïe zmore‰, ali ne?«
»Seveda. Pot bi mi bila najmanj‰e . . .«
»Da ne bo‰ teti v breme, dobi‰ za svoje delo pri meni
hrano in tudi nekaj denarja. Ali si zadovoljen?«
Lovrek je bil veã kot to, bil je vzhiãen, in teta Ïe iz ve-
likega spo‰tovanja do grofa ni nasprotovala, ãe‰ dve leti
so zmogli brez njega, pa bodo ‰e eno.
Na razbor‰ki gra‰ãini se je mladostni vrtnar res mno-
go nauãil, ãeprav tamkaj‰nji vrt ni vzdrÏal primerjave z
gradi‰kim niti glede razseÏnosti niti glede lege. Toda na
prvi pogled se je videlo, da ga upravlja strokovnja‰ka
roka. Grofov vrtnar, prijazen majhen Francoz, Pierre

303 
BELI DVOR BESeDA

Marin po imenu, je bil na gra‰ãini Ïe preko dvajset let.

Ker je za silo lomil sloven‰ãino, sta se z Lovrekom prav
dobro sporazumevala. Neutrudno ga je uãil in mu kazal,
kako se seje, sadi in presaja, kako se spravljajo pridelki
in se pridobiva seme iz semenskih rastlin, kako se ure-
ja kompost, cepijo vrtnice in se uspe‰no trebi plevel.
Opozarjal ga je na napake pri zalivanju in ‰kropljenju in
ga uvajal v skrivnosti gnojenja in pridobivanja najbolj‰e
vrtne zemlje. Paã je Lovrek veãino teh opravil Ïe obvla-
dal, vendar pa mu je Pierre pokazal mnoge priroãnej‰e
in uspe‰nej‰e delovne naãine. In deãek je z obema u‰e-
soma prisluhnil besedi pravega vrtnarja, ki vzgaja rast-
line po toãno doloãenem naãrtu, prilagajoã se zakonom
rasti in vplivom podnebja. Uãitelj Urbanãiã mu tega ni
mogel nuditi, ker se je ukvarjal z vrtnarstvom kot samo-
uk in ljubitelj v svojem prostem ãasu, medtem ko je bil
Marin poklicni vrtnar, poln navdu‰enja za svoj lep po-
klic.
âesto se je obema pridruÏil ‰e grof, ki je Lovreku kaj
rad pripovedoval o vzorno urejenih francoskih vrtovih,
med katerimi so mnogi nad 200 let stari, o vrtnarskih
‰olah in gospodarskem pomenu vrtnarstva. Nekoã ga je
celo prigovarjal, naj bi se iz‰olal v kaki niÏji vrtnarski
‰oli, kjer bi se dodobra priuãil umnemu vrtnarstvu.
Deãku pa se po pravkar konãanem dveletnem izgnan-
stvu ni hotelo v tujino, pa je vabilo hvaleÏno odklonil.

304 
BELI DVOR BESeDA

Toliko bolj je prisluhnil drugemu grofovemu nasvetu,

ãe‰ naj izrabi priliko in se pri Marinu nauãi nekaj fran-
co‰ãine, da bo mogel prebirati tudi francoske strokov-
ne knjige, ki mu bodo znatno raz‰irile obzorje, kakor so
mu ga doslej poleg slovenskih knjig nem‰ke. Ker je bil
Lovrek jezikovno zelo nadarjen (odlika ali morda hiba
Slovencev nasploh!), sta z vrtnarjem vedno laÏe kram-
ljala v tujem, dolinãanom bolj ali manj neznanem jezi-
ku, s ãimer se je deãek sprva rad postavljal. Ob nedeljah
po cerkvenem opravilu, ko je bil trg v Zalesju ãrn ljudi,
je Marina rad pozdravil nekoliko glasneje.
»Bonjour, monsieur Pierre! Comment allez vouz?«
In prav po otro‰ko so ga zabavali radovedni, polobãu-
dujoãi-polzavistni tr‰ki fantje, ki so radi Ïlobudrali med
seboj v spaãeni nem‰ãini, pravi latov‰ãini, da bi se tako
loãili od navadnih, samo preprosto sloven‰ãino govo-
reãih okoliãanov.
Pozimi se je delo na vrtu sicer konãalo, nadaljevalo pa
se je v steklenjaku, kjer se je uãil Lovrek spravljanja in
prezimovanja zelenjadi, sejanja in gojenja sadik in zim-
skih cvetic. Ob suhih dneh so delali tudi zunaj, rigolali,
prekopavali in gnojili, popravljali vrtno orodje, priprav-
ljali tople grede in ‰e marsikaj drugega. Kadar ni bilo niti
zunaj niti v steklenjaku primernega dela, so stopile v
ospredje knjige, s katerimi je Pierre svojemu ukaÏeljne-

305 
BELI DVOR BESeDA

mu vajencu tolmaãil mnoge naravne pojave in vrtne na-

prave.
Lovrek je bil sreãen. Ob veãerih, ko je koraãil proti
domu, katerega luãke so se mu Ïe pol ure poprej prijaz-
no nasmihale, kar ni mogel verjeti, da je njegovo seda-
nje Ïivljenje resnica. Z neznano slastjo je vdihaval hlad-
ni zimski zrak in se oziral proti silni grmadi, s katere se
je dvigala Stropni‰ka peã kot mrk spomin prestanega
trpljenja.

306 
BELI DVOR BESeDA

II

M arãno sonce je Ïe prav prijetno grelo in iz vlaÏne

zemlje je silil vonj po prsti in prvem brstenju. Ker
je bila nedelja, so ljudje posedali pred svojimi hi‰ami in
se s slastjo predajali boÏajoãim Ïarkom, medtem ko so
otroci rajali po tratah. Daljni grebeni planin, ‰e vedno
pokriti s snegom, so se skoraj brez prehoda zlivali v
svetlo sinjino neba, toda boki nekoliko niÏjega Ple‰ivca
so jasno odsevali od nje. Iz ‰e golih in zapu‰ãenih gajev
so poletavali prvi pomladanski klici krilatih pevcev.
Na Gradi‰ãu pa so imeli gosta. Lovrek je bil povabil
gospoda Marina, ker bi mu bil rad pokazal tetin vrt in
sli‰al o njem njegovo strokovnja‰ko mnenje. Popoldne
se jima je pridruÏil tudi uãitelj Urbanãiã, ki je bil zdaj ‰e
pogosteje na Gradi‰ãu, kakor poprej. Îivahni Francoz ni
prikrival svojega navdu‰enja. Vrt mu je nadvse ugajal,
njegova lega, izvrstna zemlja, ki pa bi se dala ‰e izdatno
izbolj‰ati, vendar — je zakljuãil z obÏalujoãim obrazom
— brez vode ne bo niã. Da bi jo nosili? Nemogoãe! Da,
vodovod bi bil potreben, potem bi ‰lo.
»Vodovod?« je vzdihnil Lovrek. »Saj nimamo denar-
ja zanj.«

307 
BELI DVOR BESeDA

»Prav ima‰,« je pritegnil uãitelj, »vsaj za tako dolgo

progo ne. Moãnej‰i vrelci so predalec, najbliÏja je men-
da Trnska peã . . .«
In ãez trenutek je dodal: »·koda, da ni vode kje v ne-
posredni bliÏini. . .«
Komaj je to izrekel, je deãek poskoãil, kakor da ga je
piãil gad, in prav po indijansko zatulil. Ob uãiteljevih
besedah se je spomnil na svoje odkritje pred tremi leti.
Do zdaj ni utegnil misliti nanj ali pa se je nekako bal . . .
Preveãkrat so ga spomini na nerazumljive sanje prepriãe-
vali, da je v podzemlju nekaj groznega in skrivnostnega,
zato je s ponovnim ogledom podzemne jame odla‰al iz
dneva v dan. Toda zdaj, ko je ‰lo za njegov ljubljeni vrt, so
odleteli vsi nevidni zapahi in kakor hudournik je bukni-
lo iz njega: »Saj jo imam, ãisto blizu jo imam . . . !«
Zaãudena, malce vznemirjena moÏa je prosil za trohi-
co potrpljenja. Hitro je poslal Polonico k Janezu z na-
roãilom, naj takoj pride h gozdni kapeli in prinese s se-
boj najdalj‰o vrv, Ïe ve, ãemu.
Sam se je najprej oskrbel s svetilko, vÏigalicami in
oljem, nato pa s spo‰tljivo kretnjo segel na polico nad
durmi, odkoder je privlekel velik, nekoliko zarjavel sta-
rinski kljuã. S skrivnostno trepetajoãim glasom je pova-
bil uãitelja in vrtnarja, katerih radovednost je deãkovo
obna‰anje ‰e stopnjevalo, naj mu sledita.

308 
BELI DVOR BESeDA

Pred gozdno kapelico so poãakali na Kotnikovega Ja-

neza, ki je kmalu prisopihal po bregu. ·ele zdaj se je
Lovreku razvezal jezik. Oãitno je pred vsemi pohvalil
zardevajoãega prijatelja, tako zvestega dani besedi, in
prosil prisotne, naj zaãasno molãe o vsem, kar bodo vi-
deli.
Po primerni uporabi olja je ‰lo odpiranje gladko izpod
rok in pred strmeãimi gledalci je zazijal ãrni vhod v pod-
zemlje. Dogovorili so se, da ostane Janez, ki je itak Ïe bil
v votlini, za straÏarja pred kapelico, drugi pa so se po
strmih stopnicah previdno spu‰ãali nizdol, oprijemajoã
se vrvi. Ko so se pribliÏali podzemeljskemu slapu, kjer se
jim je zagnalo naproti hrumenje nizdol drveãe vode, so
se obema moÏema izvili kriki zaãudenja. Drug za dru-
gim so se pomikali dalje, sledeã toku, ki jih je popeljal do
naslednje, ‰e veãje votline, in se tam buãeã strmoglav-
ljal v ozek poÏiralnik.
Ob zidani ograji, oddeljujoãi vodo od ostale votline,
je uãitelj razburjeno zgrabil Lovreka za komolec: »Glej,
grajski vodnjak, ki sva ga toliko iskala. Zdaj mi je jasno!
Tukaj so imeli dovolj vode, katere jim vrh tega sovraÏ-
nik ni mogel niti odpeljati niti je zastrupiti . . .«
»Tudi jaz sem si to mislil.«
Ta del votline so si ogledali zelo natanãno. Kmalu so
izsledili hrastova vrata, ki se nikakor niso dala odpreti,

309 
BELI DVOR BESeDA

ãeprav se je uãitelj z vsem telesom zaganjal vanja. Ker le

ni ‰lo, je Lovrek skoãil po sekiro in cepin.
Po njegovem odhodu sta si moÏa priÏgala cigareti in
nekaj ãasa s tesnobo prislu‰kovala buãanju podzemne
vode.
»Mon Dieu!« je vzdihnil vrtnar. »Quelle avanture!«
»Takih prigod nisva priãakovala, ko sva se odpravljala
od doma, kajne, gospod Marin? Toda, kaj menite? Voda,
voda je v resnici tu, in ‰e prav mnogo . . . Napeljava
menda ne bo preteÏavna.«
Sredi njunega Ïivahnega razpravljanja se je v temi
ukresala luã, ki se je hitro bliÏala. Nehote sta se stisnila
k skalni steni in si oddahnila, ko sta hip pozneje prepo-
znala Lovreka, ki je zasopel pricijazil najrazliãnej‰e
orodje. V zadregi sta se drug drugemu nasmehnila. Zdaj
so kmalu bili kos upornim vratom in jih odprli. Pokazal
se je kleti podoben prostor, iz katerega sta udarjala za-
tohlost in plesnoba. Navzgor so se vzpenjale ‰iroke zi-
dane stopnice, in sicer vse tja do kamnite plo‰ãe, ki se ni
vdala niti orodju niti skupnemu naporu raziskovalcev,
tako da so se morali premagani vrniti v votlino!
»Bolje opremljeni jo Ïe zmoremo,« se je tolaÏil Lov-
rek. »Poglejmo si raj‰i ‰e votlino!«
Poãasi so obsvetljevali ostenje. Nedaleã od zidane
pregraje ob vodi, in sicer desno od vrat, ãe so kazali po-
Ïiralniku hrbet, so odkrili na neki skali nejasne sledi

310 
BELI DVOR BESeDA

apna in malte. Uãitelj je za posku‰njo dvakrat ali trikrat

zagnal cepin proti njej, in glej ãudo! velik kamen se od-
kru‰i od nje in se zakotali po tleh. Sledili so nadaljnji
udarci, ki so izlu‰ãili ‰e ostale dele spretno skritega zidu.
Pred njimi se je odprl nizek in ozek hodnik, iz katerega
jim je seval naproti slaboten pramen svetlobe, podoben
bledi roki zaprtega obsojenca.
Lovrek, ki je kot izvidnik prodiral naprej, je hitro iz-
ginil v rovu, a Ïe nekaj trenutkov kasneje se je s skriv-
nostno-veselim obrazom primuzal nazaj in molãe pova-
bil prijatelja, naj mu sledita. S pripognjenimi glavami so
se pomikali po rovu, pozneje pa, ko se je zoÏil, so se celo
spustili na vse ‰tiri. Ko se je vnoviã raz‰iril in se nenado-
ma zasukal na levo, jim je udarila v teme vajene oãi jas-
na dnevna svetloba. Spodaj s ceste se je ogla‰alo pored-
no ãebljanje in hihitanje va‰kih deklet, zbirajoãih se
okrog vodnjaka, ãisto v bliÏini pa so grulili golobi in ko-
kodakale koko‰i.
Ko so se vsi trije izsledniki sreãno prerinili do grmov-
ja, ki je zastiralo spodnji del ‰pilje, so osupnili in skoraj
niso verjeli svojim oãem, tako otipljivo blizu se je raz-
prostiral pod njimi tetin vrt, nad njim pa njena bela hi‰i-
ca. Ponosen petelin je po trati pred njo sem ter tja vodil
koko‰jo druÏino, ki je neskrbno uÏivala prijetnosti zgod-
njepomladanskega dne. Lovreku Ïilica ni dala miru. Po-
bral je nekaj drobnih kamenãkov in jih s spretnim luãa-

311 
BELI DVOR BESeDA

jem zagnal med koko‰ad, ki se je v blaznem strahu raz-

letela na vse strani, kakor da je padel nad njo kragulj
izpod neba. Frfotanje in kokodajskanje je privabilo k
oknu teto Mico, ki se je zaskrbleno razgledovala na-
okrog in mirila prepla‰eni koko‰ji rod.
»I kaj vam je, av‰e neumne, da se tako derete? P‰, p‰!«
Poredni neãak je zdaj ‰e enkrat ponovil svoj poskus.
Razburjenje koko‰jega rodu se je ponovilo in stopnjeva-
lo ter se konãalo z divjim begom za hi‰ni vogal, odkoder
je ‰e dolgo prihajalo petelinovo ogorãeno kreganje.
Starka je vrtela glavo, ne da bi bila odkrila vzrok ãudne-
ga obna‰anja svojih varovank, in nazadnje godrnjaje iz-
ginila od okna. Njeni prijatelji so se ob zabavnem prizo-
ru komaj vzdrÏali glasnega smeha.
Po vrnitvi v votlino so bili vsi trije enakih misli: Lov-
rekovo odkritje je utegnilo biti za Gradi‰ãe zelo po-
membno. Nazadnje odkriti rov je voda pred davnimi
leti najbrÏ sama izdolbla, tu skozi je odtekal njen pre-
seÏek proti vrtu. Nekdanji lastniki gradu so zazidali rov
skoraj gotovo iz strahu pred oblegovalci. Za bodoãi vo-
dovod pa je bila to najkraj‰a in zato tudi najcenej‰a pot.
Za tisti dan so raziskovanje zakljuãili in se vrnili na
gornji svet. PotrpeÏljivi Janez jim je javil, da ves ãas ni
bilo nikogar blizu. Lovrek je zaprl skrivni vhod, potem
so se otepli in si za silo oãedili obleke ter od‰li na Gra-

312 
BELI DVOR BESeDA

di‰ãe, kjer jih je Ïe na pragu priãakovala vznemirjena

teta.
»Kaj si mislite? O belem dnevu znamenje . . .«
Ko jim je podrobneje opisala koko‰ji strah, so vsi
prasnili v smeh in Lovrek je, smejoã se, zaklical, da je bil
on znamenje.
Teta ga je o‰inila s karajoãim pogledom, uãitelj pa jo
je vpra‰al: »Ali niste nikoli sli‰ali pripovedovati o skri-
tih hodnikih pod gradom in o vodi v njih?«
»Paã, paã! To so stare zgodbe. Starej‰i ljudje ‰e danes
trde, da je hrib poln vode, kar bo tudi res, saj jo spodaj
pri mlinu bruha iz sebe v LoÏnico. In oãe so tudi vedeli,
da je nekje pod razvalino nevaren poÏiralnik.«
»Ej, vidite, teta,« je vzkliknil Lovrek zmagoslavno, »ta
poÏiralnik smo danes na‰li. Veselite se, kmalu bomo
imeli vodo bliÏje; ne bo je treba tako teÏko nositi po hri-
bu . . .«
Teta se je ozirala sem in tja, ne vedoã, ali jo deãek dra-
Ïi ali govori resnico. Uãitelj je resno pokimal.
»Tako je, teta!«
Zdaj je moral Lovrek razloÏiti, kako se mu je posreãilo
razvozlati pravi pomen starinske Marijine slike, viseãe
prav v tej sobi, kako sta z Janezom prodrla v globino in
kako se je z njegovim izgnanstvom raziskovanje konãalo
in do danes poãivalo.

313 
BELI DVOR BESeDA

In uãitelj je dodal: »Zares, Lovrekova bistra glava —

ga Ïe moram pohvaliti, saj se ne bo prevzel — je na‰la
zaklad, dragocenej‰i od zlata ali srebra, vodo . . .«
»Nekaj mi ne gre v glavo,« se je oglasil Kotnikov Ja-
nez. »Kako, da so vsi tako pozabili nanjo.«
»Kaj gotovega ne vemo, a po mojem mnenju se je
zgodilo to takrat, ko so, kakor vemo, Turki poru‰ili grad.
Ne vemo, ali se je kdo re‰il po podzemeljskem hodniku,
katerega skriti izhod je bil znan brÏkone edino gra‰ãaku
ali kakemu njegovemu najoÏjemu zaupniku, mislimo si
pa lahko, da so se re‰ili samo Ïenske in otroci, kajti
mnogo let pozneje so nasledniki na drugem mestu zgra-
dili dana‰nji Beli dvor. Verjetno je, da so na hodnik in
vodo pozabili ali pa sploh niso vedeli zanju. Tako je
ostala kot edini spomin tale risba, in ‰ele na‰emu Lov-
reku je bilo usojeno, da je razre‰il njeno skrivnost.«
Tako je modroval uãitelj, teta pa se je zatopila v glo-
boko zami‰ljenost, iz katere jo je prebudila ‰ele zadnja
beseda.
»Kapelina skrivnost . . . Pri kapeli je izginila lepa
Ana . . .«
S tihim glasom je izrekla misel, ob kateri so se po to-
likih letih zdrznili vsi, ki jim je bila znana zgodba o ne-
sreãnem dekletu. Zares, tudi v njeno Ïalostno usodo je
bilo brÏkone poseglo pravkar odkrito podzemlje . . .

314 
BELI DVOR BESeDA

Nemara je Muskada na ta ali oni naãin izvedel za skriti

vhod in ga izrabil za svoj zloãinski naklep?
Lovrek je gospodu Marinu na kratko ponovil okoli‰ãi-
ne, v katerih je pred mnogimi leti izginila njegova pra-
teta, in se pri tem dotaknil njenega razmerja do oãeta
grofa d’Harancourta. Mikalo ga je, da bi pripovedoval ‰e
o svojih dveh prikaznih umrle deklice, vendar se je bal,
da bi se mu ne smejali, zato je raje molãal.
Dobri Francoz je bil globoko ginjen: »·e nocoj napi-
‰em grofu izãrpno poroãilo, in verjemite mi, zelo ga bo
zanimalo. Saj vem, kako je oboÏeval svojega oãeta . . .«
Pozno zveãer so se prijatelji raz‰li, pred odhodom pa
so si slovesno obljubili, da bodo zaenkrat o vsem stro-
go molãali.

315 
BELI DVOR BESeDA

III

N a cvetno nedeljo je na Gradi‰ãu iznenada potrkal

na vrata grof d’Harancourt, ljubezniv in prijazen
kakor vedno, toda za spoznanje resnej‰i, nekako utru-
jenej‰i. Lovrek mu je moral na kraju samem natanãno
poroãati o svojem odkritju, mu pokazati skrivni vhod v
votlino in ga pouãiti o dosedanjih raziskovanjih. Ko sta
stala pred staro kapelo, se je grof zatopil v premi‰lje-
vanje, ki je trajalo veã minut, podobno tihi molitvi ali pa
nesli‰nemu razgovoru z nevidnim spremljevalcem.
Obrnil se je k deãku, mu rahlo poloÏil svojo roko na ra-
mo in dejal, upirajoã vanj svoj dobri pogled, s tihim gla-
som:
»Ve‰, Lovrek, vse to me Ïivo zanima, ‰e veã, pretresa
me! Neizmerno sem ljubil in spo‰toval svojega pokojne-
ga oãeta, ki mi je bil bolj prijatelj ali brat, kakor oãe . . .
Vse mi je zaupal . . . Tako tudi vem, da Ane do smrti ni
mogel pozabiti . . . Nekaj trenutkov preden je izdihnil,
se je vzpel, zakrilil z rokami in za‰epetal: »Ana. Ana . . .
kapela . . .« Umrl je s ãudno osvetljenimi oãmi, kakor
da so se mu v poslednji uri razrgnile megle, ki so ga mu-
ãile vse Ïivljenje . . .«

316 
BELI DVOR BESeDA

Grof je umolknil in se zagledal v golo vejevje, na ka-

terem so se Ïe grbanãili prvi popki, medtem ko je pre-
sunjeni Lovrek teÏko sopel in komaj zadrÏeval solze.
»Zdaj razume‰,« je nadaljeval grof, ãez nekaj ãasa,
»zakaj me je Marinovo poroãilo takoj spravilo na pot k
vam: vzbudilo mi je upanje, da odkrijemo vsaj kak‰no,
ãeprav ‰e tako neznatno sled, ki nam razjasni usodo
ubogega dekleta. Moja Ïelja je, da nemudoma priãnemo
z raziskovanjem, za potrebne delavce pa se bo pobrigal
moj oskrbnik.«
Lovrek je prikimal in nato z nenadno kretnjo gospo-
du ponudil svojo roko, ki jo je ta sprejel z nasme‰kom in
mu jo toplo stisnil.
Ko sta se spodaj na cesti Ïe poslavljala, se je deãek do-
mislil: »Pot h kapeli je odroãna, zato bi kazalo najprej
izkopati zasuti vhod v glavno votlino. Tam nekje pod
razvalinami ga najdemo.«
Grofu je bilo prav in dogovorila sta se, da se bodo de-
lavci ravnali po Lovrekovih navodilih, ki itak najbolje
pozna votlinski svet pod Gradi‰ãem.
Îe naslednje jutro so na razvalinah zapele rovnice,
zazvonili krampi in zazvenãale lopate; z njihovim kovin-
skim ritmom se je druÏilo nev‰eãno cviljenje teÏko na-
tovorjenih samokolnic, odvaÏajocih kamenje in pesek.
Po dolini pa je kakor blisk ‰inila presenetljiva novica, da
so na Gradi‰ãu odkrili zaklade, ki jih Ïe odkopavajo. In

317 
BELI DVOR BESeDA

‰e pred kosilom so poboãja prekrile jate radovedneÏev,

ki so pritiskale h kopaãem in jih s svojimi vpra‰anji mo-
tile pri delu. Najhuj‰e so bile Ïenske: gnetle so se pod
oglednim stolpom tik nad prepadom in bile od daleã
podobne ãrni vojski, ki naskakuje obzidje.
Prisotnost ‰tevilnih zijal, ki jih zlepa ni bilo mogoãe
odgnati, je obãutno ovirala odkopavanje, in uspeh prve-
ga dne je bil niãen. A ponoãi se je v Lovrekovi glavi po-
rodila ena tistih pametnih zamisli, ki so mu jih pogosto
navdahnile prav koãljive okoli‰ãine: v jutranjih urah je
razporedil delavce v enakih presledkih vzdolÏ grebena,
tako da je segala njihova vrsta, pomnoÏena z nekateri-
mi sosedi iz vasi, vse od oglednega stolpa do gozdnega
parobka. Naprosil jih je, naj se uleÏejo in z u‰esi pri tleh
pozorno poslu‰ajo na udarce iz podzemlja, ki jih bodo
na nekem mestu zagotovo razloãno sli‰ali. Z Janezom
pa sta se pri kapeli spustila v globino in s stopni‰ãa nad
glavno votlino vsak s svojo sekiro izmeniãno potrkava-
la po kamniti plo‰ãi. Negotovi, na slepo sreão izvedeni
poizkus se je sijajno obnesel. Îe v nekaj minutah so de-
lavci ob vznoÏju oglednega stolpa izsledili pravo mesto,
in sicer pod nizko, s travo in grmiãevjem preraslo grob-
ljo, kjer ni nihãe priãakoval podzemeljskega vhoda.
BrÏ so odkopali kamenje in se spravili na plo‰ão, ki so
jo morali razbiti, ker se je odpirala podobno kot kapela
— s skritim mehanizmom. Zdaj je bil vhod prost, vendar

318 
BELI DVOR BESeDA

ga niso pustili odprtega, marveã so v obeh naslednjih

dneh zgradili zasilna lesena vrata, ki so radovedneÏem
prepovedovala vtikati nos v ‰e neodkrite skrivnosti. Po-
sebna odprava — katere ãlani so bili grof sam, uãitelj
Urbanãiã, oba deãka in — na Lovrekov predlog — peto-
rica tr‰kih dijakov, ki so bili pravkar prispeli na veliko-
noãne poãitnice in goreli od poÏelenja, da bi se smeli
tudi oni udeleÏiti nenavadne dogodiv‰ãine —, naj bi pod
grofovim vodstvom temeljito raziskala votlino.
V tisti uri, ko so na velikonoãni ãetrtek za dva dni
utihnili zvonovi, naznanjajoã s svojim molkom Odre‰e-
nikovo smrt, so se izsledniki v dveh skupinah pogreznili
v mrak in negotovost; prva skupina pri gozdni kapeli,
druga pri novoodkopanem vhodu pod stolpom. Obe
skupini sta bili dobro preskrbljeni z vrvmi, cepini, seki-
rami in drugim potrebnim orodjem, svetili pa sta si s
karbidovkami, katerih ‰ãemeãi plameni so obsvetili sle-
herni kotiãek. V glavni votlini sta se skupini spet zdruÏi-
li, ne da bi bili na‰li kaj posebnega. O izginuli Ani ni bilo
niti najmanj‰ega sledu, in Lovrek je nekako razoãarano
pogledoval na grofa, kakor da bi ga prosil nadaljnjih od-
redb.
Grof je dolgo ãasa zami‰ljeno strmel v ãrni poÏiralnik,
kamor se je z grmeãim bobnenjem pra‰il belkasti slap.
V globini je od ãasa do ãasa zaklopotalo in zagrgralo,
potem pa je voda pela dalje in se prelivala navzdol.

319 
BELI DVOR BESeDA

»Ena sama moÏnost nam preostaja!« se je domi‰ljeno

oglasil grof in se obrnil k ãakajoãim spremljevalcem.
»Spodaj so gotovo ‰e druge votline. Kdo bi se spustil
skozi poÏiralnik do njih?«
Izsledniki so se spogledali, a preden je kdo sploh
utegnil odgovoriti, je v ozadju nekdo tlesnil s prsti in
glasno vzkliknil: »Hoj, nekaj sem na‰el!«
Eden izmed dijakov je razburjeno krilil z roko in ka-
zal na hrastova, s svetilko osvetljena vrata, ki so bila do-
slej prislonjena k drugim vratom in so jih ‰ele sedaj slu-
ãajno zapahnili ter tako spravili v njihov prvotni polo-
Ïaj.
»Neke besede so vrezane v les . . .«
Zbrana izsledni‰ka dru‰ãina ga je obkroÏila in vsi so
se od blizu zazrli na potemnelo hrastovino, ki jo je bil
nekdo nahitro odrgnil s papirjem, da bi bile vreznine
vidnej‰e. Vse je kazalo, da gre za okorno, v naglici izgo-
tovljeno slovensko pisanje. ârke so bile deloma izprane
ali pa prekrite z blatom in peskom, vendar se je besedilo
dalo razbrati brez veãjih teÏav:
»GRADNIK ANA — MUSKADA ANTON —
NI RESHITVE — BOG SE USMILI — VODA
— ANA MI ODPUS . . .«
Poãasi in z Ïalobnim glasom je Urbanãiã preãital
smrtni krik, ki je bil privrel pred mnogimi, mnogimi leti
iz srca skesanega zloãinca. Po‰astno so odmevale njego-

320 
BELI DVOR BESeDA

ve besede med ãrnim skalovjem in grozeãim grgranjem

vode. Sledil je dolg premolk, ki si ga ni nihãe drznil mo-
titi. Izsledniki so se spo‰tljivo zagledali v znamenje na
vratih in ta ali oni je v valovanju zraka drhteã obãutil
prhutanje nevidnih kril krog sebe, kakor da ga obletava-
ta du‰i davno umrlih . . .
»Neizpodbiten dokaz . . . Na‰li smo sled . . .«
Grofove besede so zvenele ganjeno in hkrati olaj‰a-
no . . .
»Meni, ki sem iz oãetovih ust tolikokrat sli‰al, kako je
izginila njegova lepa zaroãenka ter mi je v spominu sko-
raj vsaka podrobnost, meni je vse jasno.«
In ko je vendarle opazil vpra‰ujoãe poglede okrog se-
be, je nadaljeval: »Logar Muskada, Anin zavrnjeni snu-
bec, je na neki, nam nepojasnjeni naãin odkril skrivnost
skritega vhoda v grajsko podzemlje. Logarija je bila vi-
soko v hribih, daleã od ljudi, po starosti pa ni zaostaja-
la za gradom in tole hi‰ico. Zato je moÏno, da se je v njej
ohranila kaka stara listina, ki je ljubosumneÏu pokaza-
la moÏnost ma‰ãevanja. BrÏkone je Ano nasilno zavle-
kel pod kapelo, kjer jo je morda hotel nekaj ãasa skrivati,
pozneje pa z njo pebegniti v tujino . . . Kdor je sli‰al
zgodbo o dekletovi izginitvi, ve, da se je prav v tisti uri,
ko so Ano Ïe pogre‰ali, nad Rudnikom utrgal oblak ter
so ogromne koliãine vode preplavile hribovje . . . Zali-
le so tudi podzemlje in tako nesreãnikoma odrezale

321 
BELI DVOR BESeDA

vrnitev; najbrÏ sta se umikala vedno globje, dokler nista

pribeÏala do teh stopnic — k vratom . . . Nista jih mogla
ali pa jih nista veã utegnila odpreti . . . Tu sta ãakala na
smrt, in ãe prav razumem zadnji dve besedi, je nesreã-
no dekle odpustilo svojemu morilcu, Muskada pa je s
poslednjimi moãmi vrezal v les svoje priznanje . . . Pre-
den je konãal, je pridrvel hudournik, ki ju je odtrgal od
poslednjega pribeÏali‰ãa in ju tre‰ãil v poÏiralnik . . .
Spodaj nekje mora biti njun skupni grob . . .«
Nihãe od navzoãih ni poslu‰al grofa pozorneje kot
Lovrek, ki se je med pripovedovanjem spomnil na svo-
je sanje pred nekaj leti, na privid na Stropnici, na Ïalost-
no proseãi obraz in otoÏni glas lepe Ane, spominjal se je
tako Ïivo, da je kar naenkrat kriknilo iz njega: »I‰ãimo
dalje! Moramo jo najti!«
Raziskovalci so se zdrznili in se strahoma zagledali v
mraãno Ïrelo, edini dohod v spodnje predele podzem-
lja.
»Kdo bi tvegal poskus?« je vpra‰al grof.
»Jaz grem. Na‰ega rodu je, jaz jo moram iskati in naj-
ti,« se je oglasil deãek s tak‰no odloãnostjo, da so mu
ugodili in ga priãeli takoj opremljati. Pod rokami so mu
priãvrstili troje vrvi, v eno roko so mu dali majhno seki-
ro, v drugo elektriãno Ïepno svetilko. V zgodnji pomladi
voda ‰e ni drla s polno moãjo v poÏiralnik, zaradi ãesar
je bil moÏen kolikor toliko neoviran dostop vanj, vsaj na

322 
BELI DVOR BESeDA

zaãetku. V svitu drobne Ïarniãe je zablestel bruhajoãi

slap v mavriãnih barvah, obkroÏajoãih bledi, toda od-
loãni deãkov obraz, ki se je spu‰ãal v neznani svet. âez
nekaj trenutkov je izginil v temi in kmalu zatem je po-
pustila napetost vrvi, ki so jih stiskale krepke roke ‰esto-
rice tovari‰ev, pripravljenih na sleherni njegov gib.
Z zadrÏano sapo ãakajo. Kaj se dogaja pod njimi? Ne-
nadoma se vrvi moãno stresejo — znamenje, naj spet
povleãejo. Poãasi in sunkoma, kakor ãrne kaãe polzijo
vrvi ãez mokre robove skalovja in hropenje spremlja po-
tegljaje, dokler se v globini ne zabliska Lovrekova Ïar-
nica. Deãek ‰klepeãe z zobmi, ker je ves premoãen.
Medtem ko ga urno povijajo v pripravljeno odejo, Lov-
rek z nemo kretnjo pomoli grofu majhen predmet: kri-
Ïec z deli raztrgane veriÏice. In grof preãita s tresoãim se
glasom: »Ana, 26. VII. 1833.«
Ko si je deãek opomogel, je poroãal z jecajoãim gla-
som, iz katerega je zvenela pretresenost nezasli‰anega
doÏivetja. Spodaj ob strani da so ‰pilje, veãje in manj‰e,
in v eni izmed njih je na‰el dva okostnjaka, drugega ob
drugem. Ob lobanji kriÏec . . . Potem ga je prevzel brez-
umen strah . . . Moral je kvi‰ku . . .
Kakor na povelje so se vsi odkrili. Po tej poãastitvi
spomina dveh davno umrlih so se odpravili iz votline,
da se s primernej‰imi sredstvi in bolj izurjenimi ljudmi
lotijo poslednje odprave.

323 
BELI DVOR BESeDA

Proti veãeru so poleteli iz oglednega stolpa na Gra-

di‰ãu tenki tresljaji srebrnega zvonca, ki ga je pregibal
Lovrek s poboÏno ljubeznijo, izpra‰ujoã med zvonje-
njem veãerne sence, ki so plahutale okrog zidovja: »Ali
sem ti izpolnil tvojo Ïeljo? Ali sem ti ugodil? Poãivaj
sladko!«
Zvonec je pel ‰e dolgo in njegovo brnenje je bilo po-
dobno otoÏni pesmi o izgubljeni sreãi.
Po grofovi odredbi so Muskadov okostnjak, ki ga je
bil doloãil tr‰ki zdravnik, pokopali na Ïupnem pokopa-
li‰ãu, Anine zemeljske ostanke pa so prepeljali v grajsko
grobnico, poãivali‰ãe umrlega grofa Îaka d’Harancour-
ta, kjer naj bi poslej snivala ob njegovi strani . . . Njego-
va vsaj po smrti . . . Od blizu in daleã so se zgrinjali
ljudje k pogrebu in spremljali mrli‰ki voz, ki se je sredi
zeleneãih njiv in travnikov, brsteãih dreves in poganja-
joãega grmiãevja poãasi pomikal proti pokopali‰ãu.

324 
BELI DVOR BESeDA

IV

L ovrek je postal za nekaj tednov dolinski junak. Nje-

gova slava se je kmalu raz‰irila po vsej domovini in
prekoraãila celo njene meje, zakaj tudi ãasopisi so se na
dolgo in ‰iroko razpisali o nenavadnem odkritju prepro-
stega deãka in s toplimi besedami poroãali o ganljivi
Ïaloigri pred davnimi leti. Toliko bolj je razburil dolino
v bliÏnjem mestu izhajajoãi zloglasni nem‰ki listiã »Völ-
kische Wacht«, ki je v dopisu iz Zalesja opozarjal deÏel-
no vlado na Gradi‰ãe ter jo pozival, naj ne prepu‰ãa sve-
tih spomenikov tisoãletnega nem‰kega gospostva ne-
vedni in nem‰ki kulturi sovraÏni dosedanji lastnici, mar-
veã naj jo kratkomalo razlasti ter tako obvaruje ogroÏe-
no nem‰tvo na juÏni meji neprecenljive izgube.
Ljudje so s prsti kazali na Miklausina in njegovega
podrepnika, nem‰kega uãitelja. Razen nekaterih najza-
grizenej‰ih Nemcev — uradnikov na rudniku, pe‰ãice
narodnih odpadnikov in neposredno od trgovca odvis-
nih plaãancev — se niti nasprotniki niso ogrevali za do-
pisunov predlog. Med slovenskim prebivalstvom, zlasti
med kmeti, pa je priãelo vreti in dve najzavednej‰i do-

325 
BELI DVOR BESeDA

linski obãini sta odposlali ostro zavrnitev nedopustnih

zahtev naravnost v prestolnico.
Na Gradi‰ãu se niso kdove kako prestra‰ili, zavedajoã
se uãinkovite grofove pomoãi. Tistega dne, ko so po
vsem trgu ãitali in obravnavali nesramne trditve nem-
‰kega lista, so po starem obiãaju praznovali sedmino, ne
smrti, paã pa pogreba, h kateri je bila teta povabila tudi
grofa kot ãastnega gosta. Poleg njega je sedel uãitelj Ur-
banãiã, na drugi strani pa sivolasi domaãi Ïupnik Godec.
V vrsti spodaj so sedeli vrtnar Marin, Lovrek in Janez.
Kadar sta utegnili, sta prisedli ‰e teta in Polonica, ki sta
sicer pridno stregli ali pa se sukali po kuhinji.
Grofova prisotnost ni niti najmanj motila ugodne pri-
srãnosti, marveã ‰e bolj poudarjala prazniãnost, diha-
joão od vsepovsod, od pomitih tal in belih sten, od cvetk
na oknih in zlikanih zastiralk ob njih. Med Ïivahnim
kramljanjem so z dobrim tekom juÏinali in tako potrdili
sloves tetine kuharske umetnosti.
Uãitelj Urbanãiã je s svojo pripombo, ãe‰ da bi po-
vsod drugod odkritje podzemeljskih votlin tolik‰nega
obsega znatno dvignilo turistiãni promet, sproÏil raz-
govor, ki so se ga z zanimanjem udeleÏili vsi gostje.
»Pri nas bo vse zaspalo ali pa bo uspela nem‰ka gonja
po razlastitvi.«
Grof se je nasmehnil: »Ne bojte se! Îe davno ima de-
Ïelni glavar v rokah moje pismo. Res pa je, da bi mora-

326 
BELI DVOR BESeDA

li brez odla‰anja izkoristiti ugodno okoli‰ãino. Teta

Mica naj vloÏi na deÏelno vlado pro‰njo za podporo, s
katero bi se prenovile in popravile grajske razvaline,
votline pa zavarovale in opremile za varen dostop. Vna-
prej se mora zavezati, da jih odpre v prosti ogled vsako-
mur, zlasti tujcem. Istoãasno naj zaprosi za podelitev
gostilni‰ke obrti, kajti obiskovalci bodo na vrhu, ob uÏi-
vanju krasnega razgleda, radi nekoliko posedeli. Za
ugodno re‰itev te vloge vam tako rekoã lahko jamãim.«
Îupnik in uãitelj sta vneto pritrjevala in silila v teto,
ki je menila, da je za gostilni‰ko delo Ïe prestara.
»Ej, saj sva midva s Polonico tukaj,« ji je Lovrek ne-
jevoljno segel v besedo. »Vam bova Ïe pomagala. In
deklo bi tako ali tako rabili. Obljubili ste mi, da pride
Anãka s Stropni‰ke peãi k nam. Vem, da revica Ïe komaj
ãaka . . .«
»No ja, pa naj bo po tvojem,« je takoj privolila teta z
rahlim vzdihom, toda s smehljajem na ustnicah. »Le de-
narja ne bo dovolj . . .«
»Moja stvar,« je naglo pripomnil grof.
»No, morda bi ‰lo celo brez va‰e prijazne pomoãi, go-
spod grof,« se je oglasil uãitelj in se skrivnostno namuz-
nil. »Poprej pa se pogovorimo ‰e o neãem drugem! Vsi
vemo, da se razgrinja pod nami lep vrt. Niã ne odkima-
vajte, teta Mica, saj nisem rekel, da je tudi urejen in ob-
delan, kakor bi si zasluÏil. Doslej Ïe zaradi pomanjkanja

327 
BELI DVOR BESeDA

vode in denarja to ni bilo mogoãe, a zdaj je vsaj vode veã

ko dovolj, in sicer v neposredni bliÏini . . .«
»No‰enje vode bo prav tako ‰e potrebno . . . TeÏko
bo!«
»Z no‰enjem vode ni niã, nanjo tudi ne mislim! Vo-
dovod si morate omisliti. Pred hi‰o in na vsaki terasi bi
se morala stekati voda v korita, odkoder bi jo s ‰krop-
ljenjem dovajali posameznim vrtnim predelom. In v ce-
mentnih ceveh bi jo lahko napeljali do samega sadov-
njaka. To boste videli ãudeÏe! Tudi vrt morate preuredi-
ti: veã toplih gred, veã zelenjave! Vrt se vam izplaãa le,
ãe boste najmanj za dva tedna pred vsemi drugimi: po-
tem prodate vse, bodisi na Toplicah, v trgu, na rudniku,
v Razborju, morda bi celo kazalo voziti v mesto . . .«
Uãitelj se je razvnel in zadovoljno opazoval navdu-
‰eno svetlikanje v Lovrekovih oãeh.
»âlovek boÏji,« ga je ustavil Ïupnik in ga udaril po
rami, »za take stvari so potrebni teÏki denarci. Kje naj
jih Gradi‰ãe vzame?«
Lovrek je razoãarano zavzdihnil in povesil glavo. Zlati
gradovi, ki so jih bile priklicale uãiteljeve besede, so se
hipoma poru‰ili, kot blisk so minile sanje, v katerih se je
Ïe sprehajal med bogatimi gredami, polnimi Ïlahtnih
povrtnin, Ïareãih vrtnic in bujnobarvnih cvetk. Ob Ïup-
nikovih preudarnih besedah je nehote zamiÏal, da bi se

328 
BELI DVOR BESeDA

ne opazile solze, ki so mu jih pognali v oãi razblinjeni

upi.
»Denarci, denarci,« je pritrdil Urbanãiã. »Kaj poreãe-
te, ãe poloÏim na mizo dva tisoãaka in ‰e nekaj ãez . . .
Ne, ne! Ne posojilo . . . Brez obveze vraãanja, brez
obresti — skratka, darilo neznanega dobrotnika . . . ?«
Zmagoslavno se je oziral okrog sebe in se muzal, vi-
deã, da se grof in Ïupnik vljudno, toda nejeverno smeh-
ljata, da teta odkimava. Lovrek pa ga kar poÏira z oãmi.
»Menda nas imate vse skupaj za norca,« se je malo-
du‰no oglasila teta.
»Vi pa res niã ne verjamete,« se je razhudil uãitelj. V
odgovor je privlekel rdeão hranilno knjiÏico Narodne
posojilnice v bliÏnjem mestu in pokazal na prvo stran
zgoraj, kjer sta v lepi pisavi blesteli imeni Lovreka in Po-
lonice Gradnik. Potem je poãasi listal naprej: vloga za
vlogo, nekatere manj‰e, druge veãje, so se vrstile v vo-
ja‰kem redu druga za drugo, dokler se niso oãi bralcev
ustavile na konãni vsoti, zna‰ajoãi 2863 kron. Uãitelj se
je naslajal ob preseneãenih, pol verujoãih, pol ‰e vedno
dvomeãih pogledih.
»To je vse najino?« je viknil Lovrek. »Odkod je de-
nar?«
»To je vajin denar, otroka,« je odvrnil Urbanãiã sveãa-
no in tudi nekoliko ganjeno, »vajin oãe ga je daleã od
tod prisluÏil za vaju. Po‰iljal mi ga je v veãjih in manj‰ih

329 
BELI DVOR BESeDA

presledkih, s pro‰njo, naj ga ob potrebi primerno pora-

bim.«
»Oj dobri, dobri oãka!« je zajokala Polonica in skrila
obraz k teti, medtem ko je deãku po licih zavalovila
temna rdeãiãa. Ko je spregovoril, se mu je glas zatikal.
»Ponosen sem nanj!«
»Vendarle je v njem po‰tena Gradnikova kri,« je za-
momljala teta.
»Njegovega bivali‰ãa vam ne smem izdati,« je pouda-
ril uãitelj, sluteã neizgovorjene Ïelje, »sicer pa trenutno
niti ne vem zanj, ker se je preselil, kakor mi je javil v svo-
jem zadnjem pismu.«
»Vrl moÏ ste, gospod uãitelj!« je dejal grof. »Kaka sre-
ãa, da se je obrnil na vas, moÏa z bistrim razumom in
dobrim, po‰tenim srcem. Sreãen bom, ãe boste tudi me-
ne ‰teli med svoje prijatelje.«
Lovrek se je zahvalil po svoje. Prekipevajoãi obãutki
so ga pognali k varuhu, da je zgrabil njegovo roko in jo
vroãe poljubil.
»BeÏi, beÏi, Lovrek!« se je branil uãitelj, a obraz mu je
Ïarel od sreãe. »Tvojemu oãku gre vsa zahvala, ne
meni!«
»Jaz Ïe vem, ãigav dolÏnik sem. Jaz, oãe, vsi Gradni-
ki . . .«

330 
BELI DVOR BESeDA

Tudi stari Ïupnik je razveseljen mlinãil uãiteljevo

roko. Minilo je ‰e nekaj ãasa, preden je mogel ‰olnik na-
daljevati svoja izvajanja.
»Denar je torej na razpolago, vendar bi po moji pre-
soji morali urediti neko drugo stvar — zaradi jamstev
namreã . . . Kajne, teta, va‰e posestvo bosta podedovala
Lovrek in Polonica?«
»I seveda, kdo neki?« se je zavzela starka.
»Saj imate ‰e sorodnike na Stropnici . . .«
»Raj‰i u‰ivemu beraãu, kakor tej brezsrãni svojati . . .«
»Glejte, teta . . . Zaradi varnosti, da se zagotovo iz-
polni va‰a volja in da tudi jaz mirno uporabim njuno
imetje za izbolj‰anje va‰ega posestva, bo menda naj-
bolj‰e, ãe ga ãimprej prepi‰ete otrokoma, sebi pa do
svoje smrti pridrÏite uÏitek in vse pravice.«
»·e jutri gremo v Razbor!« se je brez zavlaãevanja od-
loãila starka. »Naj bo tako, kakor ste rekli, gospod uãi-
telj! Vem, da ste vse dobro premislili. Na vas se zanesem
bolj kakor na samo sebe.«
»Po vsej pravici,« je menil grof in Ïupnik je priznava-
joãe prikimal.
Ko so se v mraku prijatelji poslovili od gostiteljice in
otrok ter sta teta in Polonica izginili v kuhinjo, da pomi-
jeta posodo, je Lovrek z zvestim Janezom ‰e obsedel v
sobi. Njuni pogledi so romali k raztresenim, vlaÏno se-
vajoãim dolinskim luãkam, ki so ponekod samevale, po-

331 
BELI DVOR BESeDA

nekod pa so se zgo‰ãale v svetle kepe, kakor da je padel

na zemljo roj kresnic. Veliki dogodki zamirajoãega dne,
bliÏajoãa se izpolnitev srãne Ïelje in nemara tudi meh-
ka opojnost zmagovite pomladi so Lovreku razvezali
jezik. Nikoli ni bil tako odkrit, nikoli ‰e ni razgrnil pred
kom drugim v toliki meri svojih Ïelja, naãrtov, sanjarij
in naklepov. In deãka, stojeãa na pragu mladosti, sta za-
ãutila blagoslov medsebojnega zaupanja, ceno in po-
men prijateljstva — morda celo njegovo najgloblje bist-
vo. ZbliÏana in polna notranjega veselja sta se raz‰la.
Ob slovesu je dejal Lovrek: »Ko sem se odpravljal na
Stropnico, sem bil prepriãan, da nas Gradnike vsi so-
vraÏijo, danes pa ti reãem: marsikdo nas sovraÏi, vendar
pa so najbolj‰i ljudje v dolini na‰i prijatelji . . . Lahko
noã, Janez!«

332 
BELI DVOR BESeDA

S toplej‰im soncem, ki je zdaj vsako jutro bolj zgodaj

obÏarjalo Beli dvor in vsepovsod priklicalo bujno
Ïivljenje na plan, je zavrvelo tudi na Gradi‰ãu, kjer so iz
globin dvigali Ïivo vodo. ·e pred kresom je v srebrnem
loku brizgnil prvi curek proti modri vedrini neba. Lov-
rek, ki je bil sam izvr‰il slovesno dejanje, je nato snel
razpr‰evalec na medeni pipi. ·umeã je bruhala voda v
obseÏno cementno kad pred hi‰o. Tu naj bi se uleÏava-
la in pripravljala za veãerno ‰kropljenje, kakor predpi-
suje vrtnarska umetnost. Dvoje enakih kadi se je baha-
tilo tudi na prvi in drugi terasi, in vsaka je imela nad
podstavkom pipo, na katero so lahko priãvrstili dolgo
pretoãnico, da so tako na najpreprostej‰i naãin dovajali
vrtu dragoceno mokroto: kad pred hi‰o je napajala prvo
teraso, ostali dve pa drugo in tretjo. In ker je stala vsa-
ka izmed njih ãez dva metra nad svojim napajalnim pre-
delom, je bil vodni pritisk dovolj moãan, da je neslo cu-
rek v poljubno oddaljenost.
To pa ‰e ni bilo vse. Da olaj‰ajo Ïenskam gospodinj-
ske posle, so napeljali vodo tudi v kuhinjo, pralnico in
hlev. In proti sadovnjaku so izpred hi‰e v ravni smeri

333 
BELI DVOR BESeDA

hiteli cementni Ïlebovi, ki so jih v enakomernih razma-

kih prekinjale in dopolnjevale domiselno name‰ãene
majhne zapornice. Zapornice A v smeri proti gozdu
(vzhod), zapornice B v smeri proti sadovnjaku (jug). âe
si hotel nekaj ãasa — recimo dve uri — namakati doloãe-
ni predel sadovnjaka, si moral zapreti ustrezajoão za-
pornico A, s ãimer si ustavil dotok vode v vzhodni sme-
ri, nato pa dvigniti ustrezajoão zapornico B. Pod njo se
je razãlenjevalo veã ozkih Ïlebiãev, katerih namen je bil,
da blagodejno mokroto enakomerno porazdele na ves
namakani pas. Kadar je imel dovolj, se je isti postopek
nadaljeval pri ostalih pasovih, vseh skupaj je bilo deset.
Sluãajno je bilo poletje izredno suho. Celo dolinski trav-
niki so krmeÏljavo rumeneli, gradi‰ki sadovnjak pa je
blestel v tako sveÏem zelenju, da je bil podoben oazi
sredi pu‰ãave. Namesto dveh je vrgel ‰tiri obilne ko‰nje,
da ne govorimo o veseli rasti sadnih dreves, ki so imela
doslej vedno nekoliko premalo moãe.
Vse to je bilo moÏno, ker je po votlinskem potoku v
su‰i dotekalo zmeraj dovolj vode, saj so ga napajali or-
ja‰ki, Rudni‰ki vrh pokrivajoãi gozdovi. V glavni votli-
ni so ga bili tik pred poÏiralnikom zagradili in ograjo
opremeli s teÏko zapornico, ki se je lahko dvigovala od
zunaj: kadar so potrebovali veã vode, so jo povsem za-
prli, obiãajno pa je zado‰ãala tista mnoÏina, ki se je ste-
kala iz struge v velik bazen, odkoder so jo vodile Ïelez-

334 
BELI DVOR BESeDA

ne cevi po stranskem, v skalovju nad vrtom konãava-

joãem se rovu, od tam pa v hi‰o, hlev, v sadovnjak in
korita. Izravnavanje vodne koliãine je bilo s pomoãjo
posebne naprave povsem samodejno: kadar je bilo pre-
malo vode, se je zapornica nad poÏiralnikom zaprla kar
sama, ãe pa je bilo vode preveã — zlasti ob huj‰ih nali-
vih — jo je goltalo skalno Ïrelo.
Lovreku se je smejalo srce, ko je opazoval brezhibno
delovanje gradi‰kega vodovoda. ·e bolj ga je veselilo, da
so preostala denarna sredstva dopu‰ãala popolno pre-
ureditev vrta, kakor je bil predlagal gospod Marin. Prav
pod hi‰o, kjer je bilo najveã sonca, so zgradili vrsto top-
lih gred. Bile so neobhodno potrebne, ãe so hoteli z
zgodnjo zelenjavo in drugimi povrtninami prednjaãiti
vsaj za dva tedna. Na posameznih terasah so popolno-
ma na novo razdelili prostor in preuredili grede. Kleti v
pritliãju so spremenili v vrtnarske shrambe in v delav-
nice, kjer so ob slabem vremenu in v zimskem ãasu
ãistili in pripravljali semenje, hranili obãutljive gomolje
in ãebulice, cepili divjake in popravljali orodje.
Z nastopom pozne jeseni se je Ïe tisto leto priãelo
teÏje delo, kakor na primer rigolanje na obeh spodnjih
terasah, gnojenje z apnom in hlevskim gnojem ter ãi‰ãe-
nje sadnega drevja. Pripravljali so se sicer na zimo, v res-
nici pa Ïe na pomlad, ki naj bi prinesla novo delo, nove
napore in seveda tudi nove uspehe. To leto so tro‰ili

335 
BELI DVOR BESeDA

denar in svoje sile za preureditev Gradi‰ãa, od bodoã-

nosti pa so priãakovali izpolnitve upov in Ïelja.
Nekaj dni pred vrnitvijo v Francijo, kjer je redno pre-
Ïivljal zimo, je prinesel grof d’Harancourt Gradi‰ãanom
veselo vest, da mu je uspelo priskrbeti teti koncesijo za
izvr‰evanje gostilni‰ke obrti. Zamolãal je, koliko ovir so
celo njegovemu prizadevanju nastavili narodni nasprot-
niki. In izpolnila se je tudi Lovrekova posebna Ïelja: v
osebi dekle Anãke je pri‰la na Gradi‰ãe nova pomoãni-
ca. Pridna ko mravlja je razbremenila teto, ki se je zme-
raj bolj posveãala svojemu novemu gostinskemu delu. Z
zadovoljstvom je ugotavljala, da se z izletniki odpira vir
novih dohodkov, ki so ji moãno laj‰ali borbo za vsak-
danji kruh. Gostilna na Gradi‰ãu je kaj hitro zaslovela in
kljub poznemu letnemu ãasu z izvrstno kapljico, okus-
nim prigrizkom in prijazno postreÏbo privabljala ‰tevil-
ne ljudi.

336 
BELI DVOR BESeDA

VI

K o je tisto leto sveti Martin po stari navadi krstil

vino, ‰e ni pritresel snega s seboj. Naravnost po-
mladansko sonce je sku‰alo preslepiti lahkoverne rast-
line, da bo ‰lo kar brez zime spet na pomlad. Po bregeh
so v zlatih lisah rumenele trobentice, a lahkomiselne
marelice so se odele z roÏnatim puhom. Ljudje so paã
zmajevali z glavami, vendar so se kljub vsemu predajali
ãarom lepih poznojesenskih dni, ki jih je usoda poklo-
nila stvarstvu, preden se je odelo v belo mrli‰ko odejo.
Na Gradi‰ãu je okrog razvalin in po zelenem grebenu
kar mrgolelo ljudi. Veãinoma so posedali na prijazni
plo‰ãadi pod oglednim stolpom, odkoder so si z vzhi-
ãenjem ogledovali dolino, kakor pestra preproga raz-
prostrto in ‰ireão se pod njimi prav do vznoÏja planin,
kjer je izginjala v megleni sinjini daljave. Iz bliÏnjega
Razborja je bila prispela ‰tevilna in glasna druÏba, od-
rasli in otroci obeh spolov. Lovrek jih je vodil po votli-
ni in jim neutrudno odgovarjal na ne‰teta vpra‰anja.
Nazadnje je bil prav vesel, ko so se zatekli h klopem in
mizam, kjer so s krikom in vikom zahtevali jedaãe in
pijaãe.

337 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek se je nekoliko namrdnil — tako glasnih ljudi ni

maral —, zavrtel kljuã v vratih, vodeãih v votlino, in se
napotil k stopnicam, da bi pomagal Ïenskam pri posreÏ-
bi.
»Fant, fant!« ga pokliãe neÏen glas, da se naglo zavrti
v njegovi smeri.
Pred njim stoji vitko dekletce, katerega roÏnati obraz
oklepajo gosti, v dve debeli kiti spleteni kostanjevi lasje.
Temnorjave oãi se upirajo vanj nekoliko zvedavo, neko-
liko proseãe, in Lovrek je menil na tihem, da ‰e svoj Ïiv
dan ni videl lep‰ih.
»Prosim, prosim!« spregovori deklica, in deãka ãud-
no presune sladkost njenega glasu, »tako rada bi vide-
la ‰e gozdno kapelo! Ali mi jo hoãete pokazati?«
»Zakaj ne?« je pritegnil Lovrek. Zadrega mu je pobar-
vala lice, zato najprej ni vedel, kaj bi govoril. Dekletce pa
je znalo prostodu‰no ãebljati in ga je obsipalo s tak‰no
ploho vpra‰anj o lepi Ani in njenem grofovskem Ïeninu,
o votlini in njenem odkritju, da se je konãno tudi sam
razvnel in s svojim Ïivahnim pripovedovanjem vzbujal
njeno pozornost.
Samotna ti‰ina starodavnega sveti‰ãa jo je navdajala
s spo‰tovanjem, a tudi z grozo. Nehote se je oklenila
svojega spremljevalca. Ta jo je vpra‰al, ali bi Ïelela videti
tudi skriti vhod, ki ga doslej ni odprl ‰e nobenemu tuj-
cu. Sprva se je obotavljala, potem pa je le zmagala rado-

338 
BELI DVOR BESeDA

vednost. Strme je sledila Lovrekovim gibãnim prijemom

in od strahu kriknila, ko se je podstavek nenadoma pre-
valil ter je pred njo zazijalo ãrno Ïrelo globine.
»Joj, ãe bi bilo kaj skoãilo iz teme?« je vzdihovala,
medtem ko je Lovrek spet zaklepal vrata kapele.
»Niã se ne bojte, votlina je prazna . . . In jaz sem pri
vas!«
Deklica se mu je zahvalila z obãudujoãim pogledom.
»Sli‰ite,« ga je vpra‰ala nato, »kdo je pravzaprav vse
to na‰el? Nekaj sem sicer sli‰ala, toda takrat sem bila ‰e
v Ljubljani in se nisem posebno zanimala za to reã.«
Lovrekov obraz je v zadregi potemnel.
»Jaz sam . . . s Kotnikovim Janezom. To je namreã
moj prijatelj.«
»Joj, kako sem vesela, da sem vas spoznala,« se je
vzradostila ona. »Kako bodo gledale moje prijateljice v
Razborju, ãe jim povem. Vi ste bili tisti? Saj ste ‰e tako
mladi . . . Ves ãas sem si predstavljala odraslega moÏa.
Koliko ste stari?«
»V sedemnajstem sem.«
»Ej, fant od fare ste! Ugajate mi!« mu je zaupala pro-
stodu‰no in mu smehljaje pogledala v obraz. Njeno pri-
znanje se je zdelo deãku dragocenej‰e od vseh drugih.
V nadaljnjem razgovoru je izvedel, da je lekarnarjeva
iz Razborja, da ji je ime Vida, da bo kmalu ‰tirinajst let
stara, da je letos zaradi slabokrvnosti ostala doma, sicer

339 
BELI DVOR BESeDA

pa obiskuje dekli‰ki licej v Ljubljani, da se vãasih tudi ‰e

poigra s svojimi punãkami in da ima najraje cvetlice.
Prehitro — vsaj za Lovreka — sta dospela do razgledne-
ga stolpa, kjer se je morala Vida posloviti in se spet pri-
kljuãiti svojim ljudem. Lovrek jo je prosil, naj ‰e neko-
liko poãaka, in smuknil na vrt. Zasopel se je vrnil z mo-
goãnim ‰opom prelepega poznega cvetja in ji ga ponu-
dil. Dekletce ga je sprejelo in kriknilo: »Joj, kako so lepe!
Hvala, hvala, gospod Lovrek! Nikoli vas ne pozabim!
Zbogom!«
Njene rjave oãi so se mu ‰e enkrat nasmehnile, potem
pa je smuknila za vogal, odkoder jo je odpravljajoãa se
druÏba Ïe nestrpno klicala. Po njenem odhodu je Lov-
rek zlezel na ogledni stolp in skozi lino z zasanjanimi
oãmi zasledoval pot premikajoãih se, po rjavem kolo-
vozu sredi zapu‰ãene poljane raztresenih gruã, ki so se
polagoma manj‰ale in izginjale za trgom. ·e dolgo mu
je zvenel v u‰esih Vidin sladki glasek, ‰e dolgo je videl
pred seboj njene smejoãe se oãi . . .

340 
BELI DVOR BESeDA

8. MLADOSTNO HREPENENJE

O sem polnih let je preteklo od nesreãnega dne, ki je

bil Lovreku in Polonici ugrabil star‰e in domaãi-
jo. Marsikaj se je med tem ãasom spremenilo: otroka, ki
sta bila zdaj v zornem cvetju mladosti, posestvo, ki se je
lepo razvilo in gospodarsko nenavadno oãvrstilo. Ljudje
se niso mogli naãuditi, kaj vse so zmogli Gradi‰ãani ob
pomoãi poÏrtvovalnih prijateljev, s svojo pridnostjo, iz-
najdljivostjo in vztrajnostjo.
Îe sam ogledni stolp, svetilniku podobni, na skalnem
pomolu stojeãi dolinski ãuvaj, je gledalce opozarjal na
temeljite spremembe. Odvrgel je svojo borno leseno
streho, ki je mnogo let zadrÏevala njegov popolni raz-
pad, in se, kakor v dobi svoje najveãje slave, spet razka-
zoval s pravimi strelnimi linami, do katerih so se v mno-
gih zavojih vzpenjale betonske stopnice. S plo‰ãadi na
vrhu so izletniki uÏivali v ãudovitem razgledu na dolino
in planine v ozadju. Pod stolpom so bili svet izravnali, ga
skrbno ogradili proti nevarnim, nad vasjo viseãim strmi-
nam in ga spremenili v mikavno trato, kjer so v senci
obzidja in raznovrstnega drevja liãne lesene klopi in
mize vabile k oddihu.

341 
BELI DVOR BESeDA

Poleti, a tudi spomladi in jeseni je bilo tod mnogo iz-

letnikov, ki so prihajali na Gradi‰ãe zaradi lepega raz-
gleda, zanimivih starin in ãarobnega podzemlja ali pa
zaradi daleã naokrog sloveãega vrta ter dobre pijaãe in
jedaãe, s katero so gradi‰ke Ïenske znale privezati du‰o
in tako ‰e polep‰ati naravno lepoto. Skoraj vse, kar so
nudili, so pridelali doma, od prekajene svinjine in klo-
bas, surovega masla, medu in mleka do raznega zgod-
njega in poznega sadja, jagod, malin in raznih posla‰ãic.
Rujno vince, ohlajeno v ledeno mrzli votlinski vodi, so
dobivali po grofovem posredovanju iz sloveãih Sloven-
skih goric, vendar pa si je marsikdo ‰e raj‰i privo‰ãil ste-
klenico burno kipeãega in reznega domaãega sadjevca.
âesar ni bilo doma, so dobivali v najbolj‰i kakovosti iz
bliÏnjega mesta.
Uspevajoãa gostilna je moãno vplivala na gradi‰ko
gospodarstvo. Namesto ene krave so zdaj v hlevu mu-
kale ‰tiri molznice, ki so zalagale dom z mlekom in mas-
lom. Novost je bil velik koko‰njak, urejen po predpisih
umnega koko‰arstva. Bil je potreben, zakaj ob poletnih
nedeljah je teta potrebovala veliko pi‰ãancev, poleg tega
pa so jih po‰iljali v toplice in mesto. âebelnjak so morali
raz‰iriti in izdatno pomnoÏiti prvotno ‰tevilo panjev.
Domaãini sami seveda niso zmogli vsega dela, zato se je
tudi druÏina pomnoÏila za troje ãlanov. S Stropnice je
pri‰la Anãka; Lovrekov pomoãnik v vrtnariji je postal

342 
BELI DVOR BESeDA

Janez, ki se je po prijateljevem prigovarjanju odloãil za

vrtnarski stan; krave in teÏje delo pa je spet opravljal
nekdanji hlevar na Belem dvoru, jeznoriti, toda pridni in
po‰teni Luka, ki je nekoã skesan in skru‰en potrkal na
tetina vrata, proseã odpu‰ãanja in zaposlitve.
Kljub dvakrat veãji druÏini se je Gradi‰ãanom godilo
vedno bolje, in rastoãa zavist med preprostej‰imi v do-
lini je govoriãila o ãaranju, o peklenskih umetnijah in o
utajenih zakladih, izkopanih v grajskem podzemlju,
medtem ko so pametnej‰i menili, da jih z denarjem za-
laga njihov dobri prijatelj, grof d’Harancourt, ki je res-
niãno imel mnogo zaslug za te uspehe. Kakor je bil
namreã svojãas napovedal, je teti razen gostilni‰ke obrti
priskrbel tudi deÏelno podporo za prenovitev grajskih
razvalin. Le redki posamezniki so se pribliÏali resnici in
menili, da so Gradi‰ãe dvignile nenavadne okoli‰ãine,
spremljajoãe Ïe samo po sebi zanimivo odkritje votlin,
ki jih je ob‰irno obravnavalo tako domaãe kot tuje ãaso-
pisje. Uãinkovitej‰e reklame za gostilno in vrt si Gra-
di‰ãani niso mogli Ïeleti pa so se okori‰ãali z njo.
Glavni pobudnik gradi‰ãanskega napredka je bil kljub
svoji mladosti Lovrek. On je najveã pripomogel k raz-
cvetu poprej dokaj zanemarjenega tetinega posestva.
Tik ob svoji izgubljeni domaãiji si je sin pobeglega
Simona Gradnika sezidal trdno postojanko. Odtod je
opazoval dejanje in nehanje njenega sedanjega gospo-

343 
BELI DVOR BESeDA

darja, ki se zaradi tega na prigoljufani posesti nikoli ni

poãutil popolnoma varnega.
No, vesela druÏba pri dolgi, belo pogrnjeni mizi v
senci velikanske bukve, ki se je bila zbrala na Lovrekov
18. god zgoraj za hi‰o, zagotovo ni mislila nanj niti ni
kovala kakr‰nihkoli ma‰ãevalnih naklepov. Gostje so
raje z odprto du‰o uÏivali ob pogledu na belodvorsko
kotlino, njene z dninarskimi hi‰icami posejane holme,
temaãno KoÏeljsko pogorje v ozadju, pestro, z zlatoru-
menimi lisami prepredeno tkivo dolinskih tal, kolikor
jih niso zakrivale razvaline, in na mogoãne stoÏce gora,
ki so se v svetli sinjini, kakor dim ma‰nega kadila, boãili
proti poletnemu nebu in ga loãevali od ostalega sveta za
seboj.
Poleg domaãinov so sedeli pri mizi sami prijatelji:
gospod Urbanãiã, zdaj naduãitelj v bliÏnjem ·entjerne-
ju, s svojo prijazno mlado Ïensko, ki jo je bil pred letom
dni odpeljal na svoj novi dom, vsi Kotnikovi, katerih
zvesto sosedstvo je bilo teti zmeraj zanesljiva opora, in
petorica dijakov iz Zalesja, ki se je bila nekoã udeleÏila
raziskovanja votline in s katero je Lovreka Ïe od poprej
vezalo iskreno prijateljstvo. Oni so prina‰ali v druÏbo
razigranost in dobro razpoloÏenje, prepevali so in se ‰a-
lili, draÏili Ïenske, najraje brhko Polonico, ki je urno te-
kala v kuhinjo, odkoder se je vraãala s samimi dobrota-
mi.

344 
BELI DVOR BESeDA

Proti veãeru, ko so gorski vrhovi kar plameneli in se

je zlatordeã poÏar prelival ãez ‰iljaste grebene, je nad-
uãitelj potrkal na kozarec. DruÏba se je umirila in pri-
sluhnila govornikovim besedam, ki so jih spremljali iz
doline doneãi zvoki: polglasno prepevanje dninarjev,
vraãajoãih se z dela, drdranje voz po cesti, lajeÏ odda-
ljenih psov in ãvrãanje neutrudnih murnov. Z govorni-
kovimi besedami so se spajali v preãudno melodijo na-
rave.
Urbanãiã je vse prisotne spomnil na Ïalostno obletni-
co, ko sta pred osmimi leti otroka v enem dnevu izgu-
bila vse, star‰e in domaãijo, istoãasno pa pri teti na‰la
bogato nadomestilo.
»Kakor spla‰eni ptiãki, ki ne vedo ne kod ne kam, sta
se zatekla v njeno toplo gnezdo in ostala v njem do da-
nes. Tu sta zdaj doma, tukaj se razvijata, tukaj priãaku-
jeta svojega oãeta, ki iz daljave sodeluje pri izgradnji
lep‰ega in prijetnej‰ega doma. V njem praznuje danes
na‰ Lovrek svoj osemnajsti god, z njim pa tudi mi, nje-
govi prijatelji, ki ga poznamo bolje od vseh drugih in
vemo, koliko je vreden. Danes nam je razkazal svojo do-
maãijo, in z njim smo se veselili uspehov. Oglejmo si v
duhu ‰e enkrat predel za predelom, kakor nam jih je
predvajal, zakaj beÏen pregled nam bo dal bolj strnjeno
in celotnej‰o sliko.

345 
BELI DVOR BESeDA

Stopimo najprej na vrt! Paã gre zanj hvala nekdanjim

gra‰ãakom, ki so si ga omislili na tem blagoslovljenem
mestu, a ‰ele zdaj je zares oÏivel. Novo, doslej neslute-
no Ïivljenje kipi z vodo iz mraãnih votlin pod nami. Kje
v dolini najdete lep‰o, okusnej‰o in razumnej‰o poraz-
delitev prostora, kje zgodnej‰o zelenjavo, Ïlahtnej‰e sa-
deÏe, lep‰e cvetke? Vse leto cveti in dehti, raste in rodi,
cvet in sad se pozdravljata istoãasno z gredice na gredi-
co. Vendar naj njegove lepote pozdravlja pesnik, jaz pa
se kot moÏ trde vsakdanjosti raj‰i dotaknem gospodar-
skih dobrin vrta. Z belim peskom posute poti, obroblje-
ne z zeleniko, nas vodijo od grede do grede: na desni se
kakor ãelade napihujejo debele zeljne glave, ob njih tek-
mujejo vseh vrst solate, ohrovt, koleraba in karfijola,
cela armada paradiÏnikov nas pozdravlja z zlatim bles-
kom, kumare in buãe se skrivajo pod litjem. Na‰tel sem
vam le nekaj povrtnin, ki jih vsi poznamo, vendar pre-
more ta vrt ‰e mnogo drugih, ki jim komaj vem ime.
Zdaj vam zadehte prav v nos roÏmarin, majoran in dru-
ga di‰avna zeli‰ãa, potem spet zagledate peso, krompir,
korenje in fiÏol, od katerih pa nobeden ni navadnega
rodu. Zidovje obra‰ãa in prepleta grmiãevje z razliãni-
mi jagodami, zgoraj Ïare v pestrih barvah dolge vrste
nageljnov in vrtnic v druÏbi plamenih kresnic in zvonã-
nic, aster in dalij, in kaj jaz vem, katerih cvetlic, ki jim
menda samo Lovrek pozna imena. Nam zado‰ãa njiho-

346 
BELI DVOR BESeDA

va lepota! Nimamo ãasa, da bi ‰e dlje govorili o tem

vrtu, ki ga ljudski glas tod naokoli spo‰tljivo imenuje
»gradi‰ki paradiÏ«.
Pred nami je sadovnjak! Kako nas vabi preko ograje,
da si pogledamo bogastvo njegovih dreves. Zares so ve-
ãinoma ‰e zorno mlada, vendar Ïe zdaj kaÏejo, kaj bodo
nudila v bliÏnji prihodnosti, ko se bodo razmahnila v
vi‰ino in ‰irino. Prostakov ni v njihovi odliãni, lahko bi
dejal plemeniti druÏbi, ki je posedla ves breg in se vzpe-
la celo do grajskega zidovja. Kaj ni Lovrek, ta pretkani
fant, porabil celo sivih sten razvalin, da je po njih razpo-
redil svoje ‰palirje. Ali vidite, da se svetlikajo na njih
prve hru‰ke in breskve, da ne govorim o marelicah, ki so
Ïe zdavnaj pospravljene. Gradi‰ko sadje, ki se priãne z
zgodnjimi ãe‰njami in jagodami in se zakljuãi s kanad-
kami in drugimi poznimi jabolki, Ïe danes slovi po svo-
jem izvrstnem okusu, toda pravi razmah ‰ele pride. In
trava pod drevjem, ne pozabimo je! Soãno zelena, gosta
in bujna, ni ji para daleã naokrog! Saj jo preobilno na-
maka voda in Lovrek jo leto za letom pridno gnoji. To-
rej imajo zdaj na Gradi‰ãu namesto dveh kar ‰tiri ko‰nje
na leto . . . No, saj jih rabijo, ‰e veã krme jim bo v krat-
kem treba, ãe se ‰tevilo molznic pomnoÏi.
Iz sadovnjaka pridemo h gozdu, vendar nas ta ne za-
nima toliko, ãeprav je za Gradi‰ãane ‰e kako pomem-
ben. No, videli ste, za koliko se je moral umakniti pro-

347 
BELI DVOR BESeDA

dirajoãemu sosedu — sadovnjaku. Vrnimo se k hi‰i! V

zgornjem prostoru pod grebenem so same koko‰i! Ali
jih sli‰ite, kako kokodakajo in motijo moj nekoliko pre-
dolgi govor! Nemara se hudujejo, ker jih ‰e nisem ome-
nil. Da, tudi koko‰ereja, za katero se bolj in bolj zanima
na‰a Polonica, je pomembna panoga gospodarstva na
Gradi‰ãu, ‰e zlasti, odkar se z njo peãajo na veliko, od-
kar strogo pazijo na ãisto pasmo na‰e znamenite ‰tajer-
ske koko‰i, ki ne daje samo dosti jajc, marveã tudi okus-
no meso.
Nad vrtom je ‰e ãebelnjak, katerega marljivi rod se
pase po cvetnih dolinskih poljanah. Odtod izvira tisti
di‰eãi med, zaradi katerega je Ïe marsikateri izletnik
spet in spet nameril svoje korake na gostoljubno Gra-
di‰ãe«.
Urbanãiã je konãal, si oddahnil in poplaknil izsu‰eno
grlo s poÏirkom vina.
»Ho, gospod naduãitelj,« je pravnik Tonãe izkoristil
pravkar nastali premolk, »kar sli‰imo, je pravcata eko-
nomska simfonija. Kje pa je ostal na‰ godovnjak in slav-
ljenec?«
»Ves ãas govorim samo o njem,« je odvrnil govornik.
»S tem, da sem vas opozoril na uspehe, sem vam poka-
zal tudi izvor, pridno delo, ki paã najtoãneje oznaãuje
ãlovekovo bistvo. Saj nisi sam ustvarjal, Lovrek, o ne!
Brez oãetove pomoãi in skrbi prijateljev, brez tete in ses-

348 
BELI DVOR BESeDA

trice, da ne pozabimo Janeza, Anãke in Luke, bi vsega

tega ne bilo! Vendar pa je tvoj bistri um vodil in uravna-
val dejavnost sotrudnikov, ‰ele tvoja iznajdljiva glava je
priklicala pogoje za uspehe, ki niso odvisni le od mar-
ljivosti. âe bi odloãala samo ta, bi moral biti na‰ sloven-
ski kmet Ïe zdavnaj bogata‰, ko vemo, da gara in se tru-
di v potu svojega obraza, ne da bi mogel izbolj‰ati svoj
poloÏaj. Îal ‰e ni odkril ãarovnega sredstva slehernega
napredka. To je menda pridrÏano ljudem novega kova,
med katerimi bo prav gotovo tudi na‰ Lovrek. Vidite,
kljub svoji mladosti na‰ godovnjak venomer tuhta in
i‰ãe poti in sredstva, s katerimi bi izloãil sleherni ne-
potrebni napor ter sprostil svoje in sile drugih za nuj-
nej‰e in koristnej‰e opravke. Zaveda se namreã — to mi
je dobro znano iz najinih pogovorov —, da ãlovek ne
sme biti suÏenj dela, marveã se ga mora posluÏevati kot
sredstva za vi‰je, najvi‰je cilje.
Lovreku daje njegova velika mladost pravico do lah-
komiselnosti in mladeni‰ke pre‰ernosti, vendar je resen
in preudaren, kakor da se ozira nazaj na veãletne izku‰-
nje. Vãasih je nemara premoÏat. Naj ne pozabi, da je ‰e
mlad, naj se od ãasa do ãasa razvedri med vrstniki, ne da
bi pozabil na svoj veliki cilj, ki ga vsi dobro poznamo!
Dragi Lovrek, ob tvojem osemnajstem godu naj ti po-
vem, da te cenimo in ljubimo. Ostani tudi v bodoãe tak-
‰en, kakr‰en si bil doslej! Îelimo ti, da bi se ti kmalu iz-

349 
BELI DVOR BESeDA

polnila tvoja vroãa Ïelja in da bi tvoje bodoãe godove

obhajali na Belem dvoru, na tvoji izgubljeni domaãiji! S
to mislijo ti nazdravljam in Ïelim ‰e mnogo sreãnih in
zdravih let!«
Ko se je vzklikanje in Ïvenketanje ãa‰ na Urbanãiãe-
vo zdravico nekoliko poleglo, se je dvignil Lovrek — z
rdeãimi lici in plameneãimi oãmi — in nekoliko razbur-
jeno vzkliknil: »Stokrat vam hvala za va‰e dobre bese-
de! Za va‰o skrb zame in za nas vse pa se vam sploh ne
morem nikoli dovolj zahvaliti . . . Kaj bi bilo z menoj,
da se me niste vi usmilili! Iz vse du‰e nazdravljam vam,
svojemu dobremu uãitelju in oãetovskemu prijatelju!«

350 
BELI DVOR BESeDA

II

P razniãno razpoloÏenje se je ãez nekaj ãasa umaknilo

‰egavi razigranosti, ki se je ‰e stopnjevala, ko je za-
Ïarelo na vejah dvoje ali troje Ïivobarvnih lampijonov in
je pridrsela ãez Rudni‰ki vrh ogromna lunina plo‰ãa, ka-
tere Ïerjavica se je kmalu prebarvala z zlatorumenim
bleskom. Iz fantovskih grl so zadonele pesmi, ki jih je
spremljalo brenkanje kitare. Mladina se je draÏila med
seboj, dovtipi so ‰vigali sem in tja, glasen smeh se je od-
bijal od starega zidovja.
Nekoliko pozneje se je na osnovi naduãiteljevih izva-
janj razpletel zanimiv in Ïivahen razgovor, ki so se ga
bolj ali manj udeleÏevali vsi mo‰ki, medtem ko so bile
Ïenske smuknile v kuhinjo, kjer so pospravljale in z mla-
do Urbanãiãevo Ïeno obravnavale gospodinjske zadeve.
»Umno gospodarstvo, ki ste ga vi, gospod Urbanãiã,
tolikokrat poudarjali,« je razvijal svoje misli dijak Milan,
ki se je vedno ukvarjal z vpra‰anji narodnega gospodar-
stva, »je danes vsekakor potrebno, ni pa vse, niti ni naj-
vaÏnej‰e, zakaj kmet ali vrtnar mora v prvi vrsti imeti
moÏnost, da svoje pridelke tudi razpeãa in to razpeãa-
vanje mora imeti neko stalnost. Kako je s tem, Lovrek?«

351 
BELI DVOR BESeDA

»âe te prav razumem, me vpra‰uje‰, ali imam odje-

malce, ki me ne puste nekega lepega dne na cedilu?«
»Da, to bi rad vedel«.
»Nanje sva mislila z gospodom naduãiteljem, preden
smo sploh kaj priãeli. Za zgodnjo zelenjad ni teÏave,
prodam je lahko, kolikor je imam, v dolini ali mestu. Po-
zneje pa, ko je vsega v izobilju, je drugaãe. Moj sosed
Peãovnik spodaj v vasi vozi vsako jutro mleko v mesto,
istoãasno pa vselej nekaj na‰ih ko‰ar, ki jih oddaja bra-
njevkam. Letos sem Ïe precej izrinil s trga zgodnjo la‰ko
zelenjad, in upam, da bo v bodoãe ‰e bolje, ker so ljud-
je zadovoljni z mojim blagom«.
»Kaj pa v Toplice, te so tako blizu«.
»Tja voziva dnevno, Janez in jaz izmenoma«.
»Povej no, Lovrek,« ga je dregnil molãeãi Janez, »kako
si se pri‰tulil tja!«
»TeÏko je bilo, zares! A Toplice so bile Ïe od nekdaj
na‰a misel, zakaj tam potrebujejo finih povrtnin, ka-
kr‰ne pridelujemo na na‰em vrtu. Letovi‰ãarji, ki jih
zahtevajo, jih tudi drago plaãajo. Toda ravnatelj najveã-
jega odjemalca, ,Zdravili‰kega doma’, je zagrizen Ne-
mec, kako ga pridobiti? Doslej so prejemali bolj‰o robo
iz mesta, draÏjo in seveda tudi manj sveÏo.
No, v zaãetku lanske sezone sva z Janezom pogumno
naskoãila trdnjavo. On je obiskal ,Evropo’ in manj‰e re-
stavracije, jaz pa sem potrkal pri samem ravnatelju

352 
BELI DVOR BESeDA

,Zdravili‰kega doma’, sitnem dedcu, ki me ‰e prav po-

slu‰ati ni hotel, ko sem stal pred njim in se mu ponujal,
da bi mu vozil zelenjavo in druge potrebne povrtnine
po mnogo niÏjih cenah, kakor dosedanji mestni dobav-
ljaãi.
Niã odgovora.
,Gospod ravnatelj,’ silim vanj in se drÏim sladko, ãe-
prav bi ga bil najraj‰i poãil po ple‰i, ,vsaj poskusite z
menoj! Nudim vam robo, kakr‰ne doslej ‰e gotovo niste
imeli.’
,Ne rabimo!’ se zadere moÏak in me prebada s svoji-
mi steklenimi oãmi. ,Izgubi se, nimam ãasa za prazno
ãenãanje!’
Kaj sem hotel? Zapustil sem odurneÏa in poãakal na
Janeza, ki se mu ni godilo niã bolje kot meni. Lahko si
mislite, kako potrta sva bila! Îe sva se odpravljala s
praznimi rokami proti domu, ko mi ‰ine v glavo imenit-
na misel, ki jo takoj razodenem Janezu. Doslej sva trkala
samo na pamet in dobro voljo, zdaj sva jih nameravala
zgrabiti na obãutljivej‰em mestu. Pogumno nazaj!
Vnoviã vtaknem glavo skozi vrata. Ravnatelj me pi-
sano pogleda, vendar niã ne reãe.
,Gospod ravnatelj, ãe bi vam teden dni zastonj dova-
Ïal vso zelenjavo, ki jo potrebujete v svojem obratu, ali
bi jo vzeli?’
,Ha?’

353 
BELI DVOR BESeDA

,Popolnoma brezplaãno boste dobivali teden dni od

mene vse povrtnine, ki jih rabite. âe boste nezadovolj-
ni, vas ne bom veã nadlegoval, ãe bo pa obratno, skle-
nete z menoj dobavno pogodbo za vso sezono. To je
vendar tudi za vas dobra kupãija!’
Moja ponudba ga je ogrela. V tako veliki kuhinji te-
denski raãun za zelenjavo in povrtnine nekaj zaleÏe.
Zdaj sem bil vrgel pravo vabo! In res je po navideznem
obotavljanju in natanãnem izpra‰evanju pristal na mojo
ponudbo, s pogojem, da bodo moje cene najmanj za
10% niÏje od cen dosedanjih dobavljaãev, ãe bi se ãez te-
den dni res pogodila. Ko sem bil spet zunaj, bi bil naj-
raj‰i zavriskal, zakaj prepriãan sem bil, da lahko s svo-
jo robo posekam konkurente. In moj raãun je bil pravi-
len. Kuharice niso mogle prehvaliti blaga, pa tudi gost-
je so hitro spoznali razliko in izpra‰evali ravnatelja, ki ni
rekel ne bev ne mev. Toda vsak dan je pri‰el k oddaji in
vse natanãno pregledal.
Zadnji dan sem spet stopil v njegovo pisarno in ga
vpra‰al, kako se je odloãil. NakremÏil je obraz in menil,
da roba ni slaba, vendar pa se ne more kosati z mestno.
Oho! sem si mislil, tega ne verjamem, nekaj drugega tiãi
zadaj! In glej, pretkanec mi razodene, da se me hoãe
kljub vsemu usmiliti. Naj le dovaÏam, toda cena se mora
zniÏati, ne za deset, kakor sva se bila domenila, ampak
za dvajset odstotkov.

354 
BELI DVOR BESeDA

Pokazal sem razÏalo‰ãen obraz.

,Ej, pa zbogom, gospod ravnatelj in brez zamere!’ re-
ãem in primem za kljuko.
,Kam?’ me ustavi iznenadeni dedec.
,Domov. Nisem vas zadovoljil, kakor sem vam bil ob-
ljubil, zato tudi ne maram sklepati z vami kupãije. Da bi
mi odjemali robo iz usmiljenja . . . tega pa ne! Skrbeti
moram za dober glas na‰ega vrta! ·koda! V ,Evropi’ so
bili z mano zelo zadovoljni in tam sem Ïe sklenil dobav-
no pogodbo.’
To sicer ni bilo res, vendar ga je podkurilo, zakaj ,Ev-
ropa’ je poleg ,Zdravili‰kega doma’ najveãja restavracija
v Toplicah, in z Janezom sva se domenila, da tekmova-
nje obeh podjetij nekoliko izrabiva, ãeprav bi pri tem
morala lagati.
,Saj te nisem odbil . . .’ zasopiha ravnatelj.
,Rekli ste, da bi iz usmiljenja . . . Vendar tega ne ma-
ram! Vi meni dobro ceno, jaz vam dobro blago!’
,O presneti fant,’ zarobanti, potem pa se zakrohoãe,
,si me le dobil v ‰kripãe! Naj ti bo! Tvoja zelenjava je res
odliãna, in odslej bomo jemali vse od tebe po dogovor-
jenih pogojih.’
Kar priljuden je postal in brez obotavljanja sva skle-
nila pogodbo in ‰e danes sva drug z drugim zadovoljna,
ãeprav mi je Miklausin tudi tam posku‰al me‰ati ‰treno.

355 
BELI DVOR BESeDA

Hvala Bogu mu ni uspelo, zakaj pri vsej nepriljudnosti

je ravnatelj po‰ten ãlovek.
Vidite, prijatelji, tako sem se zasidral v Toplicah, in
danes jih poleg zelenjave in drugih povrtnin, ki jih pri-
delamo sami, ãesto oskrbujem tudi z jajci, presnim mas-
lom in perutnino, kakor paã nanesejo potrebe.«
»Pa ti zado‰ãa roãni voziãek?«
»Saj ni tako majhen. Le vpra‰ajte Janeza, ki ga bo jutri
zjutraj potiskal v Toplice, ali je lahek. Kadar se nabere
veã robe, pa itak najamem voznika. Zveãer z Janezom
vse pripraviva, le najobãutljivej‰o zelenjavo nabereva
‰ele zjutraj, ko se komaj zdani. Ob peti uri zdrdra vo-
ziãek proti Toplicam in ob sedmih je doma.«
»Torej Janez, tudi ti si za‰el med vrtnarje?« je podraÏil
veseli Milan molãeãega Lovrekovega pomoãnika.
»Pa ‰e kako!« je vzkliknil Lovrek in s toplim glasom
dodal: »Hvala Bogu, da ga imam, kajti brez njega bi ne
zmogel. In on zna danes vse, kar znam sam.«
Polagoma se je pomenek prevrgel na druge zadeve,
dijaki so iz svojega Ïivljenja pripovedovali vesele in Ïa-
lostne zgodbe, ki so ugajale celo teti. Precej kasno so se
poslovili.
»Imamo dogovor z Razborãani,« je pripovedoval
Tonãe, poslavljajoã se. »Z lekarnarjevim lovskim vozom
se jutri potegnemo v Toplice. In da ne pozabim, dogo-

356 
BELI DVOR BESeDA

vorili smo se, da se prihodnjo nedeljo sestanemo tukaj

pri vas na Gradi‰ãu. Saj nam boste kos, teta, kajne?«
»In ti, Lovrek, pripravi slavolok! Ljubka dekleta te
obi‰ãejo,« je priporoãal Milan.
»Saj res,« je dodal Francelj, »zadnjiã mi je zaupala le-
karnarjeva Vida, da se stra‰no zanima za tvoj vrt, no, in
menda tudi zate, sreãni ãlovek!«
Smejoã se so odrinili na pot in njihovo veselo petje se
je ‰e dolgo razlegalo v tiho dolinsko noã.
Tudi domaãini so se poslovili in ‰li vsak na svoj kraj,
vendar pa Lovreku nocoj ni bilo do spanja. Franceljno-
ve besede so skalile v njem obãutek skoraj boleãega, Ïe
ves dan trajajoãega ugodja, in vzbudile nemir, ki se ga je
v zadnjih letih ãesto loteval, ki pa mu fant ni vedel niti
imena niti izvora. Ni mu bil neprijeten, zakaj vsega po-
malem je bilo v njem: tesnobe, bolesti in otoÏnosti, a
tudi mnogo nepogre‰ljive sladkosti, spajajoãe se z moã-
nim hrepenenjem po neãem, ãesar ‰e ni bilo v njegovem
mirno potekajoãem Ïivljenju. Nocoj se je prviã jasneje
zavedel, kaj bi utegnilo biti . . .
»Ah kaj! Neumnosti! Spat pojdem!« je sklenil nazad-
nje in se spravil k umivalniku, kjer si je dolgo moãil vro-
ão glavo. Jezil se je nase in si obljubil, da se drugiã raje
vzdrÏi pijaãe, ki je bila po njegovem mnenju kriva za to
ãudno razpoloÏenje.

357 
BELI DVOR BESeDA

S teÏkim vzdihom se je zleknil v posteljo, kjer se je ‰e

nekaj ãasa pretegoval, dokler ni zaspal. A vso noã so ga
muãile sanje, v katerih se je lovil in beÏal, iskal in iskal,
sam ni vedel kaj . . . Dokler ni zasijalo pred njim dvoje
sonc, ne, dvoje rjavih oãi, ki so se nemo upirale vanj in
jih je od nekod poznal, pa se ni mogel spomniti . . .

358 
BELI DVOR BESeDA

III

P rebudil se je zlovoljen, prepoten in zbit. Svoje ju-

tranje posle je opravil brez obiãajnega veselja. ·ele
pri zalivanju cvetlic, svojih ljubljenk, se je spet nekoliko
razvedril in sanjavo opazoval na stebelcih in listih viseãe
kapljice, ki jih je svit pravkar vz‰lega sonca spremenil v
blesteãe bisere. Nad LoÏnico je lahen veter razpihal pro-
zorne megle, prve znanilke bliÏajoãe se jeseni.
âisto sam je stal na vrtu, kajti Janez je bil Ïe pred do-
bro uro oddrdral v Toplice, teta je ‰arila v kuhinji, z gre-
bena, kjer so se pasle krave, pa so priletavali polglasni
zvoki Poloniãinega petja. Lovrek je globoko zadihal in se
zastrmel proti Razborju, kamor so se od sinoãi proti nje-
govi volji usmerjale vse njegove misli. Zamahnil je z
roko in stopil v delavnico, da ugotovi za tisti dan odreje-
no delo, zapisano v posebni knjigi. Po Marinovem na-
svetu si je namreã vsak mesec vnaprej po tednih razdelil
vse nujnej‰e opravke na vrtu in v sadovnjaku, ob nede-
ljah pa jih je podrobneje doloãil za posamezne dneve.
Opravljeno in neopravljeno delo si je natanãno zapi-
soval v posebno knjigo, ki mu je pozneje omogoãala ‰e
bolj‰o porazdelitev potrebnih opravil.

359 
BELI DVOR BESeDA

Tistikrat je moral sejati karfijolo, zelje, ohrovt in ko-

lerabo, namenjeni za prezimovanje. To je namreã na-
slednjo pomlad omogoãilo rani pridelek. Ostale kapus-
nice naj bi sledile ‰ele naslednji teden. Odrejeno je bilo
sejanje pozne endivije in presajanje zgodnjih endivijinih
sadik, zadnje kolerabe in solate. Îe moãno razko‰atena
rana endivija je klicala k vezanju, pospraviti so morali
ãebulo in ‰alotke.
Lovrek se je lotil dela in se komaj ozrl, ko se mu je ãez
nekaj ur pridruÏila Polonica, da mu pomaga pri puljenju
ãebule. Ko sta otrebila prst in odstranila gnile liste z
dehteãih gomoljev, sta jih po vrsti polagala na vrtnarsko
nosilnico, ne da bi bila pri tem ãrhnila besedico. Vãasih
je fant naskrivaj pogledal sestro, ki se je z gibkimi, ne-
prisiljenimi in seveda ljubkimi kretnjami pripogibala,
pulila in ãistila sadeÏe. Dekleta so le drugaãna od fantov,
je razmi‰ljal in se spomnil svoje lastne nerodnosti v nje-
nih letih. E, ‰e zdaj, zlasti ãe ga kdo opazuje, na primer
dekleta, ki se tako rada hihitajo, se zmede; celo v oprav-
kih, v katerih je mojster. Kdo ve, ali bi ga tudi njena pri-
sotnost spravila v zadrego . . . ?
»Od sile si zabaven, Lovrek!« je rekla sestra s pikrim
glasom, naveliãana dolgega molãanja. »Domaãi fantje
ste res pravi dolgoãasneÏi. Niã ne znate povedati. Janez
in ti, oba sta enaka, kakor da se bojita odpreti usta. Di-

360 
BELI DVOR BESeDA

jaki so mi stokrat bolj v‰eã . . . Kako prijetno je bilo si-

noãi . . .«
»Vsak po svoje.«
»I kajpak! Pri vaju bi ãlovek pozabil govoriti.«
»Hm, Janezu menda tudi niã kaj ne prija pri nas,« se
je nedolÏno zlagal brat. »Moãno se mi dozdeva, da jo
prej ali slej odkuri . . .«
»Ni res,« se je vznemirilo dekle.
»Tebi bi tako bilo prav, znebila bi se vsaj enega dol-
goãasneÏa.«
Preden ga je mogla zavrniti, ju je zmotilo drdranje
roãnega voziãka, naznanjajoãe Janezovo vrnitev, ki se je
kmalu pojavil med drevjem — z utrujenimi koraki ter
ãezinãez povezano glavo . . .
»Za boÏjo voljo, Janez!« je vzkliknila Polonica in mu
skoãila naproti. »Kaj se ti je zgodilo? Ali te hudo boli?«
Fant je molãe odkimaval. Sedeã pred hi‰o na klopi je
potem poroãal, da ga je tik pred Toplicami, njega in voz,
neki avtomobil pahnil v cestni jarek. Prestra‰eni voznik
ga je odpeljal k zdravniku, kjer so ga obvezali. Niã ne-
varnega, samo praska! In petdeset kron mu je dal za
uniãeno zelenjavo in petdeset za boleãine.
»Pri na‰ih odjemalcih sem se opraviãil, vendar mora‰
sedaj kar najhitreje z nadomestilom v Toplice. Rekli so,
da se mudi.«

361 
BELI DVOR BESeDA

Polonica je z neÏno skrbnostjo dvignila ranjenca in

ga, podpirajoã njegovo ramo, poãasi odvedla k teti v ku-
hinjo.
»Pa ga le ima rada, tega dolgoãasneÏa,« si je zamr-
mral Lovrek in priãel zbirati zelenjavo. »Kdo ve, ali bi
tudi ona takole poskrbela zame, ãe bi se mi kaj pripeti-
lo?«
V pripekajoãem soncu je nerad odrinil na pot, vzne-
jevoljil ga je spremenjeni dnevni red. Pod nogami se mu
je dvigal gost prah, prehitro drveãi avtomobili so ga od
ãasa do ãasa zagrnili v nepredirno meglo, da je zlovoljen
kihal in se vsekaval. Hitel je, da bi ãimprej opravil. V To-
plicah je hitro oddal zelenjavo in odrinil domov s tak‰-
no naglico, da se je za hip ustavil ‰ele v soteski blizu Za-
lesja. Sedel je na skalo ob potoku, v katero se je ta hru-
meã zaganjal, in se zagledal v strma, s smrekami porasla
poboãja, ki jih je spajal ozek pas neba, kakor da je med
vrhovi razpeto modro platno. Zdaj pa zdaj se je preko
njega zapeljal bel oblak, ki je za hip zatemnil svetle, v
globel se spu‰ãajoãe pramene. Prijetni hlad soteske je
godil fantovemu prepotenemu in vroãemu telesu, in za-
mikalo ga je, da bi se ‰e izdatneje ohladil v tolmunu pod
cesto. Od te namere pa ga je odvrnilo topotanje konj-
skih kopit in zamolklo drdranje voza, ki se mu je v diru
bliÏalo izza ovinka.

362 
BELI DVOR BESeDA

Velik izletni‰ki voz, nabasan z razposajeno mladino

obeh spolov, prigrmi proti njemu in se med vikom in
krikom ustavi. Znanci in prijatelji so na njem, a tudi tuji,
njemu neznani ljudje. Urno poskaãejo z voza, nekateri
odhite k vodi, drugi ga obkroÏijo v velikem krogu — z
Zale‰ãani na ãelu, ki ga veselo pozdravljajo in draÏijo, ne
vedoã, kako neprijetno mu je to.
»Hej, Lovrek,« zakliãe Francelj, ki se ponosen ko pav
gnete med tropom deklet, »odkod tako zgodaj s svojim
avtomobilom?«
Dekleta se glasno zasmejejo, Lovrek pa se ves rdeã in
zmeden ‰e bolj stisne k svoji skali in natihoma preklinja
okrutnega prijatelja.
Iz sme‰nega poloÏaja ga re‰i usluÏni in tenkoãutni
Stanko.
»Cenjene gospodiãne, pred vami stoji gospodar zna-
menitega vrta in ‰e znamenitej‰e gostilne na Gradi‰ãu.
Bodite ljubeznive z njim, ãe hoãete v nedeljo dobiti kaj
cvetja od njega!«
Odgovor so vzkliki, odobravanje in smeh. Dekleta se
mu pribliÏajo.
»Meni jih gotovo ne odreãe,« se oglasi ena izmed
njih. Temnorjave oãi se upro v Lovreka . . . In ta glas, ta
sladki glas je Ïe nekoã sli‰al. Saj to je Vida . . . Drugaã-
na kakor v Lovrekovih sanjah, lep‰a, mnogo lep‰a . . .
»Vi ste?« se zavzame in nehote stopi proti njej.

363 
BELI DVOR BESeDA

»Vendar ste me prepoznali! Jaz sem se vas pogosto

spominjala . . . Kajne, v nedeljo dobim kot va‰a stara
znanka izjemno veliko cvetk . . . ?«
Lovrek prikima, za dalj‰i odgovor pa nima veã ãasa,
zakaj voznik komaj kroti iskra konja in nepotrpeÏljivo
kliãe svoje mlade goste.
»Na voz, na voz!«
»Nasvidenje, gospod Lovrek!«
Tudi njegovo ime si je zapomnila! Kakor v sanjah se
ji prikloni, kakor v sanjah jo vidi, edino izmed vseh,
kako mu z oddaljujoãega se voza ‰e enkrat pomaha z
roko, preden izginejo v mraãni soteski. In kakor v sanjah
se njegove roke oklepajo roãaja voziãka in ob tem doti-
ku mu vroã val krvi zalije lice. Kako navaden se ji je mo-
ral zdeti . . . S takim vozilom se paã ne postavi‰ pred
mladim dekletom, ‰e manj pa prikupi‰ . . . In sploh, ko-
liko ãasa izgubi‰, preden privleãe‰ tako motovilo v To-
plice!? To se mora spremeniti! Ne bodo se veã norãevali
iz njegovega vozila!
Med kosilom je bil nenavadno redkobeseden. Ko so
bili odmolili, je Polonica od‰la v kuhinjo pomivat poso-
do, pri ãemer ji je Ïe delal druÏbo obvezani Janez, teta
pa je zalivala roÏe in se vãasih s strani ozrla na neãaka,
ãigar notranjost je poznala bolje, kakor si je fant mislil.

364 
BELI DVOR BESeDA

»Teta,« je zaãel Lovrek in se odka‰ljal, »z na‰im vo-

ziãkom izgubimo preveã ãasa. Danes je ‰el ves predpol-
dan rakom ÏviÏgat.«
»Danes se je zgodila nesreãa, vsak dan ni tak‰en. S
ãim neki hoãe‰ voziti? S konjem?«
»Ne s konjem, ta preveã poÏre.«
»Zato pa. Ko nas je lani Peãovnik silil, da bi kupili nje-
govo drugo kobilo, si se smejal in menil, da je za nas do-
ber tudi voziãek. Kaj neki je ‰inilo vate, da si zdaj spre-
menil mi‰ljenje?«
»Sprevidel sem paã, da tratimo ãas,« je odvrnil Lov-
rek malomarno.
»Hm, hm,« je rekla teta in ga predirljivo pogledala s
svojimi dobrimi oãmi, ki so tako dobro razbirale srce.
»Voziãek je potemtakem odsluÏil. Seveda, seveda,« je
dostavila, kakor bi govorila sama sebi, »v teh letih se paã
vsak fant rad postavi pred ljudmi. No, naj se le, saj si je
zasluÏil . . .«
Lovreku je skoraj po‰la sapa, tako ga je presenetila
starkina bistrovidnost. Oj, ta na‰a teta, kdo bi si mislil!
»Niã ne nasprotujem,« je zakljuãila teta. »Ampak za
konja nisem navdu‰ena. Nemara bi se na‰lo kaj primer-
nej‰ega?«
»Avtomobil je, Ïal, za nas predrag,« se je ponorãeval
fant, v katerem je priãela zmagovati razsodnost, a v tre-
nutku je na‰el drugo re‰itev:

365 
BELI DVOR BESeDA

»Trikolesnik, kakr‰nega sem videl v mestu, ta bi bil za

nas! Veste, teta, spredaj je velika skrinja, zadaj sedi‰ in
goni‰, kakor kolo; hitro teãe in ni predrag. Vpra‰anje je
le, ãe se v mestu dobijo dovolj veliki . . .«
»âe misli‰, da tako bolje kaÏe, kar kupi!« je pristala
teta brez ponovne fantove pro‰nje.
In tako se je drugo jutro Lovrek odpeljal v mesto. Po-
poldne se je vrnil ves bahaãast v lepo prepleskanem
svetlem trikolesniku. Janez in Polonica sta mu z vzkliki
razburjenega zadovoljstva pridrvela naproti in skozi
okno se je razumevajoãe nasmihala stara teta. Vsem
Gradi‰ãanom je novo vozilo takoj priraslo k srcu in kar
nagledati se niso mogli liãnega napisa —

VRTNARIJA NA GRADI·âU
PRI ZALESJU
— ki je na podolÏnih stranicah skrinje z velikimi,
krvavordeãimi ãrkami dovolj glasno oznanjal, komu
sluÏi.
Celo v trgu je trikolesnik zbudil mnogo obãudovanja
in tako vsaj malo ohladil rano, zadano fantovemu samo-
ljubju zaradi skromnega voziãka. A ob prvi priloÏnosti
je zdrãal ‰e v Razbor, kjer je s pretvezajoão malomar-
nostjo krmaril po ulicah in oprezoval, ali ga gledajo raz-
bor‰ka dekleta in ali ga vidi ona.

366 
BELI DVOR BESeDA

V negotovem upanju, da je stala pri oknu, ko je v drz-

nem zavoju ‰inil mimo njihove hi‰e, se je spet odpeljal
proti domu, in vso pot mislil na prihodnjo nedeljo.

367 
BELI DVOR BESeDA

IV

P rav do konca tedna ga je gnala naokrog notranja

nestrpnost, pri nobenem opravilu ni vzdrÏal, a v so-
boto je uresniãil v ‰ali izreãeno Ïeljo: z Janezom sta po-
stavila slavolok, na katerem se je med girlandami iz
smreãja in cvetja na belem kartonu ble‰ãal pozdrav:
»Dobrodo‰li!«
Lovrek je bil kar preveã vnet, niã mu ni bilo dovolj lepo.
Okrog hi‰e in na vrtu so morali vse osnaÏiti, pospraviti in
pomesti, da se je smejalo od ãistoãe in reda. V nedeljo
zjutraj si je pod nosom in po bradi skrbno obril
mladeni‰ki mah — pri ãemer se je dvakrat moãno urezal
—, a veã kot pol ure si je ãesal lase in popravljal frizuro.
Nazadnje, ko si je po dolgem premi‰ljevanju oblekel tem-
nomodro obleko, se je v zadregi, vendar brhek kakor
mladi dan, pokazal muzajoãi se teti in osupli sestri.
»Glejte no Lovreka, za koga se je pa tako olep‰al?«
Brat je nekaj zagodrnjal in smuknil na cesto, kjer se je
pridruÏil tropu obãudujoãih ga tovari‰ev, ki so bili na-
menjeni v cerkev. Po kosilu se je spet ãesal, krtaãil oble-
ko in ãevlje, sitnaril pri sestri, ki mu ni dovolj lepo pre-
grinjala miz, in se dvakrat ali trikrat zaletel na ogledni

368 
BELI DVOR BESeDA

stolp, odkoder se je s hrepeneãimi pogledi oziral po

belih cestah, ki so se kriÏale po dolini.
Po dolgem, fantovo nestrpnost bolj in bolj stopnju-
joãem ãakanju so se na cesti konãno pokazali trije, na prvi
pogled z ljudmi natrpani vozovi, ki so se, zaviti v oblake
prahu, v naglem diru pribliÏali kriÏpotju pod Gradi‰ãem.
Ne da bi se bili ustavili, so nato zavili proti severu, in ne-
kaj trenutkov pozneje je zamolklemu gromu podoben
ropot priãal, da so zdrãali ãez leseni loÏni‰ki most. Lovrek
si je lahko mislil, da je bil njihov cilj znana obcestna go-
stilna v Selu, majhni, popolnoma v soteski skriti vasici. S
prisiljeno veselostjo, skrbno skrivajoã svojo potrtost, se je
vrnil v hi‰o, kjer je pomagal pri postreÏbi mnoÏeãega se
‰tevila gostov, ki so sãasoma napolnili ves gostilni‰ki vrt.
NerazdruÏna dija‰ka ‰estorica je prispela ‰ele proti ve-
ãeru in bila slabe volje zaradi Razborãanov, ki so prelomi-
li sveãani dogovor. Ob dobri kapljici pa so mladeniãi po-
zabili na svoje ogorãenje in tako dokazali, da je med
mnogimi sestavinami, ki sestavljajo mladost, lahkodu‰-
nost najpomembnej‰a in najmoãnej‰a.
Z nastopajoãim mrakom, ki se je kakor mreÏa nevid-
nega ribica spu‰ãal na temneãe se skalovje, obzidje in
drevje, se ‰tevilo gostov ni niti malo zmanj‰alo, celo na-
sprotno, poveãalo se je z va‰ãani, stanujoãimi pod Gra-
di‰ãem. Lovrek je stopil po pripravljene lampijone. Dol-
go jih je zaman iskal po vseh kotih, dokler se ni spom-

369 
BELI DVOR BESeDA

nil, da so v njegovi sobici; vzel jih je in se s polnimi ro-

kami pojavil med durmi, kjer mu je korak v trenutku
zastal, njegove oãi pa so obtiãale na veliki, pravkar pri-
speli in nepotrpeÏljivo prerivajoãi se druÏbi. Srce mu je
zaãelo burno utripati, kajti med gosti je zaslutil Vido,
ãeprav je ‰e ni zagledal. Ne da bi bil iskal dalje, je s tre-
soãimi se rokami obe‰al lampijone po vejah in priÏigal
v njih pritrjene sveãe. Iznenada pod seboj na trati za-
gleda Vido, vso obÏarjeno z bleskom papirnatih svetilk,
ki se kakor metulji zibljejo nad mizami in ustvarjajo
mehko, nad navadno vsakdanjost pomaknjeno vzdu‰je.
Fant skoãi na tla in se ji pribliÏa.
»Kasno, a vendarle!« jo pozdravi z negotovim glasom,
trudeã se, da bi kljub izdajalsko drhteãi roki ostal rav-
nodu‰en.
Veã ji ne utegne povedati, ker jo skupaj z dru‰ãino
njenih prijateljic obsujejo zale‰ki dijaki — z oãitki, da
niso bile moÏ beseda. Sicer pa tudi ãasa nima, kajti Raz-
borãani, ki so jih v Selu slabo postregli, so ‰e laãni in
Ïejni, in treba jih je urno zadovoljiti. Neutrudne roke
prina‰ajo na mizo najrazliãnej‰e dobrote v trdem in te-
koãem stanju, ki jih pozni gostje kar ne morejo prehva-
liti, jezeã se, da niso takoj poromali v to obljubljeno de-
Ïelo. Ob poroãilu iz kuhinje, da je vsega zmanjkalo, iz-
bruhne vsesplo‰no ogorãenje, ki ga mladi gospodar
jadrno zajezi.

370 
BELI DVOR BESeDA

»Nikar se ne razburjajte, gospoda! S slavolokom smo

vas priãakovali in pripravili vsega dovolj, a vi ste se mimo
nas odpeljali drugam. Namesto vas so uÏivali drugi . . .«
Razbor‰ka mladina je pritrjujoãe vzklikala, ãe‰ stari so
svojeglavo silili drugam, naj bodo torej zdaj kar lepo
tiho. Splo‰no prerekanje je zadu‰ila mogoãna pesem, ki
je zaorila iz fantovskih grl. âez nekaj ãasa — v kuhinji so
se bili medtem na‰li prav sprejemljivi ostanki — so se
udobrovoljili tudi jezljivci in pritegnili petju. Vseh go-
stov se je polastila Ïidana volja, ki jih je na Gradi‰ãu za-
drÏala do pozne noãi. Ob predlogu razbor‰kega notar-
ja, predsednika veãine narodnih dru‰tev v dolini — ãe‰
da bi morali na tem najlep‰em in najbolj romantiãnem
kraju na‰e oÏje domovine prirediti vsakoletno skupno
veselico —, se je dobrovoljnost stopnjevala do viharnega
navdu‰enja. Takoj so izvolili veããlanski akcijski odbor, ki
naj bi izvr‰il vse potrebne priprave.
Tudi Lovrek se je pognal v veseli vrtinec, vendar pa
njegovega razpoloÏenja ni spodbudila pijaãa, temveã
prepolno srce. Po prvem navalu gostov na gostilni‰ke
shrambe se je z obotavljajoãimi koraki pribliÏal mlade-
mu svetu, kjer je bilo najÏivahnej‰e. Znanci so ga kriãe
vabili v svojo sredino, vendar je imel Lovrek pomemb-
nej‰a pota. Navidezno je opazoval ob brenkanju kitare
po trati vrteãe se pare, v resnici pa se je medtem neo-
pazno pribliÏal sedeãi Vidi.

371 
BELI DVOR BESeDA

Deklica ga je opazila in poklicala:

»Gospod Lovrek! Obljuba dela dolg! Kaj je z roÏami?«
»Prosim, prosim,« se je vzradostil fant. »âe Ïelite, sto-
piva na vrt. Vzamete lahko, kar vam ugaja.«
Vida je bila zadovoljna in mu je sledila, svojim prija-
teljicam pa je obljubila, da prinese tudi zanje kak‰en
cvet.
S prve terase, kjer sta se mlada ãloveka ustavila, se je
v meseãini nad temnej‰o cesto ostro zarisoval slavolok,
in deklica je radovedno vpra‰ala: »Kajne, maloprej ste se
nekoliko zlagali, ko ste trdili, da ste slavolok postavili
nam na ãast?«
»Resnico sem povedal. Vam je bil namenjen.«
»Joj! To smo Razborãani ponosni!«
»Niste me razumeli. Mislil sem v ednini, ne v mnoÏi-
ni.«
»V ednini?« je osupnila deklica. »Potemtakem meni?«
»Da, vam!« je prikimal Lovrek, vesel mraka, ki je za-
stiral njegov zardeli obraz in ni izdajal drhtenja njego-
vih rok.
Vida ni odgovorila, in Lovrek, ki mu je bilo naslednji
trenutek Ïe Ïal za predrznost, je molãe odrezoval poz-
ne vrtnice in ‰iroko razcvetele nageljne ter jih spretno
vezal v ‰opek. Kljub strahu mu je bilo nepopisno slad-
ko pri srcu, saj je bila tik ob njem ona, ki se je bila zdaj

372 
BELI DVOR BESeDA

zagledala v ponosen, z meseãino preplut in sveti‰ãu po-

doben Beli dvor.
»Tam mora biti lepo,« je spregovorila deklica. »Kako
se imenuje ta grad, ali kar je Ïe?«
»Beli dvor, moja prva domaãija . . . Izgubljena, toda
ne pozabljena . . .«
In tako grozeãe je zazvenel fantov glas, da se je dekli-
ca zdrznila in ga vpra‰ujoãe pogledala.
»Izgubljena?«
»Da,« je pritrdil Lovrek in stisnil ‰opek v svoji desni-
ci. »Toda, ãe mi pomagata Bog in sreãa juna‰ka, ne za
vselej! Nekoã se bodo Gradniki vrnili na svojo rodno
grudo . . .« Z rahlim poklonom ji je izroãil cvetje in
vrnila sta se k hi‰i, kjer je deklica nenadoma obstala in
mu ponudila roko: »K na‰im moram. Lepa hvala za
cvetje! Lahko noã!«
»Lahko noã, gospodiãna!« je rekel Lovrek s stisnjenim
glasom.
Odhitela je pa se po dveh ali treh korakih ustavila in
se, kakor da ne more dalje, s poãasnimi koraki vrnila k
nepremiãno stojeãemu, za njo zroãemu mladeniãu.
»Nekaj vas moram vpra‰ati . . .«
Z enim skokom je bil pri njej.
»Ali je to res, kar ste mi rekli o slavoloku?«
Lovrek je malce okleval in nato pogumno odvrnil:
»Res, samo zaradi vas sem ga postavil!«

373 
BELI DVOR BESeDA

»Potem . . . potem vas moram nagraditi. Izvolite na-

gelj, ãeprav je va‰!«
»Gospodiãna Vida!«
V temi se ni dobro razloãilo, zato je morala poãasi in
tipaje izvleãi nagelj iz ‰opka ter ga vtakniti v fantovo
gumbnico. In on? âeprav se doslej ‰e ni vrtel v tako ime-
novani bolj‰i druÏbi, je storil to, kar mu je v tistem tre-
nutku narekovalo srce. S spo‰tljivo neÏnostjo je poljubil
nekoliko drhteão dekletovo roko, ki je sevala iz mraka
kakor bela lilija.
»Lahko noã!« je dahnila Vida in stekla k svojim.
Lovrekovo srce je prepolno sreãe. S stisnjenimi ustni-
cami i‰ãe njen nagelj na svojih prsih in si ga pritiska na-
nje. Kakor odsoten se pozneje poslavlja od svojih gostov
in prislu‰kuje kriku in viku, smehu in veselemu ukanju
ter drdranju oddaljujoãih se vozov. Polnoãni veter boÏa
njegov razgreti obraz z mehkimi prsti, iz neizmerne
vi‰ine mu meÏikajo utrinjajoãe se zvezde in iz daljave
sli‰i nejasne glasove.
Fantove oãi so ‰iroko odprte, kakor bi hotele z enim
samim pogledom zajeti vso ãudovito lepoto noãi, roke
se odpirajo, kakor da Ïelijo objeti ves svet. Sam je na
vrtu, toda njegova du‰a se pogovarja z njo, izpovedujoã
ji vse svoje misli, sanje in Ïelje, ki bi si jih v resnici nikoli
ne upal povedati.

374 
BELI DVOR BESeDA

V tednih, ki so sledili, se je spet izkazala resniãnost

starega pravila, da porajajo malenkostni in ãisto
osebni povodi prav pogosto velike posledice — v pri-
merni sredini, to je jasno! Kdo bi se bil drugo jutro ‰e
spomnil v pivskem razpoloÏenju predlaganega in prav
tako soglasno sprejetega predloga o narodni veselici, ki
je pozneje vzbudila toliko ãasopisnega prerekanja, raz-
burjenja in sovra‰tva, ãe bi ne bilo Lovrekovega hrepe-
nenja po sreãanju z drago deklico? In kdo bi mu bil hote
ali nehote pomagal, da se dija‰ka ‰estorica v Zalesju
tiste dni ni prav po‰teno dolgoãasila v predolgih, proti
koncu kajpak vselej prekratkih poãitnicah?
Ta podjetna, za vse prigode sprejemljiva druÏbica se
je ãez dva dni s praznimi Ïepi prepriãevala pri tr‰kem
vodnjaku, ugibajoã, ali bi kljub rani uri ne kazalo iti spat.
Preden pa je padla odloãitev, jih je prestregel Lovrek, sit
neplodnega ãakanja, in jih vnoviã navdu‰il za veselico.
Prebrisani fantje so se pustili toliko hitreje pridobiti, ker
so nekako slutili, odkod in ãemu Lovrekovo prizadeva-
nje.

375 
BELI DVOR BESeDA

Po nekaj dneh tekanja iz Zalesja v Razbor, kjer so do-

zoreli konãnoveljavni sklepi, so se na zidovih in ploto-
vih dolinskih naselij zable‰ãali veliki lepaki, vabeãi k na-
rodnemu zboru na romantiãnih gradi‰kih razvalinah,
staroslavnih slovenskih tleh, kamor naj se zgrnejo na-
rodnjaki, kakor njega dni, ko je bil na‰ narod »na svoji
zemlji svoj gospod«.
To, nekoliko votlo doneãe, po preizku‰enih vzorcih
sestavljeno besedilo je v nem‰kih, slovenskim teÏnjam
neprijaznih ãasopisih izzvalo ploho strupenih napadov,
ki so opozarjali na namerno oskrunjenje ãastitih nem-
‰kih starin, ‰ele nedavno popravljenih z deÏelnim, tedaj
nem‰kim denarjem. In »Völkische Wacht« je ponovila
svojo staro zahtevo, naj se sedanja lastnica brezobzirno
razlasti, Gradi‰ãe pa izroãi v upravljanje »Südmarki«,
zasluÏnemu dru‰tvu za ohranitev nem‰ke kulture in
nem‰kega Ïivlja na ogroÏenih tleh »juÏne marke«.
Zaradi teh izlivov narodne nestrpnosti je nepomemb-
na, v glavah razposajenih dijakov vznikla in iz Lovreko-
vega hrepenenja porajajoãa se veselica dobila pomen
vsenarodne zadeve ter je obetala tabor dolinskega slo-
venstva. Res je, da bi se bili previdni starini najraje za-
dovoljili s papirnatimi ugovori, prireditev samo pa ju-
na‰ko opustili, toda morali so se ukloniti upornemu du-
hu mladine, ki je obãutila groÏnje in zahteve neznatne
pe‰ãice Nemcev in narodnih odpadnikov kot nezasli-

376 
BELI DVOR BESeDA

‰ano nesramnost. In to ni bila samo dija‰ka, marveã tudi

kmeãka mladina, ki se je nedavno izogibala ‰kricev, ki
pa je zdaj, najbolj po Lovrekovi zaslugi, vsa razgibana in
z navdu‰enjem sodelovala pri pripravah na veselico.
In ko so v soboto zveãer zagrmeli topiãi, na vrhovih
zagoreli kresovi in se proti zvezdnemu nebu v svetlih
lokih pognale rakete, je ‰e tako preprost dolinãan obãu-
til, da pomenijo odgovor tujcem in njihovim plaãancem:
to je na‰e, tu smo mi gospodarji! Miklausinovi ljudje so
ves teden napovedovali kaznovalni pohod nem‰kih
mestnih telovadcev, kar je splo‰ni odpor ‰e poveãalo. Za
neverjetni primer tolike drznosti pa so dijaki in kmeãki
fantje natihoma postavili posebno straÏo, ki je Ïe ponoãi
obkolila prireditveni prostor in ga budno ãuvala. Iz ra-
zumljivih razlogov pa ni bilo o napovedanih ma‰ãeval-
cih uÏaljenega nem‰tva ne duha ne sluha.
V nedeljo so se na Gradi‰ãe zgrinjale nepregledne
mnoÏice, ljudje so posedli preprosto zbite klopi in mize
na veseliãnem prostoru, ki se je raztezal po vsem grebe-
nu, in se s smehom, krikom in vikom prerivali med ‰o-
tori in plesi‰ãem. Na odru so nastopili razni govorniki in
njihovim kratkim izlivom so k sreãi sledili burni klici
odobravanja; dekleta so razna‰ala ‰aljivo po‰to in pro-
dajala cvetje, ki so ga bila v zvrhanih ko‰arah prejema-
la od Lovreka; dijaki so uprizarjali ‰aljive prizore, pev-
ski zbori so izmenoma prepevali umetne in narodne

377 
BELI DVOR BESeDA

pesmi in poskoãna godba je vabila lahkonogo mladino

k veselemu rajanju: vsepovsod je bilo vrvenje in gibanje,
smeh in vzklikanje. Stoteri zvoki so v pestri me‰anici od-
mevali v dolino.
Lovrek je bil sprva nekoliko razoãaran. VpreÏen v go-
stilni‰ko delo, je tiãal v kleti, kjer sta z Janezom brez pre-
stanka natakala vino in ga oddajala neuãakanim nataka-
ricam. Gostilna je bila namreã prevzela prodajo toplih
jedi in vina, toãenje piva je bilo dodeljeno gospe Skalov-
nikovi, hladne jedi, pecivo in sla‰ãice pa je prodajal ve-
seliãni odbor sam. Proti veãeru, ko je bilo sicer ‰e ved-
no mnogo dela, a je glavni naval Ïe nekoliko popustil,
Lovrek ni mogel veã vzdrÏati. Z jalovim izgovorom je
prepustil toãenje Janezu in se po ovinkih prikradel k
cvetliãnemu ‰otoru, kjer je slutil Vido. Dekleta so se
pravkar razhajala, da se zaÏenejo v plesni meteÏ.
»Ali ple‰ete?« so ga vabile, in ko je Lovrek obÏalova-
je odkimal, so smejoã se odbrzele.
V njegovo veliko zado‰ãenje je Vida ostala, ãe‰ da je
za ples preveã utrujena. Pa naj ji nekoliko razkaÏe vese-
liãni prostor. Sreãna in razigrana, kakor dva velika otro-
ka, sta se sprehajala naokrog in se pri tem nista niti ma-
lo ozirala na zaãudene, muzajoãe se ali celo neodobra-
vajoãe poglede, ki so ju spremljali. Nato sta se vrnila v
prazni cvetliãni ‰otor, kjer sta se nemoteno, toda nepre-
stano opazovana Ïivahno pogovarjala.

378 
BELI DVOR BESeDA

Deklica se je kar ãudila nad fantovo razgledanostjo.

»Mnogo veã znate kakor jaz. Ali ste hodili v srednjo
‰olo?«
»Nisem, toda mnogo ãitam in se rad uãim. Imam pre-
cej veliko knjiÏnico, ki jo po svojih moãeh izpopolnju-
jem, kakor mi je svetoval gospod Urbanãiã, moj dobri
uãitelj.«
»O, to mi morate pokazati! Knjige imam tako rada!«
»âe Ïelite, takoj!«
V pogovoru sta se prerinila do hi‰e, iz katere so sre-
di pravcatega sejemskega vrvenja kakor ãebele tekale s
kroÏniki obloÏene natakarice. Preden pa sta se utegni-
la prebiti skozi gneão, ju je pred vrati ustavil Vidin brat
Zoran, vase zaljubljen visoko‰olec, ki je z mrkim obra-
zom in srditim glasom skoraj zavpil nad sestro, ãe‰ da ji
mora nekaj povedati.
Lovrek se je obzirno umaknil na stran, a Ïe v prvem
hipu je zaãutil, da mu je Vidin brat sovraÏen in ga pre-
zira. Ta nejasni obãutek so mu potrdile nevljudne bese-
de mladega dijaka, ki je tako slabo du‰il svoj glas, da so
ga zlahka sli‰ali vsi v bliÏini se nahajajoãi ljudje.
»Ali se ne sramuje‰? Ves veãer se pogovarja‰ samo s
tem navadnim vrtnarjem! To ni druÏba zate! Ljudje Ïe
s prsti kaÏejo za teboj, goska neumna! Takoj k mami!«
Deklica je prebledela, kdo ve, ali od jeze ali od sramu,
in se s pove‰eno glavo obrnila k Lovreku.

379 
BELI DVOR BESeDA

»Oprostite!« je za‰epetala in odhitela, ne da bi bila

poãakala na brata, ki je od daleã z oholim pogledom in
z zdolgoãasenim obrazom premeril osramoãenega fanta
in ga omalovaÏujoãe opozoril: »Sli‰ite vi, zdi se mi, da
vas i‰ãejo. Bolj‰e bo, da se pobrigate za svoje opravke,
kakor da brez dela postopate z nedoraslimi dekleti na-
okrog!«
Rahloãutnej‰i poslu‰alci so se v zadregi obrnili, dru-
gi so se ‰kodoÏeljno smehljali, nekaj deklet pa se je celo
na glas zahihitalo. Lovreku se je zdelo, da stoji razgaljen
sredi sovraÏnih in zaniãljivo se reÏeãih obrazov. S stis-
njenimi ustnicami in nevarno se bliskajoãimi oãmi se je
prerinil skozi umikajoão se mnoÏico in nato planil v
klet, kjer ga je celo Janez sprejel z nejevoljnimi oãitki.
Vina je zmanjkalo, nov sod bi bilo treba nastaviti, kako
naj vse to opravi sam? Prijatelj mu ni odgovoril. Z oka-
menelim licem se je lotil nastavljanja in se poslej do
konca veselice ni ganil iz kleti. Zjutraj, ko so v lahni ju-
tranji megli izginjali najvztrajnej‰i veseljaki in hripavo
prepevajoã klobu‰trali po sadovnjaku, se je najprej glo-
boko oddahnil in se nato utrujen sesedel na klopco pred
hi‰o.
Prevzel ga je en sam obãutek: iznenada in brez prave-
ga razloga ga je bil nekdo udaril po licih, ki so mu gorela
v skeleãi boleãini, kakor da je njegova domneva resniã-

380 
BELI DVOR BESeDA

na. Nehote se je potipal po njih in zardel ob spominu na

Ïalitev.
Nato ga je nenadoma prevzela tak‰na Ïalost, da je
zaril glavo med prste, ki so se porosili s solzami, curlja-
joãimi iz oãi, ne da bi se bila njegova boleãina vsaj ne-
koliko zmanj‰ala.
Popoldne, ko se je naspal, je pregledoval sadovnjak.
Pijanci so polomili mnogo vej in v neumni objesti otresli
drevje, da je nezrelo sadje na debelo leÏalo po tleh. Tra-
va je bila daleã naokrog poteptana in vsa nastlana s pa-
pirjem in ostanki jedi. Ob pogledu na to razdejanje se je
krãilo Lovrekovo srce v bridkem kesanju. âemu se je ta-
ko pehal za vãeraj‰njo prireditev? Mar zato, da mu pi-
janci uniãijo nasade? Mar zato, da je izvedel nekaj no-
vega: da je kot navaden vrtnar ãlovek niÏje vrste, ki ne
spada v gosposko druÏbo?
Zveãer so ga obiskali zale‰ki dijaki. Lovrekovo ne-
ugodno doÏivetje jim je bilo znano, a omenili ga niso
niti z besedico. Ko pa jim je Lovrek z navidezno ravno-
du‰no kretnjo, toda trpeãim pogledom pokazal nastalo
‰kodo, je Tonãe vzrojil in s pestjo udaril po mizi: »Ti,
Lovrek! âe ‰e enkrat priredi‰ veselico tej drhali, te na-
suvam s temile rokami! ·koda je tvoje lepe zemlje, ‰e
bolj pa tebe samega!«

381 
BELI DVOR BESeDA

VI

L ovrek se je moãno spremenil. Skozi njegovo zagore-

lo polt ni veã udarjala temna rdeãiãa, glasilka zdrav-
ja in Ïivljenjske radosti, temveã se je umaknila zamolkli
bledici. In udrte oãi so zgovorno priãale o preãutih no-
ãeh in notranjem trpljenju. Trojno je trpel: poniÏali so
njegov vrtnarski poklic, na katerega je bil doslej tako po-
nosen, s surovimi besedami so mu oskrunili ãisto doÏi-
vetje mlade ljubezni, a oboje je zanetil Vidin brat. Trp-
ka grenkoba prvega razoãaranja pa je ‰e bolj okrepila
njegovo hrepenenje in ga hkrati preoblikovala in izpo-
polnila: hotel je ven iz dosedanjih razmer — v ‰iroki
svet, Ïelel si je nove rasti in novih pobud. Pretesna in
premalenkostna mu je postala domaãija, paã zaradi
tega, ker mu je iz negotove bodoãnosti mahala Vidina
roka, pozivajoãa ga k veãjim naporom in drznej‰im
vzponom.
Meril je svoje sile in pretresal razliãne moÏnosti, ven-
dar ni na‰el primernega izhoda. Z razmi‰ljanjem se je
bolj in bolj zavedal, da raste iz njegovega trpljenja nekaj
visokega in lepega, ‰e veãje hrepenenje, brez katerega bi
njegova du‰a poplitvela in njena rast osiroma‰ila. Mo-

382 
BELI DVOR BESeDA

ral se je razmahniti! Toda kako, kje, s ãim? Muãil se je,

pogosto tudi jezil, koval naãrte in jih opu‰ãal, se sme‰il
z neplodnimi poskusi, slednjiã pa vedno znova zasanjal.
Vãasih bi se bil najraje zatekel k prijatelju Urbanãiãu, a
ta je bil zdaj oddaljen in imel svoje skrbi. In nekako se
je Lovreku tudi upiralo, da bi njemu razkril ãustva, ki jih
skoraj samemu sebi ni zaupal. Raje je zami‰ljen in vase
zaprt pohajal naokrog ali pa se je zakadil v delo z besno
marljivostjo, ki teti kar niã ni bila v‰eã.
Minevali so tedni. V dolini je v vsej prelesti zagospo-
darila jesen, kakor da hoãe ljudi in naravo od‰kodovati
za dolge mesece prihajajoãe zimske enoliãnosti in pu-
‰ãobe. Na Gradi‰ãu so spravljali pozna jabolka. Vsak
obiralec je imel svoje drevo, s katerega je s previdno ro-
ko trgal rumena, rdeãa in bledoroÏnata jabolka ter jih
polagal v ko‰aro, privezano na lestvi, toda ‰ele takrat, ãe
je po skrbnem ogledu presodil, da je jabolko povsem
zdravo. Slab‰e sadje je na‰lo svoje mesto v drugem jer-
basu, vse ostalo pa se je zakotalilo na tla, kjer je poãaka-
lo, dokler ga niso pobrali in porabili za sadjevec.
Popoldne jih je po dalj‰i odsotnosti obiskal grof d’Ha-
rancourt. Lovrek, stojeã vrh lestve, je opazil, kako mu je
teta prihitela naproti in ga odvedla v izbo, kjer sta ostala
dlje ãasa. Hm, brÏkone se grof odpravlja pa se je pri‰el
poslovit.

383 
BELI DVOR BESeDA

âez nekaj ãasa so se vrata odprla in spo‰tovani gost je

sam pri‰el v sadovnjak, kjer si je z zadovoljnim obrazom
poznavalca ogledoval svetle kupe Ïlahtnega sadja, na-
kopiãenega pod drevjem. Lovrek je urno zdrknil z lest-
ve in razveseljen pozdravil svojega za‰ãitnika, ki mu je
krepko stisnil roko, stopil nato za korak nazaj in si ga
pozorno ogledal.
»Kaj ti je, fant moj? Ali si bolan?«
Lovrek je v zadregi odkimal in se posku‰al ‰aliti.
»Niã mi ni. Morda so tudi mene prebarvali jesenski
dnevi?«
Grof ni odvrnil niãesar. Obrnil se je in ga s kretnjo po-
vabil s seboj. Ko sta se pribliÏala hi‰i, se je ustavil in re-
kel: »Poslavljam se in h gospodu Ïupniku tudi ‰e mo-
ram. Ve‰ kaj, Lovrek, pospremi me nekoliko, obiranje ti
itak ne uide!«
Fantu se je zazdelo, da imajo njegove besede neki
skriti namen, a vseeno ga je takoj ubogal. Pot ju je vodila
ob nekoliko narasli LoÏnici, ki je glasno ‰umela in
spremljala njun vedno Ïivahnej‰i pogovor. Beseda je
dala besedo, in glej ãudo! âesar bi Lovrek za ves svet ne
bil razodel nikomur, to je na tej kratki poti do Ïupni‰ãa
od njega izvedel modri stari grof, ki je kakor malokdo
znal pripraviti ljudi do govorjenja in razbirati tudi ne-
izgovorjene besede. Njegova bogata izku‰nja mu je
vrhu tega odkrila nekaj, ãesar niti Lovrek sam ‰e ni jasno

384 
BELI DVOR BESeDA

obãutil: da se ga pola‰ãa malodu‰nost, ki bi utegnila nje-

gov visoko stremeãi in za vse plemenite vrednote do-
vzetni mladeni‰ki duh pritisniti k tlom, odkoder bi ka-
kor mnogi drugi zdrknil v moãvirje tope in ubijajoãe
vsakdanjosti.
Na tako imenovanem farov‰kem mostu, za slab stre-
ljaj oddaljenem od belega in na prijaznem holmu dviga-
joãega se Ïupni‰ãa, je grof obstal in se s hrbtom naslo-
nil na leseno ograjo.
»Lovrek, hvala ti za zaupanje! In zdaj dobro poslu‰aj,
kar ti povem, ãeprav se ti bo ãudno zdelo, da ti odkriva-
jo resnico te vrste usta pripadnika ene najstarej‰ih fran-
coskih plemi‰kih rodbin. Niti plemstvo niti naslovi niti
bogastvo ni vredno poãenega gro‰a, ãe ni povezano s
pravim ãlovekom. Vidi‰, jaz kot plemiã ne terjam nobe-
nih posebnih pravic, a tudi enakosti v obiãajnem pome-
nu besede ne priznavam. Z vsem srcem priznavam sa-
mo eno: enakost vrlih ljudi, tistih, ki jih druÏijo nenapi-
sani zakoni v veliko rodbino, segajoão preko drÏavnih,
narodnih in stanovskih meja, preko vseh predsodkov.
Zate, Lovrek, vem dobro, da si in bo‰ vedno ãlan te edi-
ne zares plemenite skupnosti. In ãe te potolaÏi: tistemu
fantu, ki te je poniÏal, bi bila skoraj zagotovo velika ãast,
ãe bi smel pristnemu grofu seãi v roko in ga imenovati
za svojega prijatelja. Vidi‰, njemu svoje roke ne ponu-

385 
BELI DVOR BESeDA

dim, tebi pa iz vsega srca! In da sem tvoj prijatelj, ve‰ Ïe

dolgo!«
Mimogrede je ujel njegovo roko, jo stisnil in nato na-
daljeval — videã pred seboj mlado, s solzami oro‰eno
lice — z moãnej‰im poudarkom: »Vendar Ïiveti mora-
mo med ljudmi in ti hoãejo v preteÏni veãini peska v oãi,
zveneãih naslovov, dokonãanih ‰ol, bogastva in kaj vem,
ãesa ‰e. Tudi ti mora‰ raãunati s tem! Vidim, da te se-
danje okoli‰ãine preveã utesnjujejo! Pojdi v svet, Lov-
rek!«
Fant se je zdrznil in zaãudeno pogledal modrega mo-
Ïa, ki je ãital v njegovem srcu kakor v odprti knjigi.
»Saj bi ‰el,« je jeknil, »toda kam?«
»Pred dvema mesecema se je vrnil Marinov sin iz
Francije, kjer je konãal znamenito vrtnarsko akademijo
v Versaillesu. Lovrek, to bi bilo zate! Sicer zahtevajo za
sprejem dokonãano niÏjo poljedelsko, niÏjo srednjo ali
pa me‰ãansko ‰olo, toda v izjemnih sluãajih dopu‰ãajo
tudi prosilce brez njih k sprejemnemu izpitu. To ugod-
nost ti lahko uredim. Izpit je seveda precej strog in se
opravlja v zaãetku oktobra, tako da ima‰ za temeljito
pripravo ‰e leto dni ãasa. S tvojim znanjem in tvojo bi-
stro glavo sem prepriãan, da ga opravi‰ igraje. Najveã
teÏav bi najverjetneje imel s franco‰ãino. Vendar so moji
rojaki do tujcev zelo obzirni. Poleg tega pa ima‰ ‰e mno-
go ãasa in Marinov sin, ki bo nekaj ãasa prakticiral pri

386 
BELI DVOR BESeDA

svojem oãetu, ti bo zagotovo rade volje na uslugo. Od-

loãi se, Lovrek! Prepriãan sem, da se v Franciji veliko
nauãi‰: napredoval bo‰ v svoji stroki, kakor se ti danes
niti ne sanja, ‰e bolj pa v presojanju ljudi in Ïivljenja.
Torej, prijatelj moj, ali hoãe‰?«
»Oj, kako rad,« je za‰epetal fant, ki se mu je od raz-
burjenja glas kar zatikal. »Sreãen bi bil . . . Vendar pa,
ali ne bo ‰tudiranje zame predrago? In kaj bodo brez
mene na Gradi‰ãu?«
»Niã se ne boj! Vrt uspeva, odjemalce imate, prepri-
ãan si lahko, da te bosta Janez in Polonica dobro nado-
me‰ãala. Za zniÏano ‰olnino in oskrbo v ‰olskem kon-
viktu bom Ïe jaz poskrbel. Nekaj denarja bo seveda Ïe
treba Ïrtvovati. Najbolj‰e bo paã, da povpra‰ava gospo-
da Urbanãiãa za njegovo mnenje.«
Ta je kot Lovrekov varuh ‰e vedno upravljal premo-
Ïenje obeh otrok. Doslej so vse ãiste dohodke, med nji-
mi tudi oãetove — ‰e vedno od ãasa do ãasa iznenadu-
joãe denarne po‰iljke — delili na tri dele: enega za iz-
bolj‰anje posestva, druga dva za Lovreka in Polonico.
Teta ni hotela niãesar, ãe‰ da ne potrebuje in itak ne bo
veã dolgo na svetu. Natanãen proraãun je pokazal, da bi
fantov deleÏ skoraj zado‰ãal za triletni ‰tudij v vrtnarski
‰oli. Urbanãiã kot varuh ni nasprotoval, nasprotno, vne-
to je prigovarjal neodloãno in Ïalostno starko, naj se

387 
BELI DVOR BESeDA

vendarle sprijazni z mislijo na triletno odsotnost ljublje-

nega neãaka, in konãno je le pristala.
Grof je odpotoval in nato kmalu sporoãil iz Francije,
da bo Lovrek gotovo sprejet na vrtnarsko akademijo, ãe
opravi predpisani izpit. Samo pridno naj se uãi! — Kako
je fantu odleglo! Pred seboj je imel natanãno doloãen
cilj, a zanj bo potrebno vloÏiti veliko vztajnosti. Zagre-
bel se je v knjige, se uãil franco‰ãino in druge uãne pred-
mete, zlasti fiziko, kemijo in prirodopis, iz katerih se je
zahtevalo temeljito znanje. V marsikateri snovi je bil Ïe
od prej dobro podkovan, mnogokje pa mu je manjkala
potrebna podlaga, zaradi ãesar je tu in tam podvomil o
moÏnosti zmage. No, Marinov sin, h kateremu se je
Lovrek zatekel po nasvete, ga je vselej potolaÏil, zatrju-
joã mu, da tam ne cenijo toliko naguljenega znanja,
marveã si ogledajo ãloveka v celoti, pri ãemer pazijo, ali
je zares poklican za ta lepi vrtnarski poklic. In Lovrek se
je pomiril in se s podvojeno Ïilavostjo lotil pretrdih ore-
hov, dokler jih nazadnje ni zmogel. Blagodejno je ãutil
osveÏujoão silo uspehov in spoznal pomembno Ïivljenj-
sko resnico, da sleherna premagana ovira rodi nove sile
ter krepi vero v lastno vrednost.
·e sam ni vedel, kdaj je odbrzelo tisto leto, polno na-
porov in du‰evne osamljenosti. Kar nenadoma je udari-
la ura slovesa. — V poslednjem hipu ga je zamikalo, da
bi vendarle ostal doma in se ne pehal za uspehi dvom-

388 
BELI DVOR BESeDA

ljive vrednosti, a naposled je zmagala volja. In tako se je

konec septembra z utripajoãim srcem oziral iz puhajo-
ãega vlaka proti oddaljujoãima se Gradi‰ãu in Belem
dvoru, ki sta ga v sloÏni sose‰ãini pozdravljala in se mu
hkrati bolj in bolj odmikala. Ko pla‰ne misli so ‰vigali
brzojavni drogovi mimo njegovih oãi, na desni se je iz
rudnika valil ãrn dim in se zrcalil v blesteãi povr‰ini s
trsiãjem obraslega ribnika. Bele dolinske vasi ter cerkvi-
ce na griãih so se prikazovale in spet izginjale.
Na razbor‰ki postaji se gnetejo in prerivajo ljudje, si-
lijo k vozovom, pozdravljajo znance ali prodajajo zijala.
Lovrek zadrhti. V druÏbi razbor‰kih deklet zagleda Vi-
do. V preteklem letu jo je videl samo dvakrat, pa ‰e to
samo od daleã. Tudi ona ga je zagledala. Na njegov sra-
meÏljivo pla‰ni pozdrav mu zardela prikima. Obotavlja
se nekaj hipov, nato pa, kakor v odloãnem sklepu prihiti
s proÏnimi koraki pred njegovo okno.
»Ali niste v Ljubljani?« jo vpra‰a Lovrek po ponov-
nem pozdravu, ves zmeden, kako pravzaprav priãeti po-
govor.
»Oãka goduje, pa sem jo kar natihoma popihala do-
mov. Jutri se vrnem. Kam pa vi, gospod Gradnik?«
»Daleã, v Francijo.«
»Za boÏjo voljo, kaj boste tam?«
»·tudiral bom na vrtnarski ‰oli v Versaillesu . . . Tri
leta ostanem tam.«

389 
BELI DVOR BESeDA

Dekliãin jasni obraz preleti komaj vidna senca, ki

Lovreka nepopisno osreãi.
»Tako dolgo? No, pa obilo sreãe! In nikar nas v tuji-
ni ne pozabite povsem!«
Njemu vzplamte oãi: »Vas gotovo ne! Ali mi tudi vi
obljubite enako?«
Dva mlada pogleda se za trenutek sreãata, kakor v tihi
obljubi. Vlakovodja zatrobi in deklica seÏe s hlastno
kretnjo v Lovrekovo hrepeneãe iztegnjeno roko.
»Pogosto se vas bom spomnila!« zamrmra s pove‰e-
nimi oãmi in se nato vrne k svoji druÏbi. S premikajoãe-
ga se vlaka vidi Lovrek med mnogimi pozdravljajoãimi
rokami tudi njeno in ãuti, da velja njeno mahanje samo
njemu, njemu edinemu.
Nato je vlak izginil za hi‰ami. A na svoji dolgi voÏnji
je Lovrek pred seboj neprestano videl njene tople oãi in
sklenil, da mora narediti sprejemni izpit in se iz‰olati,
sicer se raje nikoli veã ne vrne domov.

390 
BELI DVOR BESeDA

9. SMRTNA KOSA

D ragi moji!
 Va‰e zadnje pismo, z dne 19. IV. 1912, sem prejel
in se Vam zahvaljujem za natanãno poroãilo o Gradi‰ãu.
Veseli me, da gre vse v tako lepem redu izpod rok in da
me pri spomladanskem delu ne pogre‰ate preveã. Tudi
mi v ‰oli smo sedaj bolj vpreÏeni. Z lep‰imi dnevi smo
mnogo na prostem, kjer delamo, v skupine razdeljeni,
zdaj v tem zdaj v onem vrtu. Saj jih nimamo niã manj ko
‰estnajst. Samo rani zelenjadi je odmerjenih 2000 m2, za
vso zelenjad pa cela dva ha! Na sadovnjaku, ki meri 4
ha, raste ãez 14.000 sadnih dreves, pripadajoãih 1000
razliãnim vrstam. Kaj, Janez, to so ‰tevilke! Vrtovi za
okrasne rastline niso mnogo manj‰i, ali o teh ne govo-
rim, pri nas jih ‰e ne bomo tako kmalu imeli. Vsi vrtovi
brez sadovnjakov merijo ãez 10 ha, razen njih pa je na
posestvu nebroj toplih gred in steklenjakov in celo last-
na vremenska postaja. Lahko si mislite, koliko osobja,
vi‰jega in niÏjega, je treba za vse na‰tete ustanove. Naj-
odliãnej‰i francoski vrtnarski strokovnjaki so na‰i uãite-
lji, in njih zasluga je, da uÏiva na‰a ‰ola svetoven sloves.
Dan za dnem jo poseãajo tujci iz raznih krajev sveta,

391 
BELI DVOR BESeDA

ogledujejo si poedine vrtove in kulture in prisostvujejo

pouku. Kar ponosni smo, kadar vidimo njih obãudova-
nje.
Pouk je razdeljen zelo razumno. Ne uãimo se samo v
‰olskih sobah ali delavnicah, najveã ur prebijemo na
prostem, kjer ima vsaka skupina toãno doloãeno delo,
utrjujoã tako v ‰oli obravnavano snov. Vse kajpak ne
pride na vrsto, kajti ‰olskih predmetov je mnogo. Za pri-
mer na‰tejem najvaÏnej‰e. Uãimo se o sadjarstvu, o
okrasnih rastlinah, povrtninah, o gojenju zgodnjih po-
vrtnin, o proizvodnji semenja, cvetliãarstvu na prostem
in v steklenjaku, o gojenju zdravilnega in aromatiãnega,
to je di‰avnega bilja, o rastlinskih boleznih, o konzervi-
ranju sadja itd. Vkljub mnoÏini tvarine nikoli ne ostane
zgolj pri mrtvi besedi, nego vse, kar nam povedo ali raz-
loÏijo v ‰olski sobi, nam vsaj deloma pokaÏejo takoj ali
pozneje zunaj na vrtu. Radi tega mi uãenje ne prizade-
va preglavic, in ako bi mi franco‰ãina tekla nekoliko bolj
gladko, vobãe ne bilo nikakih teÏav. No, profesorji so
zelo prijazni in me veãkrat pohvalijo, mogoãe zato, ker
sem tujec in ker vidijo, da se trudim.
Moji souãenci so prijetni fantje, veãinoma Francozi.
Tujci so razen mene v letniku samo ‰tirje, dva Ameriãa-
na, en Italjan in en Holandec, moj dobri prijatelj Jan
Hooven. Njegov oãe, trgovec s sadjem v Amsterdamu,
dobro pozna na‰e kraje, ker pogosto kupuje sadje v ma-

392 
BELI DVOR BESeDA

riborski okolici. Jan je prikupen fant, nekoliko starej‰i od

mene, niã bahat, ãeprav je njegov oãe zelo premoÏen. Po
materi je podedoval velike vrtove pri Haarlemu in je Ïe
samostojen gospodar, ki se hoãe tu v Franciji nauãiti
vsega, ãesar doma nimajo. Zelo me vabi, naj preÏivim
leto‰nje poãitnice na Holandskem kot njegov gost.
Menda se res odloãim in sprejmem njegovo vabilo, za-
kaj domov ne nameravam, saj bi bila voÏnja predraga.
Mimo tega me zelo mika, da bi na licu mesta prouãil
svetovno znano holandsko cvetliãarstvo.
Kaj naj Vam ‰e pi‰em? Posebnih dogodkov doslej ni-
sem doÏivel. Dnevi mi potekajo v delu in uãenju zelo
hitro. V prostih urah se ukvarjam z neko iznajdbo, o ka-
teri zaenkrat ‰e molãim, ker jo moram najprej konãati in
potem preizkusiti.
Pred mesecem dni me je obiskal gospod grof. Bil je
prijazen, kakor vedno, samo nekam potrt in postaran se
mi je zdel. Skoro gotovo ni pri najbolj‰em zdravju, ven-
dar upam, da mu ni niã hudega.
Od oãeta, tako mi pi‰ete, ‰e vedno ni glasu. Njegov
molk me skrbi. Kdo ve, ali ne leÏe kje med tujci sami,
brez pomoãi in oskrbe! In teta naj ãimprej stopijo k
zdravniku, da se jim naduha spet ne poslab‰a. Sli‰al
sem, da je huda in trdovratna bolezen, zato naj ne odla-
‰ajo! Polonica, Ti si mi odgovorna!

393 
BELI DVOR BESeDA

Pozdravite mi vse znance, posebno gospoda Urban-

ãiãa, ki mu bom itak o priliki pisal. Vi pa mi oprostite, da
sem bolj redek s pisanjem! Vãasih sem utrujen, pogosto
pa za dalj‰e pismo res nimam pravega ãasa.
Vam vsem po‰ilja najlep‰e pozdrave
Va‰ Lovrek.
Versailles, 25. IV. 1912.
Ecole nationale d’horticulture.

394 
BELI DVOR BESeDA

II

N ujno pismo je povabilo Lovreka na grad grofa d’

Harancourta v bliÏini Dijona, kjer je njegov do-
brotnik preÏivljal leto‰njo pomlad. Mladeniã se je pre-
stra‰il, zaslutiv‰i, da je nenadni poziv v zvezi z grofovo
boleznijo. Kljub napornemu uãenju za bliÏajoãi se di-
plomski izpit, ki naj bi zakljuãil tretje leto njegovega ‰o-
lanja, se je takoj pobrigal za dopust, in dan pozneje urno
korakal skozi obseÏni harancourtski park. Kostanji sta-
rega drevoreda so bili ‰e goli, a na hrapavem lubju so se
Ïe grbanãili popki, na vejah ‰ãebetali ‰ãinkavci, v
grmovju so se prepirali vrabci in v vrhovih odpevali kosi
— same priãe bliÏajoãe se pomladi.
Po polurni hoji se je Lovrekov pogled iznenadeno us-
tavil na mogoãnih zidovih harancourtskega gradu, ki je
kakor nemi velikan iznenada zrasel za drevjem. Tiha ve-
liãina in veliãastna preprostost zgradbe sta se dovr‰eno
spajali z okolico, ki je polagoma prehajala v megleno
ravan, omejevano na severovzhodu s temnim smreko-
vim gozdom. Po sredini je reka Saona zarisavala vanjo
svoje ble‰ãeãe truplo, katerega svetlikajoãa se povr‰ina
je spominjala na luskine silne kaãe.

395 
BELI DVOR BESeDA

Na gradu so fanta Ïe priãakovali in ga brez odla‰anja

odvedli h grajskemu gospodu, ki je poãival na velikem
naslonjaãu v svoji delavnici. Njegove ustnice so se pri-
‰lecu nasmehljale v pozdrav, a njegova izsu‰ena roka, ki
se je bila stegnila, mu je po brezuspe‰nem naporu kakor
brez moãi omahnila v naroãje. Upadlo lice je imelo ne-
zdravo prsteno barvo in oãi so leÏale globoko v svojih
duplinah.
»âudi‰ se, kajne?« je vpra‰al grof s ‰ibkim glasom.
»Nikar ne odkimavaj, dobro vem, da je slaba z menoj.
Ravno zato sem te poklical.«
Prepla‰eni Lovrek ni vedel, kaj bi odvrnil.
»Sedi, sedi, deãko, ti moje Ïivo nasprotje! Zdrav, mo-
ãan in zal . . . V ‰oli napreduje‰, kakor mi poroãajo.
Prav je tako. Nisi me razoãaral, hvaleÏen sem ti. Saj me
razume‰? Îal bi mi namreã bilo, ãe bi te bil zavedel v
tvegano podjetje.«
Njegov mladi gost je odprl usta, da bi ugovarjal, ven-
dar pa grof ni ãakal na odgovor, marveã je nepriãako-
vano vpra‰al: »Ali se moãno veseli‰ vrnitve?«
»Ne tajim,« je odvrnil fant, »vleãe me domov. Vendar
mi ne bo lahko slovo iz va‰e domovine, ki me je toliko
nauãila.«
»·ola te zadovoljuje?«
»Veã, mnogo veã! V njej sem se prepriãal, da je vrt-
narstvo ãaranju podobna umetnost. PoboÏno zavzetje

396 
BELI DVOR BESeDA

me je prevzemalo, ko sem prisostvoval ustvarjanju va‰ih

velikih mojstrov. Komaj ãakam, da poskusim svoje, pri
njih pridobljeno znanje doma, na svojem vrtu . . . Ta
Ïelja me tudi najbolj vleãe domov . . .«
»Zdaj se paã pridno uãi‰ za izpit, kaj?«
»Noã in dan. No, hvala Bogu, kmalu bo za mano. Po-
tem bodo sledile priprave za razstavo v Parizu in za slo-
vo najlep‰e, skupno pouãno potovanje, ki nas popelje
po Franciji, Holandski in Nemãiji. V Erfurtu se razsta-
nem od tovari‰ev in se sam odpeljem v Zalesje.«
»Mnogo lepega bo‰ videl,« je prikimal grof. »Toda kaj
je s tvojo iznajdbo?« je poizvedoval nato in se dobrohot-
no smehljal ob pogledu na mladeniãev sreãni obraz, ki
je priãal, kako po volji mu je skrb njegovega za‰ãitnika.
»O, saj ni niã posebnega!« se je branil. »Preprost
‰kropilnik za uniãevanje sadnih ‰kodljivcev. Îe na Gra-
di‰ãu sem ga sestavljal, a tukaj sem ga izpopolnil s po-
moãjo mojstrov v ‰olski delavnici.«
»Preproste iznajdbe so vãasih pomembnej‰e od ses-
tavljenih, pogosto tudi potrebnej‰e . . . Razen tega so
tvoj izum sprejeli na vrtnarsko razstavo! Vidi‰, vse vem!
No, ãestitam ti in upam, da prodre‰ z njim. Îelim, da se
s slavo ovenãan vrne‰ k svoji deklici domov.«
Lovrek je povesil glavo in ni odgovoril.

397 
BELI DVOR BESeDA

»To ti reãem,« je poudaril grof, »ãe te ne bo znala ce-

niti, jo ãimprej pozabi! Sicer pa prepustiva odgovor bo-
doãnosti,« je zakljuãil utrujeno in umolknil.
Fant se je obzirno dvignil, da bi se poslovil, vendar ga
je bolnik z rahlo kretnjo zadrÏal na sedeÏu.
»Preden odide‰,« je nadaljeval po dolgem premolku,
kakor da je zbiral sile za nadaljnji razgovor, »mora‰ ven-
dar izvedeti, ãemu sem te poklical k sebi. Bolan sem,
ledvice mi nagajajo. Morda me re‰i zdravni‰ki noÏ . . .
Odloãil sem se za nevarno operacijo . . .«
»Gotovo se posreãi!« je vzkliknil Lovrek.
Grof je skomignil z rameni.
»Morda, morda ne! Zdravniki upajo. Naj bo tako ali
drugaãe, zdaj urejam svoje posvetne zadeve, in tudi od
tebe bi se rad poslovil, od tebe, ker si mojemu srcu drag
zaradi sebe samega, hkrati pa pooseblja‰ zame tisto lepo
dolino, ki mi je darovala toliko nepozabnih ur . . . Vam
vsem velja moje slovo . . .«
Medtem ko je Lovrek komaj zadrÏaval solze, je vzel
grof s pisalne mize starinsko, ‰iroko nabito usnjeno
mo‰njo.
»Malenkost za spomin! V mo‰nji je nekaj napoleon-
dorov. Rad bi ti jih prepustil veã, toda vse moje premo-
Ïenje pripada po napisanih in nenapisanih zakonih mo-
jemu sorodstvu. Tej skromni vsoti pa dodajam nekaj
dragocenej‰ega, modrost na‰e rodbine, pridobljeno v

398 
BELI DVOR BESeDA

dolgoletnem izgnanstvu. Za hude ãase zbiraj zlato! Ne

prodaj teh zlatnikov za udobnej‰i papir, ne vlagaj jih v
denarni zavod, in ne jemlji obresti od njih. Skrij jih na
varnem mestu in pomnoÏi njihovo ‰tevilo! Kajti zdi se
mi, da so hudi dnevi zelo blizu . . . Jaz jih menda ne do-
Ïivim veã . . .«
Lovrek se je jecljajoã zahvaljeval za bogato darilo in iz
oãi so mu na lica kapljale solze.
»In zdaj, dragi moj deãko, kratko slovo! Bodi sreãen
in ostani, kakr‰en si bil doslej! Spomni se vãasih na sta-
rega grofa!«
»Nikoli vas ne pozabim,« je hlipal fant in poljubljajoã
moãil starcu uvelo roko.
S teÏkim srcem se je vrnil v ‰olo, kjer ga je ãakal po-
ziv avstro-ogrskega poslani‰tva v Parizu, naj se takoj
zglasi pri naborni komisiji. Îe prej‰nje leto se ji je mo-
ral predstaviti, vendar so ga zaradi ‰tudija pustili pri
miru. Odpeljal se je torej v Pariz, kjer je hitro opravil:
tudi letos so ga spustili, ãe‰ da ga bodo Ïe doma potrdili.
Tako je spet za eno leto u‰el voja‰ki suknji. V svojem
veselju je tisti dan ostal v Parizu in Ïelel izkoristiti pri-
loÏnost, da si vsaj ‰e enkrat beÏno ogleda velemesto,
»glavno mesto sveta,« kakor ga imenujejo Francozi, ki
ga je s svojim tru‰ãem in veãnim nemirom oãaralo in
vznemirjalo hkrati. Ves dan se je vozil z elektriãnimi Ïe-
leznicami ali postopal po trgih, katerih prostranost ga je

399 
BELI DVOR BESeDA

pla‰ila. Zveãer je utrujen sedel v kavarni in se zatopil v

ãasopis, ki ga je bil malopoprej kupil od veselega ãrni-
kastega razna‰alca. S slastjo je srebal okusno ãokolado
in prigrizoval pecivo. Kar naenkrat mu oãi obstoje na
kratki, suhoparno javljajoãi vesti, da je dopoldne, po si-
cer uspe‰ni operaciji, podlegel svoji bolezni grof Henri
d’Harancourt. Sledili so ‰e podatki o njegovem Ïivljenju
ter sporoãilo o prenosu trupla v rodbinsko grobnico, ki
jih mladeniã ni veã ãital.
âasopis je zdrsnil iz njegove otrple roke na tla, in s
pekoão jasnostjo je obãutil, da je v njegovem Ïivljenju
zazijala velika vrzel, ki je z niãimer ne bo mogel docela
zapolniti.

400 
BELI DVOR BESeDA

III

G rofova smrt, ki je tako bolestno odjeknila v Lovre-

kovi du‰i, je zaãela v njegovem Ïivljenju, ne da bi
bil slutil, novo obdobje, polno bridkosti, preizku‰enj in
neprijetnosti. Iz Poloniãinega zadnjega pisma je zvenel
komaj prikrit strah glede tetine bolezni, govorilo pa je
tudi o novih Miklausinovih naporih, ãe‰ da spet kljubu-
je Gradnikovim. V Lovrekovi odsotnosti si je bil omislil
na Belem dvoru veliko vrtnarijo, s katero je povzroãal
Gradi‰ãu vedno obãutnej‰o ‰kodo. Lovrek je bil popar-
jen in je vzdrÏal v ‰oli le zaradi izpita, za katerega se je
pripravljal na vse pretege. S stisnjenimi zobmi se je za-
klel, da ne ostane dolÏan staremu sovraÏniku.
Diplomski izpit je vseeno opravil z odliãnim uspehom
in z zado‰ãenjem prejel listino, ki mu je podeljevala na-
slov vrtnarskega inÏenirja. O njegovem izumu so se
strokovnjaki izrazili pohvalno in velika tovarna za vrt-
narsko orodje mu je zanj ponudila 1000 frankov ter za-
gotovila primeren odstotek ãistega dobiãka, ãe bi se
pr‰ilnik dobro obnesel. Lovrek je ponudbo z veseljem
sprejel. Zdaj bi jo bil najraje pocedil domov, vendar je
ostal zaradi tovari‰ev. Z njimi se je udeleÏil zakljuãnega

401 
BELI DVOR BESeDA

pouãnega potovanja, ki ga je zelo navdu‰ilo. Vzhiãeno

je poroãal o svojih vtisih prijatelju Urbanãiãu.
V Amsterdamu je bil gost Janovega oãeta, s katerim se
je dogovoril — tako mimogrede pri obedu —, da pre-
vzame zanj nakupovanje jabolk v domaãi dolini. Takrat
‰e slutil ni, kako uãinkovito oroÏje mu usoda potiska v
roke, prav tako se ni zavedal daljnoseÏnosti trgovãeve
ponudbe, temeljeãe — vsaj tako je sodil Lovrek — edi-
no na prijateljstvu z njegovim sinom. Saj mu ni bilo zna-
no, kako dobro si ga je trgovec ogledal in kako ve‰ã po-
znavalec ljudi je bil.
Ko se je mladi Gradnik preko Jesenic pripeljal v Ljub-
ljano, se je junij Ïe moãno nagibal h koncu. S postaje je
zavil v bliÏnjo kavarno, da bi si s ãitanjem kraj‰al dol-
goãasno ãakanje na prihodnji vlak proti Celju. Ponoãi je
slabo spal in zdaj je brez prave zbranosti prelistaval raz-
norazno ãasopisje, zadovoljujoã se s prebiranjem na-
slovov in tu pa tam tudi kak‰nega ãlanka.
A kaj je to? Zdrzne se in ãita.
Uspeh na‰ega rojaka v tujini. — Na‰ rojak, g. Lovro
Gradnik iz Zalesja, je nedavno z odliãnim uspehom
opravil diplomski izpit na vrtnarski akademiji v Versail-
lesu in si pridobil kot prvi Slovenec naslov vrtnarskega
inÏenirja (ingenieur horticole). G. Gradnik, ki je v svoji
oÏji domovini znan po svojem odliãno oskrbovanem
vrtu na Gradi‰ãu pri Zalesju, pa je dosegel velik uspeh

402 
BELI DVOR BESeDA

tudi na vsefrancoski vrtnarski razstavi v Parizu. Za nje-

govo iznajdbo, pr‰ilnik, sluÏeã ugonabljanju mrãesa na
sadnem drevju, mu je bila podeljena zlata kolajna.
Hkrati pa je velika tvornica za vrtnarsko orodje takoj
odkupila njegov izum in sklenila z iznajditeljem ugod-
no pogodbo. Vrlemu rojaku, ki se mu sprião njegove
mladosti — star je ‰ele 22 let — obeta krasna bodoãnost,
iskreno ãestitamo!
Ob branju laskavih vrstic je Lovreka spreletavala vro-
ãina, da si je nekolikokrat obrisal rosno ãelo. Kdo je na-
pisal ãlanek, je bila njegova prva misel. Edino Urbanãiã,
ta zlata prijateljska du‰a, je bil tako toãno pouãen, on
mu je pripravil to svojevrstno preseneãenje. Mladeniãe-
vo du‰o je preplavilo ponosno zado‰ãenje. Vsi bodo ãi-
tali, vsa dolina bo izvedela! âudili se bodo in govorili
bodo o njem in — tudi Vida bo sli‰ala . . . O, zdaj ni veã
navaden vrtnar, zdaj ga morajo ocenjevati nekoliko dru-
gaãe! Zdaj jim je enakopraven, zdaj se jim je pribliÏal
. . . Zatopil se je v prijetno sanjarjenje in pozabil na list,
ki je razgrnjen obleÏal na mizi. Lovrek ni bil neãimrn, a
zdaj se je razbohotila v njem samozavest, prejemajoãa
gnojivo iz spominov na teÏke ure, v katerih se je poãu-
til poniÏanega v grenkih obãutkih manjvrednosti, ki ‰e
danes niso povsem izginili iz njegove du‰e. Zaãasno so
se morali umakniti, ãakajoã na ugodno priliko, da buh-
nejo morda s toliko veãjo silovitostjo na dan.

403 
BELI DVOR BESeDA

Gostje so prihajali, naroãali kavo ali ãaj in srebajoã

prebirali ãasopisje. Lovrek se je nehote oziral po bralcih,
ali ne ãitajo mogoãe pravkar ãlanka o njem. Kako bi se
paã zaãudili, ãe bi jim kdo razodel, da sedi med njimi
sam Lovro Gradnik, ki se mu kar niã ne pozna, da je sla-
ven ãlovek. A kdo naj jim to pove? Sam? Nasmehnil se
je, poklical natakarja, plaãal in od‰el iz kavarne, da ne-
koliko pokolovrati po mestu.
Zveãer se je nestrpen vozil proti domu, a se komaj
zmenil za slikovito, mimo njega drveão pokrajino. Vo-
zovi so bili napol prazni in med potniki ni bilo niti enega
znanca. Lovrek je zle volje strmel skozi okno zdaj v
hmeljske nasade, ki so od ãasa do ãasa bliskoma migo-
tali mimo oãi, zdaj v hribovje, ki je poãasi drselo bliÏje.
âudna tesnoba se ga je pola‰ãala, tisto razpoloÏenje, ki
prevzame ãloveka, kadar se bliÏa dolgo zaÏelenemu in
teÏko priãakovanemu cilju. Lokomotiva je tenko za-
brlizgala, vlak je zahrumel v predor, enakomerno ropo-
tanje kolesja se je podeseterilo, dokler ni spet ‰inil na-
zaj v sotesko, v kateri se je med izpranim zelenkastim
prodom penila LoÏnica, njegova ljuba znanka. Iztegnil
se je skozi okno, kakor da jo hoãe obsuti z vpra‰anji. A
Ïe je spet izginila: pred njim se je razgrnila dolina. Nje-
no ploskev je prekrivala sivina prvega mraka, a na str-
mih kozja‰kih in rudni‰kih skalah so se ‰e poigravali
‰krlatni odsevi sonãnega poÏara. Za prvim ovinkom so

404 
BELI DVOR BESeDA

se hipoma potegnili v zrak zaãrneli dimniki razbor‰ke

usnjarne, razvpite odpadni‰ke trdnjave. Takoj za njo se
je razgrnil pred oãmi Razbor. In, glej, tam daleã na
vzhodu gorijo v rumenem svitu okna Belega dvora . . .
Levo od njega se izteguje Gradi‰ãe, njegovo ljubo Gra-
di‰ãe . . . Ogledni stolp . . . Ves roÏnat je . . . Prvi me
pozdravlja‰, si misli fant, kakor si se zadnji poslovil od
mene. âas je, da si pri‰el, mi pravi‰ . . .
Zavore se cvileã oprijemajo klopotajoãih koles, in ka-
kor nerad se vlak poãasi ustavlja. Lovrek se nagne sko-
zi okno, diha domaãi zrak, napenja oãi in med vrveão
mnoÏico stika za znanci, a kakor da je zakleto, prav da-
nes ne najde nikogar. Îalosten je. Ko ãez nekaj minut
hlapon sopihajoã odpelje z razborske postaje, se kakor
premraÏen stiska v svoj kotiãek. S pogledi streÏe za roji
goreãih isker, ki kakor ognjeni deÏ sr‰enijo mimo njega
in zasipavajo progo. Tako si nisi predstavljal vrnitve,
Lovrek! Neopazno, osamljeno in brez zmagoslavja se
vozi‰ domov! Komu je mar za skromen ãlanek v »Slo-
venskem Narodu«, kdo sploh ve za nepomembnega
gradi‰kega vrtnarja! Prav se ti godi, ker ti je domi‰ljavost
takoj stopila v glavo . . .
Temne poljane dirjajo, kolesje odskakuje, sunkovito
ponavljajoã napev, porojen v Lovrekovem srcu. Grmec
‰vigne ãez most, pod katerim se plazi globoka in po-

405 
BELI DVOR BESeDA

tuhnjena, med mlini in Ïagami zajeta LoÏnica, in se ãez

ãas spet ustavlja.
Zalesje. Sprevodniki izklicujejo, seveda nem‰ko spa-
kedranko.
»Salessiach! Alles aussteigen!«
Lovrek plane s sedeÏa kakor prebujen iz sanj, skoãi z
voza in z naglimi koraki odhiti proti vhodu, kjer odda
svoj listek staremu, cmerikavemu Ïelezniãarju. Trgu se
izogne in kmalu stopa po mehki poljski poti, sredi njiv,
pod iskreãimi se zvezdami, z Belim dvorom in Gradi-
‰ãem pred oãmi.

406 
BELI DVOR BESeDA

IV

G radi‰ãe je mladega gospodarja pozdravilo z raz-

svetljenimi okni, ki so mu kalor rumeni lampijoni
zaÏarela naproti. Z nabijajoãim srcem se je ustavil na
stopnicah pod najniÏjo vrtno teraso in s polnimi prsi
vdihaval blagodejno vonjavo, ki je kakor valovi pljuskala
ãez zidovje. Njegove vrtnice, njegovo cvetliãno grmiãje
. . . Gibãno je stopil skozi priprta vratca in poloÏil nogo
na ‰krtajoãi pesek, katerega belina se je medlo lesketa-
la iz mraka. Poãasi, s poboÏno zamaknjenostjo je hodil
med gredami, na levo in desno pozdravljal svoje varo-
vanke in radovedno ugibal, loveã z nosnicami, kaj po-
ganja tu, kaj tam, kako uspeva armada sadnega drevja,
katerega vrhovje se je nejasno ãrnilo onstran vrtnega
zidu. V letih njegove odsotnosti je vsekakor zelo napre-
dovalo, tudi Janezova poroãila so bila povoljna. No, jutri
si ga natanãno ogleda.
Prvotna otoÏnost se z njegovim dviganjem s terase na
teraso vedno bolj umika ãustvu globokega zadovoljstva:
na svojem stoji . . . Nehote pospe‰i korake, da bi ãim-
prej uzrl tudi teto in Polonico. Tako varno je tukaj, tako
v zavetju! S to zemljo je spojen, v njej bivajo najgloblje

407 
BELI DVOR BESeDA

korenike njegovega Ïitja, tu je dom. Njegova kri se tu

pretaka hitreje po Ïilah, kakor da sili h grudi, k brego-
vom in lokam, na katerih so od pamtiveka domovali
njegovi predniki, pljuãa dihajo laÏe, kakor da dobivajo
bolj‰i zrak.
Pred hi‰o je, Beli dvor vidi! Kako pravljiãno lepa je
kotlina, v kateri kraljuje ponosno poslopje, do polovice
obkroÏeno z vrhovi temnih smrek, kakor da je odmak-
njeno od resniãnosti . . . Z razprtimi rokami stopi Lov-
rek dva ali tri korake proti njemu.
Iz polgrenkega in polsladkega sanjarjenja ga prebudi
Poloniãin glas, ki nekoliko vznemirjeno zapoje skozi od-
prto kuhinjsko okno:
»Kdo je na vrtu?«
Fant se zgane in brez odgovora ko vihra plane po
stopnicah navzgor. Nekaj hipov pozneje visi na njego-
vih prsih zasolzena sestrica. Ko se spustita iz objema,
radovedno ogledujeta drug drugega in se ne moreta na-
ãuditi opaÏenim spremembam. Kako brhka je Polonica,
ugotavlja brat, kako vlaÏno ji z zarjavelih, z zdravo rde-
ãião nadahnjenih lic sijejo velike in temne gradni‰ke oãi.
In kako zal je Lovrek, meni sestra.
»Dobro izgleda‰, Polonica. Kar ponosen sem nate!«
»Eh, beÏi, no! Le ti si se pogospodil. Ali ti ne bo pri
nas preveã preprosto?«

408 
BELI DVOR BESeDA

Namesto odgovora jo brat neÏno poboÏa po bujnih

kostanjevih laseh in vpra‰a: »Kako je s teto, Polonica?«
Dekliãine oãi se orose: »Oh, ubogi so in komaj te ãa-
kajo. Nocoj jim je spet huj‰e . . .«
»Huj‰e?« se prestra‰i Lovrek.
»Dva tedna so bili ãisto dobri, danes proti veãeru pa
jih je spet napadlo. Kaj se nista sreãala z Janezom? Po
zdravnika sem ga poslala.«
»Uboga teta!«
»Najbolj se bojim,« pravi sestra pobito, »da bi jih ne-
koã na samem napadlo. Zato jih ne izpustimo izpred
oãi. Zdaj je Anãka pri njih.«
»Pojdiva!« reãe Lovrek nemirno in potegne sestro s
seboj. Ob vstopu v sobo se je kar prestra‰il: teta, ki je
napol sedela in napol leÏala, je bila shuj‰ana in vsa zgr-
banãena.
»Lovrek, moj fant!« je pri‰lo kakor vzdih iz njenih ust.
»Bog me je usli‰al, vendar sem te ‰e doãakala. Pred tvojo
vrnitvijo bi ne bila rada umrla. Zdaj je vse dobro, ‰e bo-
lezen se mi nemara izbolj‰a. Nekaj let bi le ‰e Ïivela, ãe
mi jih je Bog prisodil . . .«
»Saj tudi boste, teta,« je neÏno zatrdil neãak in jo top-
lo poljubil na uvelo lice. Dobro Ïenico je ta neobiãajni
izraz njegove ljubezni nepopisno osreãil. Priãela je joka-
ti in kar ni mogla spustiti njegove roke.

409 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek je pozdravil ‰e Anãko, nato pristavil stol k po-

stelji, Polonica pa se je zadovoljila s pruãko. Ganljiva je
bila slika poslavljajoãega se Ïivljenja, obdanega s sveÏo
mladostjo, vdano ljubeznijo in veliko hvaleÏnostjo.
»Skoraj preveã sem sreãna,« je za‰epetala teta. »V sa-
motnih urah, preden sem vaju dobila, sem se zmeraj
bala, da umrem sama in zapu‰ãena. Toda glej, usmilje-
ni Bog mi je poslal vaju, moja ljuba otroka.«
Lovrek je zaãel pripovedovati o svojem potovanju,
hoteã pregnati bolniãine misli na smrt, toda Ïe po prvih
stavkih so se pod hi‰o zasli‰ali hitri koraki in kmalu za-
tem so se odprla vrata. Janez je pripeljal tr‰kega zdrav-
nika, mirnega in prijaznega doktorja Prelesnika, ki je Ïe
s svojo navzoãnostjo pomirjajoãe vplival na bolnike.
Med tem ko je preiskoval teto, sta se prijatelja pritajeno
pozdravila, a vendarle iskreno.
Zdravnik je teto nekoliko potolaÏil in ob odhodu
predlagal, naj gre nekdo z njim po zdravilo.
Kljub tetinim ugovorom ga je spremljal Lovrek, da ga
med ‰tirimi oãmi povpra‰a, kako je z njo.
»Naduha te vrste je potuhnjena bolezen,« je dejal
zdravnik previdno. »Nekega dne jo lahko na vsem le-
pem zadu‰i, vendar ãe pazite nanjo, bo kak‰no leto ‰e
vzdrÏala. Ne pozabite, da je paã priletna, saj ni veã da-
leã od osemdesetega.«

410 
BELI DVOR BESeDA

Ob slovesu je ‰e dostavil: »Da boste vedeli: v stalni

nevarnosti je jeseni in spomladi . . .«
S potrtim srcem se je Lovrek vrnil na Gradi‰ãe in spa-
nje prve noãi ni bilo najbolj‰e. Toliko veselej‰e je bilo
drugo jutro, ko je Anãka pri zajtrku javila, da je teta noã
odliãno prebila, k ãemur je brÏkone najveã pripomoglo
veselje zaradi neãakovega prihoda. Izbolj‰anje pa je na-
predovalo tudi pozneje in kmalu je bolnica Ïe poseda-
la ali poleÏavala v udobnem naslonjaãu pred hi‰o, odko-
der je s srãnim zadovoljstvom opazovala veselo gibanje
mladih rok.
Gradi‰ka vrtnarja namreã nista drÏala kriÏem rok. Po-
stopoma in po toãno izdelanem naãrtu sta spreminjala
nekatere dosedanje naãine vrtnarjenja in priãela gojiti
redkej‰e povrtnine, katerih seme je Lovrek prinesel s
seboj, da jih udomaãi in potem prodaja v bliÏnjem me-
stu. Pri vseh Ïe doslej vzgajanih vrstah pa sta se trudila
doseãi ãim lep‰o obliko in ãim okusnej‰i plod. Janez je
bil kmalu navdu‰en nad francosko vrtnarsko umetnost-
jo, saj so ga njeni uspehi iz dneva v dan preseneãali.
»Zdaj se lahko Miklausin obri‰e pod nosom!« je vzk-
liknil ma‰ãevalno.
Njegova napoved je bila seveda nekoliko prehitra,
kajti ravno prodaja zelenjave in drugih povrtnin je mla-
demu gospodarju povzroãala najveã skrbi. Dobavo v
Toplice mu je bil medtem popolnoma prevzel Miklau-

411 
BELI DVOR BESeDA

sin, mestne branjevke pa so mu plaãevale bolj slabo. Po-

leg tega je bila voÏnja zamudna, izgubil je preveã ãasa.
Letos je moral ‰e potrpeti. Na zimo, tako je sklenil, pa se
mora vse to temeljito spremeniti.
Da se niso gmotne razmere na Gradi‰ãu zaradi piãlih
dohodkov in tetine bolezni, zahtevajoãe skrbne nege —
zaradi nje so morali poleg Anãke najeti ‰e eno deklo — ‰e
bolj poslab‰ale, je bila zasluga dobro uspevajoãe gostilne.
Ko je vrt odpovedal, jih je iz zagate re‰evala gostilna; vsaj
zaãasno, zakaj tu je bil hvalabogu ‰e sadovnjak.
Ob pogledu nanj je bil Lovrek zares vesel, kajti med
njegovo odsotnostjo se je bil moãno razrasel, tako da je
obetal veliko. Kako visoko so se vzpela, kako ‰iroko raz-
mahnila drevesca, vsajena na Urbanãiãevo pobudo v
prvih letih po izgubi domaãije! Tudi ostalo drevje, ki je
pozneje postopoma nadomestilo staro in zanikrno, je
bilo vredno pohvale. Veje so bile tako obloÏene, da so
jih morali na vseh straneh podpreti s koli. Kolikor je mo-
gel Lovrek presoditi, se je obetalo zdravo sadje, razen
tega pa je Urbanãiã Ïe na zaãetku pazil na plemensko
enotnost, ‰e kako pomembno pri prodaji v tujino. Da
ima Ïe zanesljivega kupca, ni Lovrek povedal nikomur.

412 
BELI DVOR BESeDA

P o vrnitvi iz Francije se je Lovrek teden za tednom

spravljal na obisk k naduãitelju Urbanãiãu v ·ent-
jerneju, vendar pa sta ga obilica dela in tetina bolezen
vse dni zadrÏevala doma. Tako se je Ïe skoraj zjesenilo,
ko je konãno uspel uresniãiti svojo namero. Prijatelj ga
je sprejel z odprtimi rokami in ga ves dan pridrÏal pri
sebi. Z oãetovskim ponosom mu je predstavil svojega
sinãka, ki je Ïe ãvrsto koracal po sobi in s prikupnim po-
gumom splezal na Lovrekovo koleno. Urbanãiãeva Ïena
jim je postavila na mizo dobro kosilo, med katerim je
mladeniã z ugodjem opazil tiho sreão in neskaljeno so-
glasje, vladajoãe v varuhovi rodbini.
Pozneje, ko sta sedela na zraãni verandi, sta se v po-
govoru dotaknila tudi Miklausinovih spletk in njegovih
naporov, da ‰koduje Gradi‰ãu.
»MoÏak ne miruje, previsoko si se mu dvignil, Lovrek.
Ni dovolj, da ti odjeda kruh, tudi vodo bi ti rad odpe-
ljal.«
»Kako to?« se je zavzel Lovrek.
»Zanesljiva oseba mi je sporoãila, da je prav na tihem
kupil veliko gozdno parcelo, h kateri spada Trnska peã.

413 
BELI DVOR BESeDA

Tam hoãe zgraditi velik zbiralnik, vanj napeljati Trnski

slap, od tam pa vodovod, tako da bi imel vedno dovolj
vode za Beli dvor.«
»Ni slaba zamisel!« je menil fant niã kaj zaskrbljeno.
»Vode je dovolj za naju oba, to se pravi, ãe je votlinski
potok sploh v zvezi s Trnsko peãjo. Ta reã me kaj malo
skrbi, huje me je o‰kodoval z vrtom. Naj le poãaka! Pri-
hodnje leto ga posekamo, boste videli, kajti tak‰nih po-
vrtnin, kakr‰ne bomo pridelali Ïe naslednjo pomlad, ne
bo mogel nikoli vzgojiti. In v mestu, kamor se obrnem,
tam kupujejo, kar jim prija, ne glede na zveze.«
»Îe res, vendar pa tisto z vodo ni tako preprosto. Od-
visen si od Trnske peãi, verjemi! Iz nje priteka voda v
grajsko podzemlje! Pred leti me je to podzemno vodovje
moãno zanimalo. Z raznimi poskusi, z rdeãim barvilom
in Ïagovino, ki sem ju bil stresel v poÏiralnik pri Trnski
peãi, sem dognal resnico. Poskusi, ãe ne verjame‰.«
»No, prav! Toda vode je veã ko dovolj za oba. Jaz mu
je nisem nevo‰ãljiv.«
»Zato pa je on nevo‰ãljiv tebi. Ista zanesljiva oseba mi
je povedala, da namerava vso vodo speljati proti Belemu
dvoru, samo da bi uniãil ali vsaj o‰kodoval tvoj vrt.«
»Ne bo si drznil,« je vzkliknil Lovrek s prebledelim
licem.

414 
BELI DVOR BESeDA

»Kdo ve, saj ga pozna‰! Poãakajmo! âe se izkaÏe, da

sem pravilno pouãen, ti ne bo kazalo drugega, kakor da
naperi‰ toÏbo proti njemu.«
Mladi Gradnik je stisnil pesti.
»Oj, ta Miklausin! Da nas ne more pustiti pri miru!«
»Za revnega, za skorjico vsakdanjega kruha pehajoãe-
ga se Gradnika bi se gotovo niti ne brigal, toliko bolj se
mu je bati izobraÏenega, razumnega in kvi‰ku streme-
ãega, gospodarsko neodvisnega ãloveka.«
Na Lovrekovem jasnem ãelu sta se zarisali dve stro-
gi, navpiãno stojeãi gubi in se bolj in bolj vrezovali vanj.
âez nekaj ãasa se je obrnil k prijatelju in na njegovih
ustnicah je plahutal nevaren smehljaj.
»Dobro! Ne bo u‰el kazni. Tokrat ga izplaãam, da me
bo pomnil.«
Spet se je zamislil in nato nenadoma vpra‰al: »Ali Mi-
klausin po svoji lepi navadi tudi letos tlaãi jabolãne
cene?«
»Seveda,« se je razjezil naduãitelj. »Saj jih lahko, ko so
na‰i ljudje tako nespametni. Mnogi so mu odprodali ‰e
zeleno sadje na drevju, ker so mu dolÏni za blago, pa
tudi drugi ga obletavajo s ponudbami. Plaãuje jim, ka-
kor se mu zdi. Sicer pa Miklausin ni edina pijavka, sko-
raj vsi prekupãevalci ga verno posnemajo in druÏno odi-
rajo na‰e kmete.«

415 
BELI DVOR BESeDA

»Gospod naduãitelj,« se Lovrek skrivnostno skloni k

njemu, »sijajno zamisel imam. Ali mi boste pomagali?«
»Prav rad, samo kako?«
»Pijavkam jo zagodemo z njihovim lastnim oroÏjem.
Na‰i sadjarji vas poznajo in cenijo. Pregovorite vsaj naj-
bolj‰e med njimi, naj trdovratno drÏe svoj pridelek, drÏe
na vsak naãin, tako da bo Miklausinu na razpolago sa-
mo sadje slab‰e vrste.«
»No, in?«
»Potem se pokaÏem jaz na mejdanu.«
Nato je dvomeãemu ‰olniku poroãal o svojem dogo-
voru s holandskim trgovcem Hoovenom, od katerega je
bil nedavno prejel poziv, naj se pripravi za nakupovanje
poznih jabolk in naj ga v zaãetku oktobra poi‰ãe v Ma-
riboru, kjer se domenita o cenah in vseh podrobnostih
izvoza.
»Prepriãan sem, da Miklausin in prekupãevalci njego-
ve vrste poba‰ejo tri ãetrtine dobiãka v svoje bisage. Mi
se zadovoljimo z manj‰im! Ni vrag, da jih ne potolãe-
mo!«
Sprva zaãudeni, pozneje prepriãani in nazadnje nav-
du‰eni Urbanãiã je Lovreku obljubil, da mu bodo on in
njegovi uãiteljski tovari‰i pomagali. Najzanesljivej‰i
med njimi naj bi prevzeli doloãene vasi in soseske, vse
pa naj bi se dogovorilo v popolni tajnosti. Nihãe ne sme
predãasno izvedeti, kateri zajec tiãi za grmom.

416 
BELI DVOR BESeDA

»âez teden dni ti toãno naznanim, koliko jabolk bo

naprodaj,« je obljubil naduãitelj ob slovesu. »Sam sto-
pim k tovari‰em, da jih pridobim za tvoj naãrt, ti pa si
pridobi duhov‰ãino, zlasti Ïupnike — sadjarje!«
»S sadjem ti jo zagodem,« je godrnjal Lovrek, vraãa-
joã se domov. Sam ni slutil, da je s svojo groÏnjo napo-
vedal znamenito sadno bitko, ki je razburila in razdvo-
jila dolino ter se ljudem za dolga leta vtisnila v spomin.

417 
BELI DVOR BESeDA

VI

D olina je podobna velikemu splo‰ãenemu kotlu, ka-

mor se z vseh strani stekajo manj‰e doline, soteske
in tokave. V vi‰ini so bolj gorjanskega, spodaj pa mile-
ga dolinskega podnebja. V njih uspeva razno sadje, tudi
pozna jabolka, ki se po svojem okusu, obliki in velikosti
lahko kosajo z najbolj‰imi vrstami. Sredi‰ãe sadjarstva
je zloÏno griãevje, ki zapira dolino proti jugovzhodni
strani. S svojimi belimi zidanicami sredi vinogradov, sa-
dovnjakov in kostanjevih gozdov, s svojimi ozkimi doli
in okroglasto izdolbenimi globelmi po znaãaju in ãaru
moãno spominja na slavne Slovenske gorice. Vrli uãitelj
in duhovniki so v nekaj zadnjih desetletjih nauãili tam-
kaj‰nje posestnike umnega sadjarstva, bolj‰ega izbora
sadnih vrst in pravilnega spravljanja pridelka. Îal so na-
vadno pogoltnili ves dobiãek drugi. Prekupãevalci s sad-
jem so pobasali levji deleÏ, a ostanek je revnemu kme-
tiãu zado‰ãal komaj za nakup najpotrebnej‰ega.
Ogromno ‰kodo so sadjarjem povzroãali zlasti tisti pre-
kupãevalci, ki so si zagotovili pri posameznikih, potreb-
nih denarja, ‰e zeleno, neobrano sadje in pozneje z njim
pritiskali na cene.

418 
BELI DVOR BESeDA

Tisto jesen so bili ‰e posebej brezvestni! Jablane so

obrodile, kakor Ïe dolgo ne, in prekupãevalci so begali
ljudi, da se bodo zaradi bogate letine cene ‰e bolj zniÏa-
le. Zamolãevali so jim, da je sadje drugod kazalo raz-
meroma slabo. Îal jim je marsikdo verjel in na slepo
prodal ves svoj pridelek ali vsaj sprejel aro zanj. Z nagi-
bajoão se jesenjo si videval dan za dnem z zlatorumeni-
mi in rdeãkastimi plodovi naloÏene vozove, ki so se po-
mikali proti Zalesju in se ustavljali na prostranem Mi-
klausinovem dvori‰ãu, kjer so posestniki po dolgem ãa-
kanju smeli raztovoriti in obraãunati. Trgovec jim je naj-
prej odtegnil dolÏni znesek za blago, kupljeno pri njih
med letom, in jim nato izplaãal ostanek, ki je bil poveãi-
ni sramotno nizek. Z mrkimi in zaskrbljenimi obrazi so
se kmetje vraãali domov in preklinjali.
Vseeno je bil Miklausin letos nezadovoljen. Veãji sad-
jarji, zlasti iz ·entjerneja in sose‰ãine, so se letos zaãu-
da trdovratno upirali sladkim besedam njegovih pre-
kupãevalcev in se smejali stra‰enju z niÏjimi cenami.
Sicer se ni bal, da bi konãno ne popustili, vendar so mu
brez potrebe zadrÏevali izvoz, s ãimer so izdatno po-
mnoÏili njegove stro‰ke.
»Vam Ïe pokaÏem!« se je srdil in ‰e bolj zniÏal ceno.
Ostali dolinski trgovci so ga vdano posnemali in po
moÏnosti ‰e pretiravali.

419 
BELI DVOR BESeDA

Zdaj pa so se ljudje zares prepla‰ili in Lovrek je uvi-

del, da je pri‰la njegova ura. Hooven ga je bil na sestan-
ku v Mariboru zaloÏil s potrebno gotovino, dogovorila
sta se tudi o naãinu prevaÏanja, in nekega dne se je ka-
kor bomba razletel po vaseh glas, da kupuje mladi
Gradnik veãje in manj‰e koliãine izbranih jabolk ter jih
plaãuje trikrat draÏje od ostalih prekupãevalcev.
Ljudstvo se je dvignilo, dolina se je vznemirila. Cesta
proti Gradi‰ãu je bila natrpana z vozovi sadja; okoli Kot-
nikovega kozolca, kjer je bila Lovrekova zaãasna glavna
sprejemnica, so se gnetle, premikale in pehale pravca-
te sadne karavane. Najhitreje so opravili tisti sadjarji, ki
so bili pod ve‰ãim vodstvom Ïe doma skrbno izbrali ja-
bolka in pripeljali le brezhibne plodove. Lovrek jih je
brez nadaljnjega prevzel in takoj plaãal. Sicer pa je bil
zelo natanãen. Sprejemal je vse vrste, udomaãene v do-
lini: zelene in rdeãe ‰tetince, zlate parmenke, kanadke,
vo‰ãenke, bobovce in mo‰anãke. Me‰ati jih seveda ni
pustil. Kdor mu je pripeljal enotno blago — in to se je
hitro razvedelo —, je dosegel najbolj‰o ceno.
V bliÏnji Kotnikovi mizarski delavnici so istoãasno
noã in dan zbijali lesene zaboje — »holandske«, kakor
jih je imenoval Lovrek, ki so sadju prepu‰ãali dovolj zra-
ka in ga hkrati popolnoma zavarovali. Domaãi fantje iz
vasi so se pod Lovrekovim vodstvom dobro izurili: s
strokovnja‰ko skrbjo so polagali dehteãe plodove v ob-

420 
BELI DVOR BESeDA

lovino, vrsto za vrsto, nazadnje zaboje zabili, jih opre-

mili z Ïigom in odpeljali na Ïelezni‰ko postajo. Delo je
bilo pametno porazdeljeno, paã glede na zmogljivost
posameznika, zato je ‰lo odpravljanje gladko izpod rok.
Kljub silnemu navalu so bili sadjarji tu hitreje gotovi,
kakor pri Miklausinu in drugih kupcih, zroãih v kmetih
manjvredna, topa bitja, ki jih je bilo dovoljeno poniÏe-
vati in slepariti. In sadjarji so se hitro nauãili ustrezati
Lovrekovim zahtevam, tako da je prejemal vedno lep‰a
in skrbneje obrana jabolka. Hooven je poslal Lovreku
laskavo pohvalno pismo in mu iz lastnega nagiba zvi‰al
provizijo.
Nihãe v dolini ‰e ni pomnil tak‰ne kupãije. Z Ïareãi-
mi obrazi so sadjarji zapu‰ãali Kotnikov kozolec in se-
deã na vozovih vedno znova pre‰tevali izkupiãek. V trgu
so se potem oskrbeli za mizo, nakupili so si novih ob-
laãil in drugega blaga, a vsi so se izognili bahate Miklau-
sinove trgovine. Celo sladko vabeãi Vrhunc, znani Mi-
klausinov podrepnik, se je zaman trudil, da bi del zlate
in srebrne reke usmeril v svoj Ïep.
Miklausin in njegovi podrepniki, ki so toliko kmetov
prepla‰ili z izmi‰ljenimi vestmi, so se penili od jeze, toda
ljudska jeza jih je kmalu porinila v ‰e neprijetnej‰o za-
gato. Osleparjeni posestniki so jim bili dan za dnem na
vratu, poniÏno moledujoãi, naj gospod odstopijo od
kupãije ali pa naj zvi‰ajo kupnino. Ko niso pro‰nje niã

421 
BELI DVOR BESeDA

zalegle, so se raztogotili, in njihova jeza je ‰e bolj narast-

la, ko so videli, koliko sreãnej‰i so bili njihovi sosedje.
Nazadnje so v trumah oblegali Miklausinovo trgovino,
preklinjali, grozili in razbijali. Prepla‰eni trgovec je za-
klenil vrata in poklical na pomoã oroÏnike, vendar pa si
je ob pogledu na Ïivahno vrvenje pred slovensko narod-
no trgovino premislil — in jim ugodil. S spaãenim obra-
zom je izplaãeval izraãunane razlike in natihoma koval
ma‰ãevanje. Naglas in potrto je prepriãeval ljudi o svoji
veliki izgubi in preveliki ãlovekoljubnosti, vendar mu
nihãe ni verjel in samo njegovi dolÏniki mu niso takoj
obrnili hrbta.
Lovreka je vse hvalilo.
»Ej, to je na‰ fant! Prava kmeãka kri, zato pa ima srce
za ubogega kmeta!« Te besede si sli‰al v tistih dneh, ka-
morkoli si pri‰el.
V zaãetku novembra se je kupãija v glavnem konãa-
la in Lovrek se je odpeljal v Maribor, da obraãuna s
Hoovenom. Drug z drugim zadovoljna sta se dogovorila
kar za naslednja leta. Uspe‰na kupãija je tudi Gradi‰ãu
mnogo vrgla: izguba z vrtom je bila nekajkrat preplaãa-
na, kajti tudi za lastno sadje, ki je bilo itak od vsega naj-
lep‰e in najbolj‰e, je Lovrek prejel dokaj‰njo vsoto de-
narja. Z mirnim srcem je priãakoval zimo in pomlad, ko
je nameraval, gmotno podprt, za vselej odbiti sovraÏne

422 
BELI DVOR BESeDA

naskoke na gradi‰ko posestvo. Kot vrtnar se je poãutil ‰e

moãnej‰ega in se zlepa ni ustra‰il nasprotnika.
Toda samo denarni uspeh ga niti ni toliko radostil,
bolj ga je dvigala ponosna zavest, da je koristil svojim
rojakom in da je premagal Miklausina tam, kjer niti naj-
manj ni priãakoval napada — v trgovini. Gradniki se ne
branijo veã, Ïe prehajajo k napadu . . .

423 
BELI DVOR BESeDA

VII

V rveÏ sadne bitke je Lovreka zelo zaposlil, kljub vse-

mu pa iz njegovega srca niti za trenutek ni izrinil
Vide. Tudi med se‰tevanjem zneskov in izplaãevanjem
bankovcev je v njegovi du‰i zvenelo njeno ime. Nepre-
stano je mislil nanjo, a se iz mladeni‰ke srameÏljivosti
nikogar ni upal povpra‰ati po njej. Povsem sluãajno je
nekoã v Stanovnikovi gostilni, kamor je tu in tam stopil
ob veãerih, ujel na uho, da je po dokonãanem dekli‰kem
liceju to leto v Ljubljani konãala tudi gospodinjsko ‰olo
in da ji je njena mati, ko‰ata gospa lekarnarka, za Ïeni-
na Ïe izbrala znanega razbor‰kega odvetnika. Ob tej no-
vici se je fant komaj vzdrÏal, da ni poizvedoval dalje, in
le dobrotljivi mrak je prepreãil, da drugi gostje niso opa-
zili pekoãe rdeãiãe na njegovih licih.
Poslej je nihal med Ïeljo po sreãanju in razumskim
prepriãevanjem samega sebe, da so njegove misli sme‰-
ne in zaman vsi visokoleteãi upi. To stanje se je med
trgovanjem s sadjem samo ublaÏilo, ni pa se moglo
spremeniti. âim se je konãalo, je nastopilo celo poslab-
‰anje. Neke novembrske nedelje, ki ga je s svojim po-
vsem spomladanskim sijajem in blagodejno toploto Ïivo

424 
BELI DVOR BESeDA

spominjala na prvo sreãanje z Vido, se je njegov notra-

nji nemir stopnjeval do nevzdrÏnosti, in Ïe je sklenil, da
jo mahne ob LoÏnici pe‰ v dobro uro oddaljeni Razbor.
Morda se na poti pokaÏe priloÏnost, da kje zagleda Vido
in se celo pogovori z njo. Nekoliko se mu je sicer upi-
ralo, da bi sam kolovratil po mestecu, a kaj je hotel. Ja-
neza je Polonica odvedla h gledali‰ki predstavi v Dru‰-
tvenem domu, drugih pripravnih tovari‰ev pa ni imel. Iz
neodloãnosti ga je re‰il naduãitelj Urbanãiã, ki se je po
kosilu oglasil na Gradi‰ãu, ãe‰ da utegne samo mimo-
grede pozdraviti teto, sicer je namenjen v Loko pri Raz-
borju. Starka, ki se je tisti dan na soncu poãutila veliko
bolje, je sama prigovarjala neãaku, naj vendarle pospre-
mi prijatelja. Ta se je presreãen odzval in natihem bla-
goslavljal dobro teto.
BliÏnjica ju je povedla k LoÏnici, od tam pa v obrob-
ne dolinske gozdove, ki so se predajali sonãnim prame-
nom, spletajoãim od veje do veje, od vrha do vrha svetle
mreÏe, kakor bi hoteli ves svet zajeti vanje. V Ïivahnem,
vendar po Lovrekovi krivdi vãasih nekoliko zatikajoãem
se kramljanju sta prispela v prijazno, med sadnim drev-
jem skrito vasico. Urbanãiã je obiskal tamkaj‰njega nad-
uãitelja, da se pomeni z njim o nujni zadevi, ki k sreãi ni
zahtevala mnogo ãasa. Prijazni domaãin je po konãa-
nem pomenku pospremil svoja gosta k bliÏnji izletni‰ki,
ob cestnem kriÏi‰ãu stojeãi gostilni, ãe‰ tam se vedno

425 
BELI DVOR BESeDA

najde druÏba. Ko so prispeli, so sprva nameravali pose-

deti zunaj na vrtu, vendar so jih samevajoãe mize in na-
stopajoãi hlad pregnali v gostilno, odkoder jim je Ïe od
daleã udarjal na u‰esa zamolkel ‰um in hrup. Skozi od-
prta vrata jim je bu‰knil v obraz vroã sopuh. Oblaki siv-
kastega dima, plavajoãega v sobi, so zakrivali Ïe neko-
liko udobrovoljeno razborsko gospodo, sedeão ob dol-
gi mizi. Nekateri med njimi so pri‰leãe glasno pozdra-
vili in jih povabili k mizi.
Urbanãiãev tovari‰, ki je kot okoliãan vse poznal, je
hotel svoja spremljevalca predstaviti, a ostalo je pri pos-
kusu, ker ga je bil zmotil notar, okrogloliãen gospod z
zlatim ‰ãipalnikom na malce premajhnem nosu.
»Niã predstavljanja! Gospoda sta dobrodo‰la! Kar
sem, kar sem!«
Lovreku je naenkrat poskoãilo srce in zaãelo blazno
utripati: izza mize v neposredni notarjevi bliÏini so za-
sijale znane rjave oãi z radostnim, malce porednim bles-
kom. Kakor v omotici je prijadral do njih, sam ni vedel
kako, in polastila se ga je nepopisna zmedenost, ki bi jo
bili prav gotovo vsi opazili, da ga ni po prvih Urban-
ãiãevih pojasnjujoãih besedah s kopico vpra‰anj takoj
obsul njegov sosed, vnet ljubitelj vrtnarstva. Zastavlje-
na vpra‰anja so fantu omogoãila, da je prikril svojo
zmedenost ter kolikor toliko zbrano odgovarjal za spo-
znanje prevsiljivemu izpra‰evalcu. Kasneje se je Ïe toli-

426 
BELI DVOR BESeDA

ko zbral in opogumil, da je od ãasa do ãasa poslal skrit

pogled proti desni. Vsakokrat je zaãutil na sebi njen
vpra‰ujoãi pogled. Opazil je, da ji dvori debelu‰en moÏ
z oholo dvignjenim obrazom, odvetnik dr. Marke‰ (ka-
kor je izvedel pozneje), ki se mu je lepotica prisiljeno,
nekako odmaknjeno nasmihala. Lovrek ga je takoj za-
sovraÏil in ga, stiskajoã pod mizo skrito pest, izpod ãela
obstreljeval s pogledi. Ko se je Lovrekov sosed pozneje
zapletel v pogovor z Urbanãiãem, se je mladeniã ozrl po
ostalem omizju, pri ãemer je sluãajno ujel zmagoslavni
pogled Vidine matere, sedeãe poleg svojega molãeãega
moÏa na drugem koncu mize. Nehote se ji je priklonil,
a njen zaãudeni obraz mu je priãal, da se ga ne spominja
veã.
Lovrek ni veã vzdrÏal v sobi. Kljub hrumenju, smehu
in govorjenju se ga je polastilo ãustvo neskonãne osam-
ljenosti. Stran odtod, stran odtod! S spremenjenim
obrazom je dvakrat ali trikrat naskrivaj dregnil Urban-
ãiãa, proseã ga, da bi odrinila.
»Takoj, takoj Lovrek! Samo ‰e pet minut!«
S slabo prikrito nestrpnostjo se je fant moral vdati.
Medtem ko je mukoma priãakoval odre‰ilni trenutek za
svoj beg, je z vlaÏnim, v mizno plo‰ão uprtim pogledom
mastil med prsti nepouÏito sredico in jo oblikoval v
drobne kroglice. âof! ga pri tem zanimivem opravku kar

427 
BELI DVOR BESeDA

naenkrat zmoti lahen udarec v nos. âof, ãof! ·e drugi in

tretji. Zmedeno se ozira naokrog.
»Gospod Gradnik! Gospod Lovrek!«
Ona! Vida ga kliãe! Z lahno rdeãião na obrazu se skla-
nja proti njemu.
»Zakaj Ïe silite domov?«
Lovrek ni vedel, kaj naj odgovori, zato se je samo pri-
siljeno nasmehnil.
»In tako ste zatopljeni vase! Dvakrat sem vas morala
poklicati, preden ste me sli‰ali. No, zakaj hoãete do-
mov?«
»Opravki, gospodiãna!« je zamrmral Lovrek.
Vida se je primaknila bliÏje. Njen dvorljivec, ki je z iz-
nenadenim obrazom poslu‰al ta pogovor, ji je sledil, ãe-
prav ga ni nihãe prosil.
»Îe poãakajo, saj je nedelja. Sploh pa sem huda na vas!
Niã mi ne poveste, kako je bilo v Franciji, odkar . . .«
»O, gospod je bil v prelepi Franciji?« se je vtaknil
vmes dr. Marke‰ in se s prijazno pozornostjo obrnil k
Lovreku, ãigar navzoãnost je ‰ele sedaj blagovolil opa-
ziti.
Na Vidinem roÏnatem obrazu se je vdolbla poredna
jamica.
»Oh, saj res! Gospod doktor je navdu‰en Francoz, le
da moja licejska franco‰ãina njegovi ni dorasla. BrÏ se

428 
BELI DVOR BESeDA

kaj pomenita! Pri nas tako redko sli‰imo kak bolj‰i je-
zik!«
»Hm, zelo rad,« se je samozavestno odzval odvetnik
in z elegantnim nosljanjem sproÏil na zaãudenega fan-
ta — ãe‰ kaj bo paã tako rev‰e znalo? — nekaj vsakda-
njih francoskih fraz.
Sladko zlagani naãin odvetnikovega govorjenja je bil
‰e odvratnej‰i od njegove malce preoãitno nastopa‰ke
oholosti, zato se mu je Lovrek ma‰ãeval z gladko fran-
co‰ãino, katere namerno pospe‰eni tok je v zvezi z raz-
meroma brezhibno izgovarjavo tekmeca docela zmedel.
Videlo se je, da ga ni niti povsem razumel, kajti na po-
slednje hudomu‰no postavljeno vpra‰anje je v zadregi
samo pokimal z glavo.
Deklica se je ‰kodoÏeljno zasmejala.
»O Ïe vidim, gospod doktor, da sva si precej enaka,
jaz namreã tudi nisem veliko razumela. Gospod Lovrek,
na‰i ljudje vas bodo izvolili ‰e za poslanca, ãe zavohajo,
da drobite francosko kar za vsakdanjo rabo, kakor mi
preprostej‰i zemljani ljubljeno nem‰ãino . . .«
»A kaj ste poãenjali v Franciji?« je vpra‰al odvetnik,
ãeprav ga je bila Vida maloprej toãno pouãila.
Po Lovrekovem pojasnilu je malomarno zategnil usta:
»Ah tako? Zanimivo, kajne Vida? Lepa stvar, vrtnar-
stvo!«

429 
BELI DVOR BESeDA

Ob neprikritem omalovaÏevanju lepega poklica, iz-

raÏenem bolj z glasom kot pa z besedami, je v fantovih
Ïilah zaplalo in mu zagomazelo v rokah. Komaj se je
premagal. Preden pa ga je mogel s primerno pikrostjo
zavrniti, se mu je odvetnik spretno izmaknil. V sosednji
sobi je pravkar miloglasno zahre‰ãala harmonika in va-
bila na veseli raj po pra‰nih, z Ïagovino potresenih tleh.
Odvetnik se je priklonil Vidi, ki je obotavljajoãe se vsta-
la, z negotovim, proti Lovreku usmerjenim pogledom.
Njen dvorljivec jo je urno prijel pod roko in odvedel na
plesi‰ãe.
Med splo‰nim premikanjem stolov, presedanjem in
odrivanjem miz se je Lovrek globoko oddahnil in z bol-
nim trepetom v srcu sklenil, da se ne pojavi tako kma-
lu pred njo. Urbanãiãu je za‰epetal, da ga bo poãakal na
sveÏem zraku pred gostilno in nato stopil v poznojesen-
ski veãer. Nenavadno topel veter, znanilec bliÏajoãe se
spremembe vremena, mu ni mogel shladiti vroãih lic, ‰e
manj pa zadrÏati nemirno utripanje srca. Pred hi‰o se je
zagledal v razsvetljene zavese na oknih, mimo katerih
so polzele enakomerno valujoãe sence plesalcev, in ugi-
bal, katera je njena. Harmonika je kar naenkrat utihni-
la, po navdu‰enem ploskanju pa je ãez nekaj hipov zno-
va povzela svoj enoliãni m-ta-ta.
»Nikoli veã, nikoli veã!« je za‰epetal Lovrek. »Vsilju-
jem se ne . . .«

430 
BELI DVOR BESeDA

Pred njim se nenadoma potegne senca in se spoji z

njegovo.
»Ni lepo, da pobegnete naskrivaj in brez slovesa!«
Lovrek se sunkoma obrne. Vida stoji pred njim, Vida!
Sama! Lepa kot vedno, o ne, mnogo lep‰a! Deklica nje-
govih sanj. Hripavo se mu trgajo besede iz ust.
»Kam hoãem? Nihãe me ne pogre‰a . . . Vi, vi . . . ‰e
najmanj . . .«
Dekletov glas postane hladen, uÏaljenost zveni iz nje-
ga: »Tako natanãno veste to?«
Njemu zastane dih in pred oãmi mu zaigra sinja meg-
la, skozi katero vidi samo ‰e vznemirjajoãi blesk njenih
oãi. Vodi ga od brezupa do blaÏenosti, prisili ga, da tve-
ga drzno vpra‰anje: »Gospodiãna Vida, ali ste se v teh
letih kdaj spomnili name?«
Deklica mu ne more veã odgovoriti. Gostilni‰ka vra-
ta se odpro, prikaÏe se Urbanãiã in se jima pribliÏa. Vida
se umakne v veÏo in zakliãe: »Ali veste, da bomo danes
teden igrali Revãka Andrejãka? Jaz igram Franico, glav-
no Ïensko vlogo. Ali pridete?«
»Pridem, ãe Ïelite!«
»Do takrat nasvidenje!«
Lovrek je molãe sledil prijatelju in se potihem hudo-
val nanj, ker je prekinil njegov pomenek z Vido. Urban-
ãiã mu je med potjo s premi‰ljenimi besedami razkladal
svoje nazore o podeÏelskih gledali‰kih predstavah in

431 
BELI DVOR BESeDA

Revãku Andrejãku. Ko je uvidel, da so spremljevalãeve

misli povsem drugje, je utihnil in zami‰ljeno korakal
naprej.
»Z lekarnarjevo Vido sta se pa prijazno poslovila,« je
dejal ãez ãas. »Saprament, kako je brhka! Samo, dragi
moj fant, niã zate!«
»Zakaj mi to pravite?« je hreknil Lovrek.
»Ej, kar tako. Bojim se, da se ne zagleda‰ v njene lepe
oãi. Fant, ta sad visi zate previsoko! Kaj bi z njo? Razen
tega jo moÏijo z dr. Marke‰em . . .«
»Kaj me briga . . .«
Naduãitelj je prizanesljivo presli‰al obregljivo izreãene
besede in mirno zakljuãil svoje svarilo: »Ve‰, tak‰na ne-
plodna ãustva je treba zadu‰iti takoj na zaãetku, dokler se
‰e niso razbohotila. Pozneje je ves trud zaman . . .«
O, Urbanãiã! Ti dobri in pametni in bedasti ãlovek!
Kaj ve‰ o Lovrekovih ãustvih? Kako bo‰ du‰il plamen, ki
gori Ïe nekaj let, ki ni veã plamen, marveã nepogasljiv
poÏar? Si Ïe pozabil, kako je mladeniãem, in sodi‰ z vi-
dika svoje zrele izku‰nje in neporu‰ljivega miru . . .
Preostanek poti sta bila prijatelja dokaj redkobesed-
na, ãeprav je Urbanãiã posku‰al razplesti manj boleã
razgovor. Nazadnje sta bila oba vesela slovesa, zlasti
Lovrek, ki si je Ïelel miru in samote. Moral je razmisli-
ti, prodreti do jasnosti! Morda si pa res povsem napaã-
no razlaga nekak‰no zagotavljanje v Vidinih oãeh? Nek-

432 
BELI DVOR BESeDA

danje, pod vplivom izgubljene domaãije porojeno, na

Stropni‰ki peãi negovano in v mladeni‰ki dobi znova
vzbujeno ãustvo osebne manjvrednosti se je ponovno
vzbujalo v njem in naglas pritrjevalo besedam razumne-
ga prijatelja. Z uporno silo mu je nasprotovala samoza-
vest dora‰ãajoãega in lastnih uspehov se zavedajoãega
mladeniãa. Kdo bo moãnej‰i? Nocoj je ‰e prevladoval
razum, vendar pa danes ni jutri . . . Zakaj bi bil malo-
du‰en? Saj se ni nameraval ustaviti na svoji poti, vi‰je in
vi‰je je strmel . . . S kak‰no radostjo bi se boril z ovira-
mi, s kak‰nim pogumom bi se vzpenjal vi‰je — ãe bi ga
bodrila zavest njene ljubezni, ãe bi vedel, da ga po letih
naporov v nespremenljivi zvestobi priãakujejo Vidine
mehke roke! A vse bolj je ãutil, da v negotovosti ne vzdr-
Ïi veã dolgo . . . Bolj‰a od nje bi bila popolna odpo-
ved . . .

433 
BELI DVOR BESeDA

VIII

T ri dni kasneje je Lovrek Ïdel v svoji sobici in gledal

skozi okno v deÏevni jesenski dan, katerega sivo
pu‰ãobo je poleg enoliãno na ‰ipo udarjajoãih kapelj
poudarjalo plenkajoãe curljanje Ïlebov. Pred njim je na
mizi leÏala odprta vrtnarska knjiga. Od ãasa do ãasa se
je sklonil nad njo in se potem silil razumeti preãitani
odstavek, a s teÏavo ujeta zbranost se je v prihodnjem
hipu razkadila kakor jutranja megla, in kot prepla‰ene
ptice so misli zbeÏale drugam. Klavrno vreme je ‰e stop-
njevalo razdvojenost, plod veãdnevnega boja med hlad-
nim razumom in prekipevajoãim ãustvom. Bolj in bolj
se je prepriãeval, da ponovnega sreãanja z deklico ne
vzdrÏi veã brez tehtnega dokaza, da mu vraãa njegovo
ljubezen.
Sklenil je, da ji napi‰e pismo. Seveda ga je zadrÏeva-
la bojazen, da se bo smejala njegovi strahopetnosti, izo-
gibajoãemu se pogovoru iz oãi v oãi, a njegovo do skraj-
nosti napeto razpoloÏenje ni priznavalo pametnih ugo-
vorov. Po mnogih poskusih je sestavil besedilo, s kate-
rim je bil kolikor toliko zadovoljen. S preprostimi bese-
dami je pouãil Vido o svoji ljubezni in ji izrazil svoj trdni

434 
BELI DVOR BESeDA

sklep, da se ji ne pribliÏa veã, preden ne bo imel od nje

popolnega zagotovila. Da se izogneta morebitnemu
muãnemu sreãanju, predlaga, naj mu da v nedeljo, med
predstavo, samo njima znan odgovor: rdeã nagelj na
njenih prsih naj pomeni pritrditev, sicer pa naj nastopi
brez njega — in on bo vedel ter je ne bo nikoli veã na-
dlegoval . . .
Jezeã se nase, na svojo figavost in preveliko obãutlji-
vost, ki se jima kljub svojemu spoznanju ni mogel upre-
ti, je zalepil pismo, ga opremil z naslovom in sam odne-
sel na postajo. Drobno ro‰enje jesenskega deÏja ga je
moãilo, ko je hitel k veãernemu vlaku. Pred nabiralni-
kom po‰tnega voza je ‰e nekoliko postal, zakaj neki no-
tranji glas ga je odvraãal od premalo premi‰ljenega de-
janja. Ob vlakovodjevem brlizgu pa se je njegova roka
samodejno in sunkoma dvignila. Ploãevinasta stre‰ica je
za‰klepetala, pismo je bilo v vozu, usodno vpra‰anje na
poti.
Lovrek je dolgo gledal za puhajoãim vlakom, ki je od-
na‰al njegovo pismo s seboj, in pred oãmi mu je vstala
slika nerodnega vrtnarja, ki brez potrebe otipava dozo-
revajoãi plod in ga nezrelega stiska v roki, namesto da bi
ga pustil rasti in zoreti. Ali storjeno je storjeno — zdaj je
bilo treba samo ‰e poãakati na nedeljsko predstavo.
V soboto je bilo nebo ‰e vedno prepreÏeno z enako-
merno sivino, vsaj deÏ je ponehal, a v zraku je Ïe di‰alo

435 
BELI DVOR BESeDA

po snegu. Ljudje so zaradi turobnega vremena tiãali za

zapeãki, samo mlaj‰i Zale‰ãani so po stari navadi izleteli
v Razbor, da si ogledajo gledali‰ko umetnost dolinske
prestolnice, ki je z nastopom zime vedno nanovo vzcve-
tela.
V prostorni dvorani Narodnega doma se je razvr‰ãalo
in gnetlo nestrpno obãinstvo, sestojeãe iz mestne in
okoli‰ke, v prvih vrstah sedeãe, po poloÏaju in premo-
Ïenju razvr‰ãene gospode. Preprostej‰i ljudje so se zbi-
rali v drugi polovici dvorane ali pa se ti‰ãali, pome‰ani
z otroci, na stoji‰ãu in leseni galeriji. Med stoli so se pre-
rivali zapozneli obiskovalci, iskali svoje sedeÏe, jezili
sebe in druge ter se glasno prerekali. Ropotanje za posli-
kanim zastorom je priãalo ‰e o zadnjih hlastnih odrskih
pripravah, a okroglo odprtino v platnu je od ãasa do
ãasa zatemnilo radovedno oko, kakor da se hoãe prepri-
ãati o rastoãi nestrpnosti ãakajoãega obãinstva.
Lovrekovi znanci so bili po veãini spredaj, medtem ko
se je sam stisnil k debelemu oporniku pod galerijo, od-
koder je imel lep razgled po vsej dvorani. V prvi vrsti
sredi razborske gospode raz‰opirjeno sedeãa gospa le-
karnarjeva je veãkrat vstala in se, oboroÏena z lornjo-
nom, srepo ozirala naokrog. Lovreku se je nenadoma
zazdelo, da svoj oholi pogled upira ravno vanj, zato se
je ‰e bolj stisnil k stebru.

436 
BELI DVOR BESeDA

Potem je zazvonilo, luãi so ugasnile. S ‰kripajoão ve-

liãastnostjo se je zastor pomikal proti stropu, govorjenje
gledalcev se je spremenilo v zadu‰eno mrmranje in ‰e-
petanje, konãno pa je tudi to povsem zamrlo. Lovrek je
z razbijajoãimi senci strmel na oder, a ni videl niti na-
stopajoãih igralcev niti ni razumel njihovih besed. Nje-
gova du‰a je zbirala moãi za sprejem ugodnega ali ne-
ugodnega sporoãila. Skoraj se je zbal odloãitve. Kaj ãe bi
pobegnil iz dvorane, da bi niã ne videl, niã ne vedel?
Prepozno, kajti Vida je pravkar stopila na oder . . . ·e
zdaj je mladeniã zavlaãeval usodno gotovost. Z meÏeãi-
mi oãmi je poslu‰al njen drhteãi glas, ki nekako ni sodil
k razvijajoãemu se dejanju.
Kakor da se sramuje svoje bojazljivosti, je hipoma od-
prl oãi in otrpnil. Srce se mu je stisnilo, v grlu ga je za-
peklo in hlipaje je lovil sapo. S teÏavo se je pomiril. Kaj
obupuje? Morda ‰e ni imela ãasa, morda ga hoãe po-
draÏiti? Nemara mu odgovori ‰ele proti koncu igre? Po-
trpi vendar, nemirno, nezaupljivo srce! In od prizora do
prizora, od dejanja do dejanja je ãakal, med odmori pa
pohajkoval in se skrival po dvori‰ãu. Po konãani pred-
stavi je zagrinjalo zdrknilo navzdol in burno ploskanje
obãinstva je z ostalimi igralci priklicalo na oder tudi
Vido, ki se je lahno smehljala. Z obupanim pogledom je
Lovrek poslednjiã objel vitko postavo oboÏevane deklice
in se nato kakor divji prerinil skozi mrmrajoãe ljudi, ki

437 
BELI DVOR BESeDA

so silili iz dvorane, da se po stopnicah usujejo na cesto.

Razoglav je planil v temo in pozabil na zale‰ke znance.
Sam, sam je moral biti . . .
Zunaj ga je zajel sneÏni meteÏ, ki ga je bil veãer pri-
vlekel s Ple‰ivca. âez ãas je veter pojenjal, tudi sneÏni
kosmi so se poveãali, ‰u‰teli navzdol in se kakor mokri
metulji obe‰ali na obraz obupanega, skozi temo divja-
joãega fanta, se raztapljali in mu polzeli po bradi. Lov-
rek ni ãutil niãesar. Vsakih deset korakov je ãofnil v cest-
no mlako. Obrizgan in o‰kropljen je omahoval dalje,
dokler ni drugod spet zagazil v blato, da je mukoma iz-
diral noge iz njega. Notranji vihar je vrtinãil njegove
misli in podiral v sanjah postavljene gradove: za seboj je
pu‰ãal le ru‰evine, zmedo in pu‰ãobo, nad katero se je
po‰astno razprezala osamelost. Kam naj nameri svoj ko-
rak? Ali ima poslej Ïivljenje zanj ‰e smisel?
»Zakaj? Zakaj?« je zaklical v noã in se ustavil. Komaj
sli‰no je naletaval sneg. Z Ïelezni‰ke postaje so sevale
slabotne luãke, od ãasa do ãasa je zapuhala lokomotiva,
premikajoãa vozove po progi. Ob Ïalostno zateglem
glasu trobente se je ustavila, zapuhala in se vnoviã po-
gnala po traãnicah.
Glasovi resniãnosti, ki je bivala in se gibala kljub nje-
govi Ïalosti in razoãaranju, so ga poãasi zresnili. ·ele
sedaj je opazil, kako je ves moker in blaten, hkrati pa ga
je prevzel obãutek neizmerne utrujenosti, ki je bil tako

438 
BELI DVOR BESeDA

moãen, da bi bil najraje pri priãi legel v obcestni jarek.

Z naporom se je spravil dalje, prispel v Zalesje, preme-
ril skoraj izumrli trg, ki so ga razsvetljevale tri medlo
brleãe elektriãne Ïarnice, in se nameril naravnost proti
domu. Nenadoma ves preseneãen obstane. Skozi gosto
usipajoãe se sneÏinke se mu prikotali naproti mavriãast
obroã, ki se veãa in veãa, dokler se ne pokaÏe tik pred
njim — kakor izza zavese — roãna svetilka, za njo pa
Janez.
Prijatelja zastrmita drug v drugega.
»Ti si, Lovrek, hvala Bogu! Hitro domov, jaz moram
po zdravnika.«
»Kaj se je zgodilo?«
»Teta umirajo,« za‰epeãe Janez.
Lovreku se ob teh besedah kar stemni pred oãmi.
»·e to!« zahrope. »Ne, ne, saj ne bo takoj smrt! Îe
veãkrat jih je prijelo.«
»Proti mraku jih je zaãelo du‰iti in od takrat so brez
zavesti . . .«
»Teci, teci Janez!« krikne Lovrek ves iz sebe in se tudi
sam spusti v dir. Zaljubljeni obup ga je v trenutku minil,
kakor da ga je odpihnil veter; nadomestil ga je strah,
neizrekljivi strah, da teta umre, preden bo on, nehvaleÏ-
neÏ, sploh mogel priti do njene smrtne postelje. Samo je
pustil revo v njeni bolezni, raje je sledil goljufivim upom
in praznim Ïeljam svojega srca.

439 
BELI DVOR BESeDA

»Samo enkrat ‰e, samo enkrat!« je prosil v svojem

srcu.
Tokrat se ga je usoda vendarle usmilila. Domaãa veÏa
je bila polna kleãeãih in moleãih Ïensk, zakaj bolnica je
bila v sobi pravkar deleÏna zakramenta svetega posled-
njega olja. Spovedati in obhajati je ni bilo veã mogoãe,
a ‰e je Ïivela, ‰e je dihala, ãeprav z veliko teÏavo. Lovrek
se je ob njeni postelji zgrudil na kolena in z bridkostjo
v srcu spremljal rahlo uga‰anje tetinega Ïivljenja. Proti
polnoãi se je njeno dihanje nekoliko umirilo, odprla je
oãi, iz katerih je seval motni blesk bliÏajoãe se smrti. S
teÏavo je obrnila glavo. Ko je tik ob postelji prepoznala
kleãeãa otroka, je dvignila roko kakor v blagoslov.
»Lovrek, Polonica!« so za‰epetale blede ustnice.
»Teta, ljuba teta!«
»Beli dvor, Lovrek, Beli dvor, ne pozabi!«
·e enkrat je globoko zasopla, kakor da se hoãe nauÏiti
primanjkujoãega zraka, se rahlo nasmehnila in s tem
smehljajem na ustnicah odrinila v globoko veãnost. Sta-
ri, zgubani obraz je za spoznanje pobledel, ãeljusti sta se
poveznili in roke so se nenadoma umirile.
Polonica se je ihteã oklenila brata okrog vratu in med
solzami hlipala: »Lovrek, tete ni veã, kaj bo z nama?«
Sestrina nebogljenost je v Lovreku izzvala obãutek
Ïalostnega ugodja. Venomer jo je boÏal po laseh in jo
tolaÏil, hkrati pa pomirjal samega sebe. In v srcu se mu

440 
BELI DVOR BESeDA

je porajala predstava, kako bo vse svoje Ïivljenje posve-

til samo njej in njeni sreãi. K tako razmi‰ljujoãemu je
pristopil Janez in z rahlo neÏnostjo, kakr‰no zmore edi-
no vdana ljubezen, odvedel Polonico iz sobe. In brat je
razloãno ugotovil — polÏalosten in polvesel —, kako je
njena objokana lica preletel droben Ïar utehe, kako za-
upljivo se je oklenila prijateljeve roke.
Polonica Ïe ima svojega za‰ãitnika, varnega in zanes-
ljivega, in Lovrek ji je nepotreben. Nekaj paã lahko stori:
po moÏnosti odstrani vse ovire in jima pomaga zgradi-
ti udoben dom. Samo, ali je to naloga? Ali bo lahko iz-
polnila praznoto njegovega bodoãega Ïivljenja?
Dve stari Ïenici, umivalki mrliãev, sta ga pregnali iz
sobe. Stopil je v zimsko noã. Sneg ni veã naletaval in do-
lina je tiãala pod belo, v mraku se svetlikajoão odejo.
Kotlina pod Gradi‰ãem je dremala, zakljuãevali so jo ne-
jasni obrisi Belega dvora. Ali je nanj zares ãisto pozabil?
âeprav ga je bila teta s svojo poslednjo besedo spomnila
nanj? Lovrek je globoko zasopel. ·e je cilj pred njim, ne
tako sladek in mamljiv, kakor vãeraj, zato pa velik in
teÏko dosegljiv. ·e bodo potrebni napori, ‰e bo teklo Ïiv-
ljenje v napetem priãakovanju, brez katerega bi izgubilo
svoj namen, smisel in ãas. In v tisti uri je mladeniã stis-
nil pesti in se zarekel, da ne bo Ïaloval in sanjaril. Beli
dvor! Beli dvor! Odslej si ti njegovo edino geslo . . .

441 
BELI DVOR BESeDA

Zami‰ljen, toda nekoliko pomirjen je zgodaj zjutraj

zlezel k zvoncu na oglednem stolpu. In kakor pred dva-
najstimi leti, ob materini smrti, so zabrneli njegovi ten-
ko toÏeãi glasovi in sporoãali dolini Ïalostno novico: ne-
kdo Gradnikovih je umrl, kajti samo njim so peli v zad-
nje slovo srebrni zvoki zvonca na Gradi‰ãu.

442 
BELI DVOR BESeDA

10. TEÎKE URE

V prvih mesecih svoje osamljenosti se je Lovrek za-

tekel k poeziji, verni prijateljici vseh obteÏenih, ka-
teri se je doslej bliÏal s pla‰no srameÏljivostjo, kakor da
se ne ãuti vrednega, da bi ji lahko sluÏil. Vedno je rad
prebiral pesmi — in Ïe v ljudski ‰oli sam zlagal prepro-
ste stihe prigodnega pa tudi osebnega znaãaja. Pesmi so
ga dvigale nad vsakdanjost in mu omogoãale polet v
svet nadosebnih vrednot. Uãile so ga pozabljati in ga
vodile k odpovedi, a odvraãale so ga od brezupnosti.
Lovrek, ki je bil in je tudi hotel biti ãlovek trde, toda
Ïive resniãnosti, je tako odkril ‰e nov svet, manj viden,
ne tako otipljiv, teÏko dosegljiv, zato pa niã manj res-
niãen. Notranji boji, trpljenje, odpovedi — vse to se je
glasilo iz pesmi, ki so jih zloÏili drugi, toda — tako se mu
je dozdevalo — zanj, samo zanj.
V enem izmed meseãnikov, ki jih je prejemal, je za-
sledil stihe neznanega mu pesnika, ki so se neverjetno
skladali z njegovim du‰evnim stanjem.

Vihar razsajal je ponoãi, z bliski zroã,

in goram razodeval svojo bol ponosno

443 
BELI DVOR BESeDA

in gozd napadal ko togoten lev.

·krjanãke vpra‰al zjutraj sem gredoã,
ko sem korakal ãez poljano rosno,
zatopljen v misli, mrk in nevesel:
»Hej, lahkoÏivci vi! Odkod vam sila?
Polet je va‰, ko vedno, strelovit.
Kaj ni peruti groza vam zlomila,
kaj ni vas strla vihre sra‰na moã?«
»Ko je zablisnil jutra prvi svit,
je zarja na‰e pesmi prebudila
in k nebu smo se dvignili pojoã . . .«

Iz sladko-grenke odpovedi je — kakor pogleduje po

nevihti sonce skozi raztrgano gmoto oblakov — silil ne-
uklonljivi pogum zdrave mladosti. Vsaj deloma osvobo-
jen notranjega pritiska se je Lovrek poslej z vso silo
oprijel dela. Pozimi je od jutra do veãera tiãal v vrtnar-
ski delavnici ali se sukal okrog toplih gred, kjer je neÏ-
no brstje kljub sneÏeni odeji pogumno klilo in poganja-
lo.
Sredi marca je sneg Ïe popolnoma skopnel in skoraj
teden dni je gospodovalo milo vreme. Nenadoma pa se
je vnoviã sprevrglo, in dolino sta spet obiskala sneg in
mraz, in vse je kazalo, da ju ne bo kmalu konec. No,
ãrnogledi preroki so se zmotili: sonce je stalo Ïe previ-
soko na nebu, da bi bilo dopustilo nadaljnje skoke.

444 
BELI DVOR BESeDA

·kode je bilo kljub temu veliko. Samo na prisojnem Gra-

di‰ãu zaradi ugodne lege niso kdove kako trpeli: ko je
komaj vzbujeno klitje povsod obãutno zastalo, je lahko
Lovrek vskoãil na najpomembnej‰e trÏi‰ãe. V ãasu, ko
so bili me‰ãani vajeni za drag denar kupovati la‰ko
zgodnjo zelenjavo, jim je nekega dne Gradi‰ãe ponudi-
lo na trg svoje blago, ki je bilo bolj‰e kakovosti, doseglji-
vo v izobilju in po mnogo niÏji ceni. Dobra lega in Lov-
rekova vrtnarska umetnost sta naredila svoje. V nekaj
dneh je bila zmaga njegova.
V Zalesju so zanjo izvedeli ‰ele po konãani bitki. V
bojazni pred Miklausinovimi spletkami pri mestnih
veljakih je Lovrek vse uredil ãisto natihoma. Na vsem le-
pem se je nekega jutra na Glavnem trgu pojavila velika
stojnica, kakr‰ne se obiãajno vidijo le v velikih mestih.
Kupi soãne zelenjave, jajc, surovega masla in sadja so
vabili gospodinje Ïe s svojo mnoÏino in kakovostjo,
hkrati pa so mestni pobalini po vseh ulicah in hi‰ah raz-
na‰ali letake, ki so priporoãali novega trgovca s tako
prepriãevalno zgovornostjo, da je prodajalka komaj us-
trezala navalu radovednih kupcev. Vedno veãje povpra-
‰evanje je prisililo Lovreka, da se Ïe ãez teden dni ni veã
zadovoljil z voznikom, marveã si je kratko malo omisli
liãen tovorni avtomobil, ki ga je sam upravljal in vodil.
To je bilo klepetanja in obiranja v Zalesju! Mnogim se je
zdel njegov ‰irokopotezni naãin trgovanja pustolovski,

445 
BELI DVOR BESeDA

in ‰kodoÏeljno so mu prerokovali hiter in slab konec.

Toda njihove izpovedi se niso izpolnile, zakaj najuãin-
kovitej‰a vaba za kupce ni bila niti lepa stojnica niti le-
taki in oglasi v ãasopisih — Lovrek se je posluÏil vseh, saj
je v tujini spoznal njihovo uãinkovitost —, paã pa dobro
blago, ki se je hvalilo samo.
Lovrekovi uspehi so Miklausina iznenadili in narav-
nost potrli. S svojimi dobrimi zvezami si je prizadeval,
da bi ga spet izrinil z mestnega trÏi‰ãa, vendar je bil pre-
pozen: z odkrito Ïalostjo so mu na mestnem rotovÏu
dopovedali, da Gradniku brez tehtnih razlogov ne mo-
rejo prepovedati prodaje njegovih lastnih pridelkov.
Tudi v Toplicah Miklausinu ni ‰lo vse gladko. V dveh ali
treh gostilnah so Ïe spet kupovali gradi‰ko zelenjavo, in
le z najveãjimi Ïrtvami ter s precej zniÏanimi cenami se
je obdrÏal v Zdravili‰kem domu.
»âakaj, fantiã, kmalu se drugaãe pomeniva!« je ren-
taãil ob pogledu na zeleni avtomobil, ki je ‰vigal po vseh
veãjih krajih bliÏnje in daljne okolice, na tihem pa je ob-
ãudoval podjetnost, tveganost in iznajdljivost svojega
mladega nasprotnika.

446 
BELI DVOR BESeDA

II

K dor se zadnji smeje, se najslaj‰e smeje, si je mislil

Miklausin in se z nastopom toplej‰ih dni lotil ures-
niãevanja svojega Ïe dolgo snovanega naãrta, ki naj bi
bujnemu gradi‰kemu gospodarstvu zlomil hrbtenico —
odvzeti mu je nameraval vodo. Pri Trnski peãi je mrgo-
lelo zidarjev, gradeãih kotanjo in dolg odvodni jarek, ki
naj bi odvajal iz slapa bruhajoão, doslej v podzemeljsko
Ïrelo izginjajoão vodo proti belodvorski strani. PreseÏek
pa naj bi se odvodnjaval proti Trebi‰njici, bliÏnjemu,
onstran belodvorskega griãevja tekoãemu, poleti veãi-
noma izsu‰enemu potoku.
Lovrek, ki se je bil po nekdanjem Urbanãiãevem sva-
rilu s ponovnimi poskusi prepriãal, da je podzemeljsko
strugo pod Gradi‰ãem in Trnski potok napajala ista vo-
da, se je bil zdaj prisiljen braniti — toliko bolj, ker je de-
loma Ïe izkopani jarek do Trebi‰njice razloãno priãal o
Miklausinovi hudobni nameri. Sam ni vedel, kaj naj sto-
ri.
V svoji stiski se je zatekel k prijatelju Milanu, najsta-
rej‰emu ãlanu dija‰ke druÏine v Zalesju in novopeãene-
mu doktorju prava, ter mu potoÏil o svojih teÏavah. Ta

447 
BELI DVOR BESeDA

je pazljivo poslu‰al njegovo pripovedovanje, si ogledal

dejansko stanje in potem podrobno razvil bojni naãrt, ki
naj ga Lovrek dosledno izvede.
Nekaj dni zatem sta stopila v Miklausinovo trgovino
dva Lovrekova soseda iz vasi, ugledna posestnika in ob-
ãinska odbornika. Trgovec se ju je moãno razveselil in
nemudoma zapustil nekatere manj pomembne in slu-
ãajne stranke. Prisrãno se je rokoval z moÏema, ki ju vse
od zadnje jeseni, ko so bíli sadno vojno, ni veã videl pri
sebi. Kakor da je na vse pozabil, je zaãel z njima Ïivahen
pogovor. ·e preden pa ju je uspel pregovoriti za kak‰en
veãji nakup, so se ‰iroko odprla vrata trgovine in na pra-
gu se je pojavil — Lovrek, Gradnikov sin.
Miklausinu je ob nasprotnikovi drznosti zastala glad-
ko tekoãa beseda, na njegovo lice pa je legel skorajda
bedast, top izraz. Mladeniã je vljudno pozdravil in ‰e
vljudneje vpra‰al, ali bi imel gospod Miklausin nekaj
ãasa zanj.
»Prosim, prosim,« se je glasil negotovi odgovor.
»Ali zares nameravate odpeljati iz Trnske peãi vso vo-
do?«
»Pravilno ste pouãeni,« je pritrdil trgovec s pri‰piãe-
nimi u‰esi.
»Gotovo vam ni znano, da priteka voda iz Trnske peãi
tudi na moj vrt.«

448 
BELI DVOR BESeDA

»Znano ali neznano, kaj me briga. Trnska peã je na

mojem svetu in na njem lahko poãnem, kar se mi zlju-
bi.«
»Ne oporekam, to pravico imate. Vljudno pa vas pro-
sim, da vzamete le toliko vode, kolikor je res potrebujete
za Beli dvor, ostalo pa naj teãe po svoji dosedanji stru-
gi. Tudi jaz jo potrebujem za svoj vrt, rabi pa jo tudi mli-
nar pod Gradi‰ãem.«
»Tako, tako?« se je zahahljal trgovec, se razkoraãeno
postavil pred mirno zroãega Lovreka in si roki izzivalno
uprl v boke. »Mladi gospod prosi. Prava redkost pri
Gradnikih. Îal mi je, ne morem ustreãi. Vso vodo rabim
sam.«
»Pa saj si vendar brez prave potrebe nakopavate ve-
like stro‰ke . . .«
»Moja stvar, mladi gospod, jaz bom plaãnik.«
»Toda, gospod Miklausin, s svojim poãetjem mi uni-
ãite vrt, ali res ne razumete?«
»Ha, ha, ha!« je bruhnilo iz Miklausinovih ust. »Mor-
da pa ravno to hoãem, mladi gospod . . . Z moledova-
njem ne doseÏete niã, prav niã! Ne pustim vam vode in
je ne pustim. Va‰ vrt mi je deveta briga. Sicer pa se
spomnite na preteklo jesen, ko ste vso dolino nahujskali
proti meni. Menda ste pozabili, da Miklausin po‰teno
plaãuje svoje dolgove. Oãetov primer, kakor vse kaÏe,
vas ni izmodril.«

449 
BELI DVOR BESeDA

Trgovec je pozabil na svojo obiãajno previdnost, raz-

burjen je daleã naokoli ‰kropil svojo slino in zabadal
svoj pogled v postavnega mladeniãa, ki je kljub vsemu
ostal miren. Z Ïaljivo natanãnostjo se je brisal po obra-
zu in odvrnil hladno: »O paã, gospod Miklausin!«
Nato se je obrnil h kmetoma, katerih nejevoljna obra-
za sta jasno dokazovala, na ãigavi strani sta.
»Oãe BlaÏon in oãe Podpeãan, vidva sta sli‰ala raz-
govor. Ali sta pripravljena priãati?«
»Ha,« je pljunil predse BlaÏon. »Brez vsega, brez vse-
ga. Za vodo si ga prosil, ko ti jo nala‰ã odvaja. Dobro
sem sli‰al. Tu pa Ïe ne kupim veã, ‰e za desetico ne . . .«
»Jaz tudi ne,« je pritegnil Podpeãan. »Kar rad ti bom
za prião, Lovrek.«
»Prav!« je pokimal mladi Gradnik. »Ugledna posest-
nika sta, vajino priãevanje mora veljati tam, kamor grem
zdalje od vas, gospod Miklausin! Dobra beseda ne za-
leÏe, naj odloãi sodnija.«
Miklausin ni odgovoril. Njegov obraz je zelenel od
jeze, iztegnjeni prst je kazal na vrata.
»Nimate pravice, da me podite iz trgovine! A naj vam
bo! Bilo mi je v ãast, gospod Miklausin, in nasvidenje!«
Naslednji dan je vloÏil pri razborskem notarju — dr.
Marke‰a iz razumljivih razlogov sicer ni maral — toÏbo
zaradi zlonamernega o‰kodovanja tuje lastnine. Sodnik
je pristal na predlog njegovega nasprotnika, da se do

450 
BELI DVOR BESeDA

sodne odloãitve pri Trnski peãi ustavijo vsa dela, ki bi

imela za posledico popolno odtujitev vode. Dolina je
prisluhnila. Kdo bo zmagal: mogoãni trgovec ali skrom-
ni vrtnar —

451 
BELI DVOR BESeDA

III

V mesecu maju je moral Lovrek spet k naboru.

Tovari‰i, domaãi fantje iz sose‰ãine, so ga vabili,
naj se jim pridruÏi ter se odpelje z njimi v Razbor na
okra‰enem lojtrskem vozu. Odklonil je, ni mu bilo za
buãno veseljaãenje. ·e vedno je raje sameval, zatopljen
v svoje misli in naãrte. Sicer je bil Ïe mnogo mirnej‰i, a
zavedal se je, da bi se mukoma pridobljeno ravnoteÏje
poru‰ilo ob prvem sreãanju z Vido, zato se je sreãanja
raje skrbno izogibal. Med naborniki bi moral kolovratiti
po Razborju in sreãanje bi bilo neizogibno. Zato se je Ïe
z jutranjim vlakom odpravil v mestece, pred naborno
dvorano pa se je spravil blizu vrat, tako da je kmalu iz-
ginil v nara‰ãajoãi gneãi. Tokrat so ga potrdili, vendar
kot samostojnega gospodarja le na dvomeseãno voja‰ko
sluÏbovanje. Sledilo je dolgotrajno ãakanje na zaprise-
go. Potrjene fante so zaprli na hotelsko verando, kjer so
nekateri nestrpno in brez miru postopali naokrog, drugi
preklinjali, prepevali in vriskali, nekateri pa celo jokali.
Ko je bilo vse konãano, se je Lovrek spretno izmuznil
ãez dvori‰ãe, se izognil glavni cesti in po pe‰poti ob LoÏ-

452 
BELI DVOR BESeDA

nici odhitel proti domu. Zadovoljen je bil, vse se je sreã-

no izteklo, ni je videl . . . Ali je bil res zadovoljen?
Dan je bil lep in veder, poln cvetja in dehtenja. Kljub
otoÏnosti, ki se je razpredala v njegovem srcu, je Lovrek
radostno vdihaval krepko vonjavo travnikov in njiv. Pod
njim je brzela LoÏnica v svoji razdrapani strugi, se zdaj
z jeznim ‰umenjem poganjala ãez naplavljeni prod, na-
to pa spet potuhnjeno oblizovala izpodjedeni breg. Nad
zelenkasto odsvitajoãimi se tolmuni so begali kaãji pa-
stirji in v prozorni globini so ‰vigale postrvi. Ozraãje je
brnelo kakor transformator in v daljavi je Ïehteãa vroãi-
na dvigala kvi‰ku tenko trepetajoãe stebrice razÏarjene-
ga zraka. Njihovo migotanje je tako slepilo mladeniãe-
ve oãi, da so mu bolj in bolj uhajale k spokojnej‰emu
zelenju obrobnih gozdov.
Nekoliko niÏje se je LoÏnica stisnila ãisto k vznoÏju hri-
bovja, z njegovega poboãja pa so se v temni vodi ogle-
dovale resne smreke in ko‰ate bukve, kolikor jim je paã to
dovoljevala zavist obvodnih jel‰ in vrb. Ah, kako prijetno
je bilo hoditi v tem hladu. Tako spokojno je bilo tukaj,
pripravljeno za sanje, polno mehke otoÏnosti, ki ne boli,
in samote, ki ne ubija. V Lovrekovi du‰i so se prebujali
spomini na minula leta otro‰ke sreãe, vsiljevale pa so se
mu tudi temnej‰e predstave, ki jih je sprva odganjal z
Ïalostjo in nazadnje s srdom. Brez uspeha . . . Kako lepo
bi bilo, ah, ãe bi se tod sprehajal z Vido. Ne more in ne

453 
BELI DVOR BESeDA

more je pozabiti . . . Ali je bil njegov beg takrat sploh

upraviãen? Ali bi ne bilo bolje, da je ostal . . . ?
»Ne, ne!« je vzkliknil na glas. »Kaj se sploh ‰e trapim
s tem? Ne smem veã misliti nanjo!«
A podobna vpra‰anja so ga obletavala kakor ve‰ãe.
Bolj ko jih je odganjal od sebe, bolj so silila vanj, tako da
se je naravnost oddahnil, ko se je pribliÏal trgu. Ker se
mu je Ïelel izogniti, je mimo kolodvorske restavracije,
katere ob‰irni vrt se je s svojim plotom dotikal poti ob
LoÏnici, zavil proti valjãnemu mlinu.
Pri eni izmed mnogih gostilni‰kih miz, prodajajoãih
delavni‰ko dolgoãasje, je sedelo nekaj gostov, za katere
se Lovrek niti ni zmenil. Ne da bi bil dvignil oãi, je na-
daljeval svojo pot po ozki, zaradi sence vedno nekoliko
blatni stezi in z velikimi koraki preskakoval veãje in
manj‰e mlakuÏe na njej.
»Hej! Hej! Gospod Gradnik!«
Lovrek se je obrnil in ãudeã se spoznal odvetnika dr.
Marke‰a, ki se je bil potrudil prav do plotu. Ko mu je
nato pogled zletel ‰e na kliãalãevo v ozadju sedeão in
glave izstezajoão druÏbo, mu je planila kri v glavo in vrt
je kar zaplesal pred njim. Poleg matere, gospe lekarnar-
ke, je opazil Vido. âe bi bil mogel natanãneje opazova-
ti, bi mu bilo njeno razÏarjeno obliãje priãalo, da je ne-
priãakovano sreãanje tudi njo globoko vznemirilo. Lov-
rek, ki ni vedel, kaj storiti, je v muãni zadregi dvignil klo-

454 
BELI DVOR BESeDA

buk in se hotel oddaljiti, a odvetnik — ãigar vabilo, ãe‰

naj vendar prisede, je bil v svojem razburjenju ãisto pre-
sli‰al — ni popustil.
»Sami znanci, gospod Gradnik. Niã hudega se vam ne
bo zgodilo, ãeprav je med nami tudi va‰ nasprotnik, go-
spod Miklausin.«
Porogljive besede njegovega resniãnega ali dozdevne-
ga tekmeca so mladeniãu povrnile hladnokrvnost. Aha!
To ãloveãe bi si ga rado privo‰ãilo in se postavljalo na
njegove stro‰ke . . . Naj mu bo! Naj tudi Vida spozna,
da se ne ustra‰i boja, ãeprav se je v tistem pismu izka-
zal kot bojazljivec, ukanjen z napaãnim presojanjem
svoje osebne cene . . . Marke‰a in Miklausina pa se vse-
eno ne boji! Z lahnim priklonom je skozi vrtna vratca
sledil zmagoslavno se smehljajoãemu odvetniku k belo
pregrnjeni mizi, kjer so razen Vide in njene matere se-
deli ‰e Vidin brat Zoran, sedanji Marke‰ev koncipient,
trgovec Miklausin, mesar Löschnigg, mizar Dimesch in
lastnik restavracije krãmar Petelin. Veãina obrazov je
izÏarevala tisto topo napetost, ki uvaja fantovske prete-
pe ob lepih nedeljah, ustnice malce odprte, kakor da se
pripravljajo na prihajajoão naslado. Lovrek se je ‰e en-
krat priklonil in sedel na stol, ki ga je bil gostilniãar
usluÏno primaknil poleg odvetnikovega.

455 
BELI DVOR BESeDA

»Zaãudeni ste, kajne?« je priãel odvetnik. »Veste, po-

vabil sem vas semkaj, ker ste vi pravzaprav povod, da se
je tu zbrala tako prijetna druÏba . . .«
»Kako to?« je vpra‰al Lovrek z namr‰enimi obrvmi in
skrivaj pogledal Vido. — Kako je lepa, ãeprav nekoliko
bledej‰a kot ponavadi . . . Predse strmi, ‰e pogleda mi
ne privo‰ãi . . .
»Kot pravni zastopnik gospoda Miklausina sem pova-
bil gospodo k Trnski peãi, kjer smo si na mestu samem
ogledali dejansko stanje. Na Belem dvoru smo pozneje
imenitno obedovali in zdaj smo tu . . .«
Kako bedasto, je pomislil Lovrek, in glasno dejal: »Ali
se vam ne zdi, gospod doktor, da me utegne va‰ prijet-
ni izlet bolj malo zanimati . . .«
»âakajte! Maloprej sem vas zagledal tamle ãez in se
brÏ domislil: pokliãimo gospoda Gradnika k mizi. Naj
vidi svet ãudovito sliko: dva inteligentna nasprotnika se
mirno in sloÏno pogovarjata za isto mizo. Ali nimam
prav?«
»Nedvomno,« je menil Lovrek, »zlasti ker sva oba,
gospod Miklausin in jaz, miroljubna ãloveka. Prijazne-
mu vabilu se odzivam toliko raj‰i, ker vidim, da se je go-
spod Miklausin spreobrnil . . .«
»Spreobrnil?« sta se zavzela odvetnik in trgovec ka-
kor iz enega grla.

456 
BELI DVOR BESeDA

»Seveda! Saj je najel za svojega zastopnika vas, zna-

nega slovenskega rodoljuba. Njegov denar najde pot v
va‰ narodni Ïep. Spreobrnitev je potemtakem oãitna
. . . Gospod Miklausin podpira na‰o sveto narodno
stvar . . .«
Lovrekovo predrzno izzivanje je v pestri druÏbi nale-
telo na razliãne odzive. Odvetnik se je ugriznil v ustni-
ce, Miklausin je kakor v smehu skremÏil obraz, gospa
lekarnarka je srdito na‰obila ustnice, koncipient Zoran
je zdolgoãaseno zazeval, ostali trÏani, Miklausinovi pri-
jatelji in kakor on, narodni odpadniki, pa so izbulili oãi
in ga gledali kakor ubeglo zver. In Vida? Za trenutek je
dvignila pogled in ga takoj spet povesila.
Prvi si je opomogel Miklausin in se na ves glas zakro-
hotal: »Dobro ste jo potuhtali, mladi gospod! Podpiram,
kajpak podpiram! Ampak z va‰im denarjem, ãe vam je
prav! ToÏbo boste namreã gladko izgubili.«
»Potem me bo tolaÏila zavest, da je moj denar dobro
spravljen. Za narodov blagor ãlovek marsikaj utrpi . . .«
Odvetnik je nejevoljno zahrkal. Ta smer zabavo obe-
tajoãega pogovora mu ni bila niti malo v‰eã. V trenutku
objesti porojena misel, da zvabi mladeniãa k mizi in se
iz razlogov, znanih tako gospe lekarnarki kot njemu, ne-
koliko poigra z njim in ga osramoti pred Vido, se je
sprevrgla ob jezi, zadrÏevani pod prijazno krinko, v
trden namen. Lovrek je slutil odvetnikove zle nakane ter

457 
BELI DVOR BESeDA

je bil na preÏi, trdno odloãen, da se ne vda in odbije nje-

gove izpade z vsemi razpoloÏljivimi sredstvi.
»Kakor sem Ïe povedal,« je odvetnik s prisiljenim na-
smehom sku‰al obrniti pogovor, »smo bili pri Trnski
peãi. Zbiralnik za vodo je Ïe dokonãan, vodovod do Be-
lega dvora v gradnji. Ah, ta Beli dvor! Gospod Miklau-
sin nas je kneÏje pogostil in nam razkazal posestvo. Saj
to vam je vlastelinstvo! Ti sadovnjaki, njive, travniki,
vrtovi . . . Gotovo se vam niti ne sanja, gospod Gradnik,
kak‰no vrednost predstavljajo . . .«
»âemu naj se mi sanja?« ga je prekinil Lovrek z oka-
menelim licem. »Dobro vem, koliko je vreden Beli dvor.
Zame, ki sem se tam rodil in preÏivel otro‰ka leta, se
njegova cena ne da izraziti z denarjem . . .«
»Oh, oprostite,« se je hinavsko izgovarjal dr. Marke‰.
»Pozabil sem. Naj vam bo potemtakem v tolaÏbo, da je
pri‰lo posestvo v dobre, ãeprav tuje roke . . .«
Mladi Gradnik ga je o‰vignil s prezirljivim pogledom:
»V tuje roke? Vidim, da vam kot priseljencu dolinske
razmere ‰e niso dovolj znane, zato dovolite, da vas po-
uãim. Oãe gospoda Miklausina, sedanjega gospodarja
Belega dvora, je bil do svoje smrti na‰ dninar in tudi nje-
gov sin je precej dolgo jedel Gradnikov kruh . . .«
V porazni ti‰ini, ki je pospremila fantove besede, se je
odvetnik topo zagledal v zasovraÏeni obraz, trgovec pa

458 
BELI DVOR BESeDA

je ‰ele ãez nekaj hipov siknil: »Moãno ste podobni svo-

jemu oãetu, mladi gospod . . . V o‰abnosti, mislim.«
»Ne prezirajte gradi‰ke o‰abnosti! Brez nje bi ne se-
deli na Belem dvoru . . .«
»Jaz nisem zapravljal . . . Delal in varãeval sem . . .«
»O, nikar se ne jezite! Ugotavljam samo resnico: ne-
koã dninar, danes gospodar . . . Vsaj zaãasni . . . Pravi
ãaka svoje ure . . .«
Tem grozeãim besedam, ki jih niti Miklausin ni priãa-
koval, je sledila ponovna ti‰ina. Trgovcu so v zadrÏeva-
nem gnevu izstopile oãi. Z naslado bi bil navalil na fan-
tina in ga oklofutal na Ïive in mrtve. Toda kaj je hotel?
Îe zaradi druÏbe se je moral krotiti, ‰e bolj pa ga je za-
drÏevala ponosna podoba pred njim sedeãe mladeni‰ke
sile. Najbolj neprijetna vloga je doletela odvetnika, ki
mu je Ïe drugiã spodletelo. S kislim obrazom se je po-
igraval s svojo uro in razmi‰ljal, kako bi predrzneÏa pri-
tisnil na kolena. Igra ni bila lahka, tega se je zavedal.

459 
BELI DVOR BESeDA

IV

M imo restavracijskega vrta je prav tedaj pri‰el

mlad moÏ. Dolgi, nazaj poãesani svetloplavi lasje
so obkroÏali poduhovljen obraz, s katerega se je zrcali-
la sanjava resnoba. Ob pogledu na trgovca se je vidno
zdrznil, ponosno dvignil glavo, pozdravil z drobnim
smehljajem stisnjenih ustnic in se nato poãasi oddaljil
proti postaji.
»·e tebe mi je manjkalo,« je zagodrnjal Miklausin in
v du‰ku zvrnil kozarec vina.«
»Kdo je ta ãlovek?« je radovedno vpra‰ala lekarnarka.
»Eh, na‰ uãitelj na nem‰ki ‰oli, prevzeten fante. Ne
maram ga, nemaniãa, ker . . . No, pa saj vam lahko po-
vem, itak je znano vsem zale‰kim vrabcem . . . Za mojo
Greto lazi . . . Napodil sem ga, ni ‰e dolgo tega . . .«
Lovreku je presedal zaniãljivi poudarek.
»Napodili?« se je porogal. »Njega, ki je poleg brivca
edini pravi Nemec v trgu? Z obema rokama bi ga bili
morali sprejeti . . .«
»Pa kaj ‰e! Hvala lepa za va‰ nasvet, a za navadnega
uãitelja je moja hãi predobra.«

460 
BELI DVOR BESeDA

Lovreka je bore malo zanimala ljubezenska zadeva

mladega ‰olnika, v katerem je videl ‰kodljivca in narod-
nega sovraÏnika, a njegova uporna borba za izvoljeno
dekle se ga je dotaknila.
»Tako navaden menda ni,« ga je branil, »saj je, kakor
pripovedujejo, priznan nem‰ki pesnik. Ni ‰e tako dolgo,
ko se je o njem na dolgo in ‰iroko razpisala va‰a Völ-
kische Wacht . . .«
Miklausin je zaniãljivo zamahnil z roko, odvetnik in
gospa lekarnarka pa sta se pomenljivo spogledala, ãesar
Lovrek ni prezrl. Gotovo je bilo v zvezi z njim.
»Pomirite se, gospod Miklausin,« je povzela besedo
Vidina mati, »mnogo huj‰e sluãaje poznamo, ko se ‰tu-
lijo za na‰imi dekleti povsem navadni ljudje . . .«
Lovreku je oledenela kri. Pred vso druÏbo in pred njo
ga hoãe osramotiti. Ne bosta me! Pripravljen na vse je
uprl oãi v deklico in takoj spoznal, da ni udeleÏena pri
grdi spletki. Nepopisna zadrega je namreã pordeãila
njen obraz, a njen proseãi, skoraj roteãi pogled se je za
hip ujel z njegovim. Kako mu je odleglo! Spoznal je, ka-
ko se je neprestano bal samo neãesa, grenkega spozna-
nja, da spada tudi ona k njim, k tem ljudem z osiroma-
‰enimi du‰ami . . . Ona, ki je kljub vsemu trpljenju in
vsem odpovedim kraljevala v njegovem srcu . . . Ona ni
smela biti njihove vrste in — hvala Bogu — tudi ni bila.

461 
BELI DVOR BESeDA

»Uãitelj konec koncev le spada k inteligenci . . .« je

nadaljevala lekarnarka.
»Uh, inteligenca pa taka . . .« se je porogal odvetnik.
Kakor da se je bil domenil z Lovrekom, ki se je hlast-
no oprijel njegovega izpada.
»Ej, gospod doktor,« je z rezkim glasom navalil na
manj nevarnega nasprotnika, »povejte mi vendar, ali se
izraÏate tako zaniãevalno tudi v druÏbi uãiteljev, ki se jih
vendar tako radi posluÏujete pri svojem delovanju za
narodov blagor?«
»Gospod!« je vzrojil odvetnik.
Lovrek je omalovaÏujoãe odkimal.
»Prosim, prosim! Saj vem, kako je: njim delo, vam
ãast! A to je konãno njihova stvar. Mene bolj zanima, v
ãem je pravzaprav tista strahovita razlika med navad-
nim uãiteljem in, recimo, med vami! O, vem, dlje ãasa
ste ‰tudirali . . . A glejte, nekako me moti va‰e ãislanje
in naravnost spo‰tovanje ljudi, ki sploh niso ‰tudirali,
paã pa imajo kaj prida pod palcem . . .«
»Gospod, pozabljate, s kom govorite!«
»Ne bojte se! DoÏeniva vpra‰anje inteligentnosti na
primeru nem‰kega uãitelja! Njegovo raznarodovalno
delo obsojam, vendar pa so veã od njega krivi tisti, ki so
ga poklicali semkaj. Kljub vsemu je notranje bogata
osebnost, njegove novele in pesmi v uglednih nem‰kih
listih pa so mi dovolj tehten dokaz, da ni navaden ãlo-

462 
BELI DVOR BESeDA

vek . . . Tako tehtnega dokaza na primer, pa oprostite,

gospod doktor, o va‰i inteligentnosti nimam . . .«
Lovrekov siloviti naskok je nasprotnika in njegovo za-
veznico tako presenetil, da sta v trenutku pozabila na
svojo prvotno namero. Gospa ga je sicer dvakrat ali tri-
krat posku‰ala prekiniti, vendar se celo od jeze zaripli
odvetnik ni brigal za njene jalove poskuse, marveã je
krãevito iskal primerno zavrnitev.
Na pomoã mu je prihitel njegov koncipient, ki se je
ves ãas trudil, da bi s svojim vedenjem pokazal nekak‰-
no nadrejenost.
»Oãitno niste pouãeni,« je pripomnil rahlo zehajoã,
»da govorite z akademsko izobraÏenim ãlovekom! Da
vam bo razumljiveje: s ãlovekom, ki je po konãani gim-
naziji ‰tudiral na vseuãili‰ãu in opravil celo vrsto naj-
stroÏjih izpitov . . .«
»Skratka, s ãlovekom, katerega inteligentnost je urad-
no potrjena . . . Za vas je inteligenten edino ãlovek, ki
je presedel toliko in toliko predpisanih let v ‰olskih klo-
peh in si nazadnje z veãjo ali manj‰o teÏavo, z veãjo ali
manj‰o sreão priboril kolkovano spriãevalo kot drago-
ceno potrdilo svoje vrednosti . . .«
»Vsekakor!«
»Kaj pa poreãete o ljudeh, ki niso prehodili predpisa-
ne poti, a s svojim umom, znanjem in uspehi preka‰ajo
marsikoga izmed vas? Ljudje va‰e vrste jih seveda ne

463 
BELI DVOR BESeDA

priznavajo in jih ne morejo priznati, saj bi istoãasno sa-

mi sebe oznaãili za povpreãneÏe . . . Kolikor povpreã-
nej‰i so, toliko krãeviteje se sklicujejo na svoje ‰ole, spri-
ãevala in pridobljene pravice . . .«
»Vi tega sploh ne razumete!« mu je zabrusil Zoran v
obraz.
»Morda, a povem vam, da ‰e pride ãas, ko bodo ceno
slehernega posameznika doloãala dejanja in ne krpe pa-
pirja. Na‰opirjeni z akademsko izobrazbo podcenjuje-
te uãitelje, s ãimer jim delate veliko krivico. Moja dolÏ-
nost je, da jih branim, zakaj enemu izmed njih dolgujem
najveãjo zahvalo. On se je pobrigal za siroto, ki so jo
pred leti pognali z domaãije ljudje . . . , no, recimo
ljudje s petiãno inteligenco. Z vsemi silami se je trudil,
da me je vzgojil za po‰tenega ãloveka. Zato pa, draga
gospoda, kar tiho! Dobro poznam dejavnost teh skrom-
nih in nesebiãnih ljudskih delavcev: po odgovornosti in
pomembnosti stoje nad vsemi drugimi . . .«
»Ho, ho, kako se potegujete za uãitelje!« se je vtaknil
vmes mesar Löschnigg.
»Oporekam samo neumestnemu podcenjevanju. En
sam dober uãitelj — a izku‰nja pravi, da je mnogo veã
dobrih kot slabih —, en sam dober uãitelj stori za svoj
narod v enem tednu veã kakor marsikateri prvak v vsem
svojem rodoljubnem Ïivljenju.«

464 
BELI DVOR BESeDA

Odvetnik, ki si je z lepimi govori in dobrodelnim ob-

na‰anjem krepko utiral pot do narodnega voditelja, je
po‰krlatel v lice in besen planil pokonci. Imel je sicer
precej debelo koÏo, toda s teÏavo prikrivanega muzanja
trÏanov ni mogel prenesti.
»Vi, vi prekucuh . . . ! Pazite se!«
»Oprostite tisoãkrat! Ni moj namen, da bi vas oseb-
no Ïalil; govorim tako nasplo‰no. Sicer pa mi dovolite
kratko pripombo! Kdor je bil v velikem svetu, recimo kje
na zahodu, ta ve, da gre — kakor vam — tudi meni na-
ziv gospod. Tam namreã radi izpu‰ãajo vse na‰e trapa-
ste, po nem‰kem vzoru uporabljene titule in nazive, s
katerimi se tako radi postavljamo, naziva gospod pa ne
izpu‰ãajo niti pri najnavadnej‰em delavcu . . .«
»Tudi pri vrtnarju ne?« je z bedastim porogom vpra-
‰al Zoran, in gospa lekarnarka se je ‰kodoÏeljno zahi-
hitala.
Lovreku so ob ponovnem napadu Vidinega brata sto-
pile v oãi solze uÏaljenega ponosa, in glas se mu je ne-
koliko tresel, ko je odvrnil: »Da, tudi vrtnarju izkazuje-
jo ãast, ki gre vsakemu po‰tenemu ãloveku.«
Med prisotnimi trÏani je bil tudi mizar Dimesch, tih
in miren ãlovek, ki ga je, Ïal, bilo dolgoletno Ïivljenje v
nem‰kih krajih odtujilo lastnemu narodu. Mnogo je ãi-
tal in razmi‰ljal. Zdaj se je oglasil v zaãudenje vseh pri-
sotnih: »Prav posebno vrtnarju va‰e vrste, gospod Grad-

465 
BELI DVOR BESeDA

nik. Prisotni gospôdi brÏkone ni znano, da ste konãali

vrtnarsko akademijo. In kakor sem ãital, vam pritiãe na-
slov vrtnarskega inÏenirja.«
Mladi Gradnik je zamahnil z roko: »Hvala vam, go-
spod Dimesch, a za gospoda doktorja in njegove vrstni-
ke tak‰ne diplome nimajo prave cene. Bolj upo‰tevajo
drugaãne vrste diplomo, s katero bi jim danes lahko po-
stregel, da ni bilo mojega dobrotnika pri tej mizi . . .
Predstavil bi se jim z diplomo, ki bi jo v trenutku vsi pri-
znali: sinu gospodarja Belega dvora bi se zagotovo kla-
njali in mu laskali . . .«
Odvetnika je grizla vest, ker je svojega premoÏnega
klienta zmeraj bolj izpostavljal nezasli‰anim Ïalitvam.
Razen tega je doÏivel obãuten poraz tudi pred Vido, ka-
tere prezir se je jasno zrcalil z njenega razÏarjenega
obraza. ·inil je s stola in ukazal: »Spravite se odtod, si-
cer se drugaãe pomeniva!«
Lovrek je ubogal, se poãasi dvignil in vzravnal. S svojo
visoko postavo je besnega nasprotnika presegal skoraj
za celo glavo. Elegantno obleãeni, toda debelu‰ni, Ïe ne-
koliko ple‰asti in malce preveã okrogloliãni moÏakar je
kar umiral ob tej utele‰eni mladeni‰ki sili. Lovrek ga je
ponosno premeril od nog do glave: »Gospod, menda
pozabljate, s kom imate opravka. Jaz nisem ubog uãitelj,
ãigar navdu‰enje izrabljate, ãeprav ga pozneje za hrb-
tom in vãasih celo v obraz poniÏujete. Preveã je odvisen

466 
BELI DVOR BESeDA

od svoje plaãe in preãesto se mora tresti pred va‰imi

zvezami z odloãujoãimi ljudmi. Jaz, gospod, sem neod-
visen, jaz sem Ïivi ãlan naroda, eden tistih, ki prideluje-
mo in ustvarjamo, eden tistih, od katerih Ïivite in od
katerih ste vi odvisni!«
»Kako si drznete tako govoriti z doktorjem?! se je raz-
togotila lekarnarka, ki se je bila dozdaj trdovratno nade-
jala, da bodo mo‰ki vendarle uÏugali neotesanega vrt-
narja. »Vidi se vam, da ne poznate olike. No, kaj sem ti
rekla, Vida?«
Lovrek, ki je po svojih zadnjih besedah z denarnico v
roki migal gostilniãarju, hoteã poravnati svoj zapitek, je
ob imenu drage deklice v tej zvezi in iz materinih ust kar
odrevenel. Njegovo mukoma vzdrÏevano ravnodu‰je se
je v trenutku poru‰ilo.
S plamteãimi oãmi se je obrnil k Vidini materi.
»Gospa,« je dejal s pridu‰enim glasom, »oprostite,
prosim, ãe sem se preveã razvnel. Vendar povejte, kak‰-
no oliko imajo ljudje, ki zvabijo mirnega ãloveka v svo-
jo druÏbo z namenom, da ga poniÏajo? Gospa, moja
roka je segla v roko Ïe marsikomu, tako pristnemu ple-
miãu kakor beraãu. V va‰o, gospoda, ne bo segla! Zakaj
va‰e mesto ni niti med nami preprostimi ljudmi, ãeprav
izhajate vsi skupaj iz na‰ih vrst, ‰e manj pa med gospo-
do, ker vam kljub denarju in akademski izobrazbi, na
katero se tako radi sklicujete, manjka izobrazba srca.

467 
BELI DVOR BESeDA

Va‰e gospostvo na‰ narod sovraÏi in prezira, vas pa oz-

naãuje s tistim imenom, ki ga je ljudem va‰e baÏe zabru-
sil Kersnik v obraz: jara gospoda!«
»Pobalin!« je zarjovel odvetnik in z dvignjenimi pest-
mi skoãil proti Lovreku, Vidin brat je snemal palico s
plotu, lekarnarka je kriãala, trÏani pa so se z Miklausi-
nom vred stiskali k mizi in niso vedeli, kaj storiti.
»Kaj ste rekli?« je zagrmel Lovrek razkoraãeno. V svo-
ji zali moãi in sveti jezi je uãinkoval tako grozeãe, da sta
se branitelja svoje ãasti urno umaknila in ga od daleã
poÏirala z oãmi.
»Vajina sreãa, da sta v Ïenski druÏbi!« je menil Lov-
rek prezirljivo, ko je plaãeval v zadregi se klanjajoãemu
krãmarju svoj zapitek.
»Nezasli‰ano!« je vzkliknila lekarnarka.
»Resnica bode v oãi! Pa brez zamere, in lahko noã,
gospoda!«
Nihãe razen gostilniãarja in mizarja Dimescha mu ni
odgovoril.
Preden doseÏe vrtna vratca, zasli‰i za seboj tih, za-
drÏan glas.
»Gospod Gradnik!«
Preseneãen se obrne in se zazre v Vidine solzno pro-
seãe oãi.
»Oprostite . . . ! Tako sram me je . . .«

468 
BELI DVOR BESeDA

»Gospodiãna Vida,« ji zagotavlja Lovrek z drhteãim

glasom, »nobena moja beseda ni bila namenjena
vam . . .«
»Vida, ali si ob pamet?!« je privihrala lekarnarka ko
burja in z nemilim prijemom odvlekla hãerko nazaj k
mizi.
Lovrek se je napotil domov poln nemira in nerazum-
ljive radosti.

469 
BELI DVOR BESeDA

K do ve, po katerih poteh se ‰irijo govorice? O Lov-

rekovem nastopu so naslednje dni govorili Ïe v
najoddaljenej‰ih koãah, spreminjajoã ga od ust do ust.
Nazadnje je malone dobil oblike hudega pretepa, v ka-
terem je bojda drzni fant vso gospodo zmetal ãez plot.
In marsikateri kmetiã ga je ob sluãajnem sreãanju na
cesti ‰e mesec dni kasneje s priznavajoãim nasmehom
spra‰eval, ali so ‰krici dobro brusili pete. Od vsega pa je
bilo najpomembneje, da se je po tem dogodku med uãi-
teljstvom pomnoÏilo ‰tevilo Lovrekovih prijateljev, kar
so dokazovala mnoga pisma in obiski, naroãila za ‰olske
vrtove pa so kar deÏevala. Ob teh izrazih tople naklo-
njenosti je bilo Lovreka skoraj sram, ãe je pomislil na
dejanski povod svojih besed. A kljub temu: kar je pove-
dal o uãiteljih, je bilo zares njegovo odkritosrãno mne-
nje, in to je drÏalo.
Vidino obna‰anje pa je bilo poslej neprestana vsebi-
na njegovih razmi‰ljanj, in notranji glas mu je govoril,
da bi takrat po predstavi ne smel tako kujavo pobegni-
ti, da bi jo moral med ‰tirimi oãmi ‰e enkrat povpra‰ati.
Zakaj je bil tako neumen? Mar je bilo, Lovrek, tvoje ra-

470 
BELI DVOR BESeDA

njeno samoljubje veãje od tvoje ljubezni? Ali te ni zme-

‰ala o‰abna gradni‰ka kri, ki ne zna prositi? ·e zdaj se
krãi in te odriva od nje ter ti ne dopu‰ãa, da bi jo ‰e en-
krat vpra‰al, ‰e enkrat, iz oãi v oãi . . . Vendar, zakaj mu
ni odgovorila, kakor jo je bil zaprosil? Ha, kaj pa mati?
Morda ji je ona prepovedala? A kdo bi ji bil izdal nje-
govo pismo? Vida sama? Tega skoraj ni mogel verjeti, ãe
se je spomnil na njen proseãi pogled in zadu‰eni glas.
Dnevi so mu tekli v dvomih in notranjem nemiru. Samo
ene moÏnosti se po‰teni fant ni domislil: da se vãasih
odpirajo in prebirajo tuja pisma, zlasti tak‰na, naslov-
ljena na nespametne hãerke . . .
Z rastoão toploto se je na Gradi‰ãane navalila obilica
dela, ki je zavrla nemirni krogotok Lovrekovih misli in
sanj ter ga veãer za veãerom utrujenega pehala k poãit-
ku. Zadovoljstvo z uspehi, doseÏenimi na vrtu, ugodna
prodaja pridelkov in rastoãe spo‰tovanje, ki ga je uÏival
med svojimi sosedi, je bolj in bolj krepilo njegovo samo-
zavest ter izganjalo v globini srca zakoreninjena ãustva
manjvrednosti.
V tak‰nem razpoloÏenju ga je zalotilo sodno obvesti-
lo, da se bo dne 20. junija vr‰il dolgo napovedani in dol-
go odla‰ani krajevni ogled pri Trnski peãi. Razen toÏni-
ka in toÏenca je sodnija pozvala mnoge priãe, med nji-
mi tri, ki jih je predlagal Lovrek.

471 
BELI DVOR BESeDA

Ob odrejeni uri se je pod grmeãim slapom sestala

veãja druÏba. Komisija, v kateri Ïal ni bilo vodnega stro-
kovnjaka, je postopala okrog napol dokonãanih vodo-
vodnih naprav, obãudovala trgovãevo podjetnost in le-
deno mrzlo vodo, vendar ni znala ugotoviti niãesar
stvarnega. Sodnik je hotel zadevo spet odloÏiti.
»Konãno besedo bo imel strokovnjak, ki ga moramo
poklicati iz Gradca,« je menil.
»Zavleklo se bo, zavleklo,« je nejevoljno mrmral Mi-
klausin in svojemu zastopniku nekaj za‰epetal na uho.
Ta se je obrnil k sodniku: »Predlagam, da se gospodu
Miklausinu razen takoj‰nje uporabe vodovoda dovoli
tudi nadaljevanje vodovodnega jarka ob Trebinj‰ãici, ki
je Belemu dvoru nujno potreben. Gospod sodnik, saj ste
se lahko na lastne oãi prepriãali, da ne gre za nikakr‰no
zlo namero, kakor trdi toÏnik . . .«
»Hm, temu predlogu bi se nemara ustreglo . . .«
»Oprostite, gospod sodnik,« je pristopil bliÏje Lovrek,
ki je moral zaradi notarjeve odsotnosti kar sam zastopa-
ti svojo pravdo, »zla namera obstaja. Da to dokaÏem,
sem predlagal za priãi posestnika BlaÏona in Podpeãa-
na.«
Sodnik, Miklausinov lovski prijatelj in tudi sam po-
nemãenec nekje iz mariborske okolice, je v zadregi okle-
val. Ni se rad zameril vplivnemu trgovcu, a njegova
pravna zavest je bila ‰e vedno dovolj moãno razvita ter

472 
BELI DVOR BESeDA

je terjala od njega kar najstroÏjo nepristranskost. Po

kratkem premisleku je torej ugodil Lovrekovemu pred-
logu in zasli‰al obe priãi, ki sta toãno ponovili razgovor
v toÏenãevi trgovini. Miklausin je spreminjal barve in dr.
Marke‰ se je od jeze grizel v ustnice.
»Tako, tako,« je godrnjal sodnik in se zresnil. »Îal mi
je, gospod doktor, va‰emu predlogu ne morem ustreãi.
Vse ostane pri starem, zadnjo besedo prepu‰ãam izve-
dencu.«
»Ah, v jezi izreãene besede . . . ,« je zaãel odvetnik.
»·e kaj?« ga je prikinil sodnik. »Aha! Gospod Grad-
nik, za prião ste predlagali tudi gospoda naduãitelja Ur-
banãiãa . . .«
»Da! On je pred leti z rdeãim barvilom in Ïagovino
raziskoval upoãasnjeni vodni tok ter se prepriãal, da
teãe Trnski potok pod zemljo dalje, da pod gozdno ka-
pelo priteka v votlino in se nazadnje na drugi strani Gra-
di‰ãa izliva v LoÏnico.«
»Poskus je enostaven,« je prikimal Urbanãiã. »Barvilo
in Ïagovino imam s seboj. Z lahkoto se prepriãate sami,
gospod sodnik!«
»Ugovarjam!« je viknil dr. Marke‰. »Opozarjam na
moÏnost goljufije . . .«
»Ej, dobro!« ga je zavrnil uãitelj. »Prepustimo izvr‰i-
tev poskusa sodnemu slugi! V dobri uri smo spodaj pri
gozdni kapeli, odkoder — po moji izku‰nji — priteka

473 
BELI DVOR BESeDA

Trnski potok v votlino. Toãno ob dogovorjenem ãasu

naj se priãne metanje poskusnih predmetov v poÏiralnik
pri Trnski peãi, a traja naj toãno pet minut. Tako se bo-
mo lahko prepriãali, ali bo ãisti vodi sledila najprej po-
barvana in z Ïagovino pome‰ana, nato pa znova ãista.«
Sodnik je preudarjal in se oziral v spenjeno vodo,
bobneão v poÏiralnik, ki bi se moral po Miklausinovem
naãrtu zagraditi tako, da bi se edino preseÏek vode ob
hudih nalivih ‰e stekal vanj, sicer pa naj bi se vsa voda
odvajala proti Belemu dvoru. Da, v tem je bilo jedro
spora.
»Dobro. Strinjam se,« je sodnik nazadnje le pristal na
Urbanãiãev predlog.
In tako se je zgodilo, da so poldrugo uro zatem, sto-
jeãi ob votlinskem slapu pod kapelico, preseneãeni do-
ãakali rezultat — eni z zadovoljstvom, drugi z jezo: kri-
stalnoãista voda se je nenadoma pordeãila, v tolmunu
pa se je zasukljala Ïagovina. Pet minut pozneje, kakor je
bilo dogovorjeno s sodnim slugo, je pojav spet ponehal.
Sodnik se je z obÏalovanjem obrnil k Miklausinu in
njegovemu zastopniku, nato pa izjavil, da bo kar najhi-
treje izdal pismeno razsodbo. In Ïe to se je zdelo Mi-
klausinu slabo znamenje, da se je kar poslovil — sicer
prijazno kakor vedno — ne da bi bil — v veliko nezadov-
oljstvo njegovega laãnega spremstva — sprejel vabilo k
juÏini na Belem dvoru.

474 
BELI DVOR BESeDA

âez teden dni so izvedeli, kako se je iztekla pravda.

Razsodba je doloãala, da sme Miklausin iz Trnskega po-
toka odpeljati samo toliko vode, kolikor je rabi za res-
niãne potrebe Belega dvora. Zagraditev prvotne struge
bi bila nezakonita in se iz teh in teh toãno na‰tetih raz-
logov prepoveduje. ObtoÏenec mora plaãati vse pravd-
ne stro‰ke.
Huda stvar za Miklausina! Îe drugiã ga je Gradnikov
sin udaril po najobãutljivej‰em Ïivcu: po njegovi denar-
nici. Izguba pa je bila tudi sicer zanj dovolj velika. Poleg
sodnih stro‰kov je moral predrugaãiti ves vodovod. ·e
najhuje pa je starca bolelo to, da je javno mnenje bolj ali
manj glasno pritrjevalo Lovreku, njega pa obsojalo.

475 
BELI DVOR BESeDA

VI

L ovrek je stopal po kolovozu med njivami, na kate-

rih je klasje Ïe rumenelo. Rdeãi mak in sinji modriÏ
sta poskrbela za potrebno barvitost in z jasnega neba
pripekajoãe sonce je osvetljevalo zlato valovje z Ïivim
bleskom. Nedeljski popoldan je izvabil na polje kmeãke
gospodarje, ogledujoãe rast nasadov, in iz zelenja so se
prikazovali beli rokavi kakor krila velikih metuljev.
Dan je bil lep, a za spoznanje prevroã, zato je Lovrek
kmalu krenil v senco jel‰, ki so na vsej poti spremljale
tek LoÏnice.
Ljubil je to mirno stezo sredi polja, ljubil Ïuborenje
valov, ki so mu polglasno ‰umeli v u‰esih. Najlep‰e je
bilo zveãer . . . Sam sredi klasja in murnov, spro‰ãen
vsakdanjosti. Danes pa se v njem ni zbudilo pravo ob-
ãutje — bil je nekako nemiren —, morda po krivdi so-
parnega vzdu‰ja ali zaradi morebitnega sreãanja z Vido.
Ni si hotel priznati svojega namena — videti jo. Ker so
mu bili znani redni nedeljski izleti Razborãanov, je raãu-
nal z moÏnostjo, da so prav danes spet v Zalesju. Le od
daleã bi jo rad videl, samo od daleã . . . Morda pa samo

476 
BELI DVOR BESeDA

po sebi nanese tako, da jo sreãa s prijateljicami kje zu-

naj na kratkem sprehodu.
Poãasi in zasanjano je ‰el dalje in ‰um padajoãe vode
je enakomerno bil na njegovo uho, izpriãujoã mu, da se
bliÏa jezu, kjer se je nekoã lasal s tr‰kimi pobalini. Od
tistih dob je preteklo Ïe mnogo let, deãki so dorasli v
moÏe in mladeniãe ter se zelo predrugaãili, ni pa se
spremenilo staro sovra‰tvo. Ulrik, na primer, ga ‰e ved-
no ne more videti. Sicer se bolj redko sreãujeta — samo
v ãasu poãitnic, kajti Miklausinov sin obiskuje gimnazijo
ali pa je morda Ïe na visoki ‰oli. Vsakokrat ‰vigne fant
prihuljeno, z nelepim ognjem v pobe‰enih oãeh mimo
njega, kakor potepeno ‰ãene, bojeãe se palice in kam-
nov.
Lovrek je nehote nekoliko postal in zavzdihnil. Ka-
morkoli pogleda, povsod samo sovra‰tvo, zgolj zavist,
obrekovanje in kleãeplazenje na tem ljubem boÏjem
svetu . . . Niã veã ni tako, kot je bilo vãasih . . . Zadnje
ãase je morda ravno zato vse pogosteje razmi‰ljal o tuji-
ni, zlasti o vrtnarskem raju v Kaliforniji, kjer bi mu bila
sreãa nemara milej‰a. Obogatel bi, se vrnil in kupil Beli
dvor . . . Za dobro kupnino bi ga skopuh takoj prodal,
o tem je bil Lovrek trdno prepriãan. In denar bi mu za-
gotovil tudi naklonjenost Vidine matere . . . Nadaljeval
je to svojo pot in si domi‰ljal, kako se je ravnokar vrnil
v domovino . . .

477 
BELI DVOR BESeDA

Zatopljen v prijetne misli se je pribliÏal Stanovniko-

vemu, s senãnimi lipami preraslemu vrtu. Kakor vedno
ob poletnih nedeljah je bil vrt tudi tokrat poln izletni-
kov, katerih Ïivahno govorjenje je zdramilo zasanjane-
ga fanta. — Korak mu zastane, srce zatrepeãe: zares,
Razborãani so tu! In tudi Vida je med njimi! V njeni
svetli poletni obleki jo je takoj prepoznal. — Kaj naj sto-
ri? K njim ne more in ne mara, za spodoben umik je Ïe
prepozno, ker so ga gotovo opazili. — Iz muãne zadre-
ge ga je re‰ila tolpa mladih ljudi, samih ponemãencev,
rudni‰kih nastavljencev, trgovskih in obrtni‰kih pomoã-
nikov ter dveh ali treh dijakov, ki so v sklenjeni vrsti pri-
topotali po pra‰ni cesti s postaje in prepevali nem‰ko
bojno pesem Die Wacht am Rhein. Vmes se je od ãasa
do ãasa zasli‰alo v blagoglasni tr‰ki nem‰ãini: »Dol z
morilci! Dol z njihovimi zavezniki!« Pozornost vseh go-
stov se je usmerila nanje in Lovrek je izkoristil ugodno
priloÏnost ter se pred njihovi pogledi skril za plot.
Tako skrit si je globoko oddahnil in radovedno opa-
zoval pohod rjoveãe, cesto zapirajoãe rajde, ki je nasled-
nji trenutek Ïe izginila za Dimeschovo hi‰o in nadalje-
vala proti sredini trga.
»Kaj neki se je zgodilo, da tako vre‰ãijo?« je vpra‰al
pismono‰o, hiteãega na postajo po po‰to.
»Ali ‰e ne veste? V Sarajevu so danes umorili presto-
lonaslednika in njegovo Ïeno.«

478 
BELI DVOR BESeDA

»Kdo, kdo?«
»Ne vem niã natanãnega.«
Lovrek ‰e ni popolnoma dojel pomena grozne vesti in
je osuplo strmel za odhajajoãim moÏakom, ko se je raz-
grajajoãa tolpa iznenada spet vrnila . . .
Mlada bedasta usta vinjenih, od kriãanja zariplih
obrazov so ‰iroko odprta, kliãejo in tulijo. Lovrek se jim
umakne ãisto k plotu, nadejajoã se, da ga puste v miru.
V nesreão je med njimi Ulrik, ki kot abiturient Ïe uÏiva
nekoliko prezgodnje poãitnice. Mahajoã z roko ustavlja
vrsto.
»Glejte ga, srbskega prijatelja!« zavpije Ïe od daleã.
Drhal krikne in se — z Ulrikom na desnem krilu — zaÏe-
ne proti njemu.
»S poti!« se razkoraãi Miklausinov sin.
»Za vse je dovolj prostora!« odvrne Lovrek in se ne
gane.
»S poti!« ponovi Ulrik trmoglavo. »Zavezniki zloãin-
cev se ne bodo repenãili po na‰ih cestah.«
»S pijanci se ne prerekam,« se vznejevolji Lovrek, od-
rine nasilneÏa in gre svojo pot.
Drhal je vsa razkaãena. Z divja‰kim krikom se usuje
za njim in ga obkoli ob vhodu na Stanovnikov vrt —
pred oãmi preseneãenih in nemalo prestra‰enih gostov.
Nekateri Ïe vstajajo in se umikajo v varnej‰e notranje
prostore, drugi nemirno priãakujejo bliÏajoãi se pretep,

479 
BELI DVOR BESeDA

iz katerega bi se kaj lahko izcimil povod za naskok slo-

venske narodne gostilne. Strah je razumljiv, predobro se
‰e spominjajo ptujskih, celjskih in mariborskih dogod-
kov. A skoraj ni mogoãe, da bi si ponemãenci kaj podob-
nega dovolili v popolnoma slovenskem Zalesju . . . In
ãe bi si vendarle . . . ? Odpor bi vsaj trenutno ne bil
kdove kako uãinkovit . . .
Lovrek se ne boji, vendar pa mu je muãno, ker je iz-
postavljen toliko zijalom. Nasloni se na plot, da si zava-
ruje hrbet, in razdraÏeno vpra‰a: »Kaj pomeni ta beda-
sta komedija? Pustite me pri miru!«
»Najprej te pretepemo!« mu zagrozi Ulrik.
»Dobro, dobro! Pretepimo ga!« povzame zbor in pri-
tisne bliÏje.
»Nazaj!« zavpije Lovrek tako divje, da se fantje kriãeã
ko jesiharji pla‰no umaknejo. Samo Ulrik, ãigar strast-
no sovra‰tvo je moãnej‰e od razuma, stopi bliÏe. Vse
umolkne in upira poglede na nasprotnika.
»Jezik za zobe!« zakliãe mladi Miklausin na ves glas.
»Poznamo te, seme zloãinskega rodu! Kakr‰en oãe, tak-
‰en sin . . . Oãe ubijalec, sin prijatelj morilcev . . .«
Ob tej Ïalitvi, ki ji ni dal najmanj‰ega povoda, Lovrek
skoraj omahne. Najraje bi planil nad klevetnika in ga
zmalinãil, vendar se premaga in odvrne s povzdignje-
nim glasom:

480 
BELI DVOR BESeDA

»In tvoj oãe, tvoj oãe je goljuf in tat! Ti si mu dosto-

jen sin! On je mojemu oãetu nekoã ukradel Beli dvor, ti
bi rad ukradel mojo ãast . . .«
S sklonjeno glavo in z rikom zabodenega tura se Ul-
rik zakadi v Lovreka, ki suhljatega, malce slabokrvnega
dijaka z enim samim sunkom pahne v sredino njegovih
prijateljev. Vinjene butice se razvnamejo, z vseh strani
navale na Lovreka, bijoã po njem z rokami in palicami.
Nevarnost podeseteri fantove moãi! Njegov siloviti za-
mah vrÏe sprednjo vrsto na tla in jo povalja po prahu,
nato zahre‰ãi plot: z enim samim prijemom odtrga de-
belo lato in jo zavihti nad svojo glavo. Okrvavljen in raz-
trgan skoãi s plameneãimi oãmi med napadalce, ki ma-
homa pokaÏejo pete in se z rezkim kriãanjem razbeÏijo
po trgu.
Ulrik se ves pra‰en in kakor pijan pobira s tal, s krva-
vimi oãmi buli v moãnega nasprotnika in ponavlja s pe-
nastimi usti, kakor da je ob pamet: »Prekliãi, lopov! Pre-
kliãi, lopov!«
Ljudje zadrÏujejo sapo, v neznosni napetosti jim go-
maze telesa, ko priãakujejo nadaljnji spopad. Kruto ra-
dovedni, skorajda krvi Ïeljni pogledi poãasi osvestijo
Lovreka. Urezali se bodo, on jim Ïe ne bo priredil pete-
linjega boja!
S prezirljivo kretjo spusti kol na tla: »Konec komedi-
je!«

481 
BELI DVOR BESeDA

Ko hoãe oditi, skoãi Ulrik ‰e enkrat predenj: »Prekliãi,

kar si dejal o mojem oãetu!«
Lovreku se zdi fantovo poãetje veã ko sme‰no. Ta
suha juÏina, namesto da bi mu bila hvaleÏna za njegovo
velikodu‰nost, se ponovno zaganja vanj, napadenega in
uÏaljenega. Sprva mu sploh ne mara odgovotiti, pa si le
premisli in reãe: »Resnice ne preklicujem!«
Neozirajoã se na druge, odrine Ulrika in krene skozi
odmikajoão se mnoÏico proti domu, hoteã se ãimprej
re‰iti naprijetnih zijal in zmedenega nasprotnika.
Ni ‰e napravil pet korakov, ko zasli‰i za svojim hrb-
tom prestra‰eno vpitje. A preden se utegne ozreti, telebi
silen udarec na njegov tilnik, tako da omamljen omah-
ne naprej in se komaj ujame na kolena. Skozi krvavo
meglo, migotajoão pred njegovimi oãmi, zagleda Ulrika,
ki stoji z odloÏenim kolom kakor prikovan sredi ceste.
Ob tem pogledu popade Lovreka zverinska besnost. Z
neãlove‰kim krikom tiplje okrog sebe, kakor bi iskal za-
hrbtnega napadalca, nato sunkoma vstane in se zaÏene
za odrevenelim Ulrikom, ki v grozi zbeÏi k Stanovniko-
vemu plotu. Kol mu zdrkne iz trepetajoãe desnice.
Lovrekove roke ujamejo Ulrika in ga stisnejo z Ïelez-
nim prijemom: »Na tla poklekni! Za odpu‰ãanje me
prosi!«

482 
BELI DVOR BESeDA

Ulriku izstopijo oãi iz jamic, v blaznem strahu se za-

man trga iz nasprotnikovih rok in tuli s posinjelim obra-
zom: »Lass mich! Lass mich! Schweinehund!«
Ta prosta‰ka, v nem‰kem jeziku izdavljena psovka
odplavi poslednje ostanke Lovrekove razsodnosti. Z
udarcem ene roke tre‰ãi mrzliãno drhteãega Ïaljivca na
tla, z drugo pa pograbi ob nogah leÏeãi kol in ga dvigne.
·e trenutek in zgodilo se bo nepopravljivo, zloãinsko
dejanje . . . Kdo ti ustavi roko, Lovrek?
»Lovrek, ne! Meni na ljubo, ne!«
Obupan in solzan, toda preãudno sladek glas, ki bi
mu Lovrek prisluhnil v najhuj‰em gromu, priplava do
njegovih u‰es. Kakor v sanjah, pod vplivom nevidne sile
se obraãa fant proti kraju, odkoder je zazvenel; pest se
mu razklene in izpusti kol, ki se zakotali na cesto. Oãi se
mu raz‰irijo kakor zamaknjencu: Vida stoji pred njim.
Njen dragi obraz je smrtnobled, njene ustnice pa ‰e
vedno ponavljajo in rotijo: »Lovrek, ne! Meni na ljubo,
ne!«
Mladeniã in dekle se zastrmita drug v drugega, ne za
dolgo, za dve, tri sekunde, ki jima pomenijo blaÏeno
veãnost. Nepopisno blaÏenost moti edino strah, da bi
prezgodaj minila odmaknjenost njunih du‰. In res, ljud-
je, hlepeãi po novi dogodiv‰ãini, pritisnejo bliÏje in nji-
hovi mrmrajoãi glasovi ju prebude iz ãudovite omam-
ljenosti.

483 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek je zdaj pomirjen, niã na svetu ga ne more veã

razdraÏiti. Z dolgim pogledom se poslovi od deklice,
nato se ji globoko prikloni in poãasi odide po poti, po
kateri je pri‰el. Preden izgine za Dimeschevim sadov-
njakom, ‰e razloãno sli‰i ogorãeno o‰tevajoãe vzklike
Vidine matere.
»Moj Bog, Vida! Kaj si ponorela? S tak‰nim pretepa-
ãem govori‰? Kaj poreãejo ljudje?«
O, ljudje so Ïidane volje, ki jo nekoliko moti obÏalo-
vanje, da se je zanimiva igra prezgodaj konãala. Joj, ko-
liko senzacij v enem samem dolgoãasnem nedeljskem
popoldnevu: atentat v Sarajevu, splo‰ni pretep na trgu,
dvoboj med sinovoma sovraÏnikov — ej, kakor stari
tako mladi — in sli‰ite, sli‰ite! med dekletom in njim
tudi ni kar tako — gospa lekarnarjeva je kar pihala od
jeze. — No, mladi Gradnik se tu prav gotovo ureÏe . . .
To poldobrovoljno in polzbadljivo cvekanje Lovreka
ni veã doseglo. Vraãajoã se proti domu, je enakomerno
prestavljal nogi, ne da bi imel obãutek hoje. Nad Ïitnim
poljem, valujoãim v zlatu zadnjih sonãnih Ïarkov, je ‰kr-
janãek drobil svojo veãerno molitev, za vodo je nekdo
klepal koso — pek, pek — in s ceste je v drdranju loj-
trskega voza, polnega petrov‰kih romarjev, donela po-
boÏno zategnjena pesem. Lovrekovi ãuti, ki so sicer ver-
no pristrezali raznolike vtise, pa jih niso pu‰ãali do same
zavesti: v njej ni bilo prostora niti zanje niti za kaj dru-

484 
BELI DVOR BESeDA

gega. Kakor zvezde vodnice so blestele pred njim Vidi-

ne vlaÏne oãi in kakor razodetje so mu odmevale v du‰i
njene besede: »Meni na ljubo, ne!«

485 
BELI DVOR BESeDA

11. DNEVI PRED VOJNO

T rgovec Miklausin je skoparil s svojimi ãustvi, edino

sina Ulrika in pa Beli dvor je ljubil, kolikor je paã
sploh mogel ljubiti: bila sta mu vse na svetu. Toda kakor
vse njegovo bitje, je bila tudi ta ljubezen v svojem bistvu
zagrizena in sebiãna: v sinu je zrl popolno uresniãenje
svojih mladostnih upanj in naãrtov, v Belem dvoru pa
sebi in drugim dojemljivi dokaz svoje premoãi nad nas-
protniki. Ulrik se je, odkar je bil dorastel v mladeniãa,
gibal bolj v druÏbi svojih vrstnikov, tako da so ga doma
tudi v obilno odmerjenih poãitnicah le redko videvali.
Oãe ga je torej ljubil bolj od daleã in se veselil njegove-
ga napredka. Svoj prosti ãas, zlasti nedelje in praznike,
pa je skoraj redno preÏivljal na belodvorskem posestvu.
Tam ga je tudi presenetila novica o sarajevskem umoru
in sinovem pretepu. V prijetni pozabi je stal vrh sadov-
njaka in se z enakim uÏitkom kot Ïe tolikokrat poprej
opajal ob pogledu na ponosno proãelje starodavnega
poslopja, dolgo potegnjene hleve in kozolce, rumeneãe
njive in zelene travnike ter temaãni ribnik pod njim, ko
so ga zmotili krevsajoãi koraki starega dninarja Andrej-
ca. Komaj je od njega zasli‰al usodne vesti — smrt av-

486 
BELI DVOR BESeDA

strijskega prestolonaslednika ga je samo vznemirila, to-

da pretep in poraz njegovega lastnega otroka ga je pre-
sunil —, je brez nadaljnjih poizvedb odhudouril proti
trgu. V njegovem srcu, v njegovih mislih je bil otrok
prvi, to se je zdaj pokazalo.
Doma sta se oãe in sin molãe pozdravila.
»RazÏalil te je. ToÏiti ga mora‰!«
»Povej, kako je bilo.«
Ulrik je bil tokrat po‰ten in ni olep‰aval svojega po-
ãetja. âisto odkrito je priznal, da je Ïe dolgo Ïelel obra-
ãunati z mrzkim ãlovekom, ki venomer blati Miklausi-
novo ime in ga posku‰a osramotiti. Opisal je ves dogo-
dek, Lovrekovo zmago in svoj poraz (z rdeãião sramu na
svojem prijetnem, oãetovemu zelo malo podobnem
obrazu). Med pripovedovanjem je starec nemirno begal
po sobi in s stisnjenimi ustnicami sprejel ob koncu Ul-
rikovega poroãila njegov bolestni izbruh: »·e jutri vloÏi‰
toÏbo, kajne?«
S trpeãe skremÏenim obrazom je sin ãakal oãetov od-
govor.
Oãe se mu je odzval s pogledom, v katerega je neho-
te vloÏil veã pomilovanja kot soãutja: »·e na misel mi ne
pride. Zakaj bi brez potrebe me‰al pozabljeno nesnago?
Pri kupãijah je vedno nekaj smradu, kaj hoãe‰ . . .«
»Îalitev je sli‰al ves trg . . . Ljudje so se smejali . . .«

487 
BELI DVOR BESeDA

»Kaj me brigajo ljudje! Preveã dela bi imel, ãe bi jih za

vsako obrekljivo besedo vlaãil k sodniku . . . Vem, da
me nimajo posebno radi, toda, dragec, bojijo se me ven-
darle . . . In to je glavno, to . . .«
»Rekel je, da si goljuf in tat . . . Mora‰ ga toÏiti . . .«
Sinova trdovratnost je trgovca raztogotila.
»Ne, sem rekel,« je vzrojil. »Ne vtikaj se v moje zade-
ve!«
»Torej je resnica, kar je trdil?« je vpra‰al Ulrik z drh-
teãimi ustnicami.
»Resnica, resnica . . . Pri kupãijah je paã tako, da
zmaga tisti, ki je bolj prebrisan. Seveda, ljudje hitro go-
voriãijo o goljufiji, ker ne poznajo trgovskih zvijaã.«
»Ali mi lahko potrdi‰ s svojo besedo, da nisi postopal
na neãasten naãin?«
»BeÏi, beÏi s tem ãvekanjem! âast, ãast! Denar je glav-
no!«
Sin mu ni takoj odgovoril. ·ele po dalj‰em premolku
je dejal tiho, vendar odloãno: »Meni je predvsem za
ãast. Tak‰en sem in drugaãe ne morem. Zakaj me nisi
vzgojil drugaãe? Zdaj ne morem veã misliti, kakor misli‰
ti. Sam si poi‰ãem zado‰ãenje . . .«
»Prepovedujem ti! Pomni, fantiã, da je‰ moj kruh in
da je tvoja ãast zrasla na mojem denarju!«

488 
BELI DVOR BESeDA

Nato je pristavil mirneje, kakor da hoãe omiliti trdo-

to svoje zapovedi: »Ne boj se! Tvoj oãe ni neumen, vse
uredi, samo bolj trezno kakor tvoja vroãa glava.«
»Ne upam si veã med ljudi,« je zaihtel Ulrik, »s prsti
bodo kazali za menoj . . .«
Miklausin se je buãno zasmejal: »Otrok, otrok! Kako
slabo pozna‰ svet! Zapomni si dobro: dokler smo moã-
ni, se nam bodo globoko priklanjali, in ni ga ãloveka v
Zalesju, ki bi se upal bojevati z menoj . . .«
»In ta, ta ãlovek . . . ?«
»Tudi z njim ‰e obraãunam,« je zakljuãil trgovec in z
mraãnim ãelom zapustil sobo. Ulrik je po njegovem od-
hodu suho zaihtel, se z glavo zaril v blazine in tako ob-
leÏal do veãera.
Tudi oãetova ravnodu‰nost ni bila povsem pristna, in
tiso noã je dolgo odla‰al s poãitkom. V svoji delavnici je
iz lonãene pipe spu‰ãal v zrak goste oblake dima, raz-
mi‰ljal in snoval naãrte. Mladi Gradnik mu je postajal
vedno bolj nadleÏen. Saj bi ga lahko toÏil, in tudi prav-
do bi dobil, to je vedel. A kaj? Ljudem vseeno ne zaveÏe
jezikov, in tudi Lovrek ne bo miroval. Nevaren postaja.
Kako ti zna mladiã negodni piãiti z jezikom! Trezen je in
bister, ej, iz ãisto drugega lesa, kakor je bil njegov oãe.
Îal je tudi Ulrik iz drugaãnega lesa kot Miklausin, po
Ïensko obãutljiv in preveã razburljiv. Za trgovino ne bo,
to se Ïe vidi. Vraga, zmoÏen je, da ãofi v kako neumnost

489 
BELI DVOR BESeDA

in si pokvari vse Ïivljenje . . . Ob tej misli je trgovca za-

zeblo: za vsako ceno ga mora obvarovati pred podobni-
mi spopadi in razoãaranji.
In ãeprav bo moral oãe stopiti naravnost v sovraÏni-
kov brlog . . . Saj res, to bi bilo najbolj‰e! Morda je Lov-
rek vendarle tako pameten in gospodarsko misleã ãlo-
vek, da zaradi nekak‰nih ãustev in otro‰kih obljub ne bo
odklonil dobre kupãije . . . Odloãitev mu bo paã treba
nekoliko olaj‰ati — s po‰teno vsoto denarja . . . To bo
Ïrtev — toda saj bo za Ulrika in . . . morda tudi za mir
dolgih noãi . . .

490 
BELI DVOR BESeDA

II

M iklausin je bil moÏ dejanj in tako se je Ïe v pone-

deljek navsezgodaj oglasil na Gradi‰ãu. Lovrek je
sam na vrtu presajal solato, kajti Janez je maloprej od-
peljal zelenjavo v mesto, ostali druÏinski ãlani pa so bili
vsak po svoje zaposleni v kuhinji, hlevu in na pa‰niku.
»Vãeraj‰nja stvar mi je neprijetna,« je zaãel trgovec
po nekoliko prisiljenem pozdravu, »Ulrik je zelo nepre-
mi‰ljen in vroãekrven . . .«
Lovrek mu ni takoj odgovoril, ãakal je nadaljevanje
oãitka, toda starec ni mogel ali pa ni maral zadeve ob-
ravnavati podrobneje, marveã je hlastno dodal: »Ve‰
kaj, pokopljimo na‰e neumno sovra‰tvo!«
Lovrek se je zaãudil.
»Meni pravite to? Ali mar izhaja sovra‰tvo od nas?
Slabega spomina ste, gospod Miklausin! Kdo je ugrabil
na‰o domaãijo, kdo me je pregnal na Stropnico — po
nedolÏnem, kakor bi vam lahko povedal va‰ Ulrik —,
kdo posku‰a uniãiti moje s teÏavo pridobljeno blago-
stanje? Kdo mi je odjedel stranke, kdo mi je hotel oro-
pati vodo? In kdo me je vãeraj pred vsemi ljudmi po-
sku‰al oblatiti? In vi pravite, pokopljimo sovra‰tvo! Vi

491 
BELI DVOR BESeDA

ga pokopljite, in vse bo dobro! Jaz se samo branim. âe

vas moji udarci bolijo, pripi‰ite samemu sebi!«
Starec je pazljivo poslu‰al razvnetega fanta, pri ãemer
so mu oãi ves ãas uhajale ãez sadovnjak k Belemu dvo-
ru. Svetlo obzidje se je ble‰ãalo v mladem jutru in pre-
bujajoãe se sonce je vÏigalo temno zelenje smrekovih
vrhov.
»Fant, tamkajle je zaãetek in konec vsega zla,« je od-
vrnil, kot da je presli‰al Lovrekove teÏke obtoÏbe, in na-
daljeval z nenavadno odkritostjo: »Ne misli, da sem
brezsrãneÏ! Po krivdi tvojega oãeta sem preÏivel grenko
mladost . . . SovraÏil sem ga, res je, a pogubil ga nisem
jaz: pogubile so ga karte, pijaãa, baharija . . .«
»O, vse to mi je predobro znano,« je prikimal mladi
Gradnik in nato s predirljivim pogledom obvisel na
trgovãevem obrazu. »Vpra‰anje je samo eno: ali niste
uporabili tudi drugih ‰e uãinkovitej‰ih sredstev, da bi
hitreje dosegli svoj namen? Nisem ‰e pozabil vajinega
zadnjega razgovora v oãetovi sobi, a marsikaj sem izve-
del pozneje od drugih ljudi . . .«
»To je obrekovanje, grdo obrekovanje . . .«
»In moj oãe, ki so vam oãitali goljufijo . . .«
»Tvoj oãe je bil tisti dan nor.«
Lovrek je skomignil z ramo: »Poceni odgovor!«
Miklausin je stopil tik pred fanta in ga prepriãeval z
iskrenim, skoraj roteãim glasom: »Fant, ãe bi bil poslu-

492 
BELI DVOR BESeDA

‰al do konca, bi me sodil praviãneje. Zaradi vaju, ne-

bogljenih otrok, sem takrat ponudil tvojemu oãetu
oskrbni‰ko mesto. In kaj je storil on? âez stopnice me je
vrgel in opsoval me je za mojo dobroto . . .«
Lovrek ga je opazoval in mu nekoliko dovzetneje pri-
sluhnil. Kak‰en ãlovek je to? NajteÏje oãitke presli‰i in je
navsezadnje prepriãan o svoji dobri volji in velikodu‰-
nosti . . . Oãitno nima smisla za obiãajno po‰tenost,
oãitno presoja vse z vidika osebne koristi. V njenem svi-
tu ogleduje, spoznava in doÏivlja svet okrog sebe.
»Hm, jaz ga razumem,« je odvrnil z jedkim smehlja-
jem. »Ne samo, da vas je osumil nepo‰tenih spletk in
oãitne goljufije, paã pa ni mogel, on, gospodar Belega
dvora, ãez noã postati hlapec sinu svojega biv‰ega dni-
narja . . .«
Miklausinu so nabreknile Ïile na vratu: »Fant, ne gre-
bi po mojem najobãutljivej‰em mestu! O‰aben si! Glej,
da se ne pogubi‰, kakor se je tvoj oãe . . .«
»O‰abnost mi je brÏkone v krvi,« se je nasmehnil
Lovrek. »Saj veste, Gradniki ne prosimo. Vem, da bi se
svoje dni tudi jaz re‰il Stropnice, ãe bi pri‰el k vam mo-
ledovat za usmiljenje. Pa nisem, upiralo se mi je. Takrat
se je pokazalo, da ima tudi va‰ sinko zelo ‰iroko vest.
Prvi me je napadel in se po svoji krivdi zvrnil v jez. Jaz
sem ga vseeno re‰il gotove smrti . . . In kaj je storil?
Molãal je . . .«

493 
BELI DVOR BESeDA

»LaÏe‰! Ulrik mi vedno vse pove . . .«

»Ali ste ga sploh kdaj vpra‰ali?«
Preprosti odgovor je Miklausinu zalepnil usta. Spom-
nil se je, da Ulrik nikoli ni maral govoriti o svoji nezgo-
di in spomnil se je tudi, da je sam, kljub odloãni izpove-
di takratnega nem‰kega uãitelja, slutil resnico in se je
natihoma bal.
»Dobro, morda se ti je takrat zares zgodila krivica.
Pozabi, ãe more‰! Staro sovra‰tvo pa pokopljimo, kakor
sem Ïe rekel.«
»No dobro! Kako si predstavljate pokop? Ali vrnete
Beli dvor?«
»Za slabe dovtipe je ‰e prezgodaj,« je menil trgovec s
prisiljenim smehom.
»Potem pa ne vem, kako . . .«
Miklausin se mu tesno pribliÏa. Îivahno in prepriãe-
valno mu teãe beseda, nenavadno mehak je njegov glas.
»Izseli se s svojo sestro! Gradi‰ãe vama odkupim, pre-
plaãam, ãe je potrebno . . . Mlada sta in drugod bosta
sreãnej‰a. Spravimo se drug drugemu izpred oãi, in
konec bo vseh prepirov in pretepov!«
Lovreka je moãno srbela noga, da bi z njo uãinkovito
in jasno pokazal izku‰njavcu najkraj‰o pot po bregu,
vendar se je premagal, pa ‰e to iz obzirnosti do njego-
vih sivih las. Znova in znova je spoznaval, da se Miklau-
sin resniãno ne zna vÏiveti v du‰evnost drugega ãlove-

494 
BELI DVOR BESeDA

ka in zna misliti samo nase; kakor samopa‰ni voznik na

javni cesti je, ki se niti malo ne ozira na druge. Zatorej
ga poniÏevalni predlog ni niti razburil in malone smeh-
ljaje mu je odgovoril nanj.
»Imenitna zamisel! Stran z Gradniki! Stran tudi s po-
slednjega ko‰ãka zemlje, ki je ‰e njihov . . . Moj odgo-
vor je kratek: nikoli!«
»Dobro premisli, fant! V pogubo sili‰!«
»Jaz, Gradnikov sin, naj bi premi‰ljeval? Ali se vam ‰e
ni posvetilo v glavi, da garam in se upiram, snujem na-
ãrte in odbijam va‰e napade z eno samo mislijo, z misli-
jo na izgubljeno domaãijo? Ali naj vam izdam, da sma-
tram bivanje izven nje za pregnanstvo in da v sanjah Ïe
zdaj pogosto hodim po Belem dvoru kot njegov gospo-
dar . . . ?«
»V sanjah Ïe, v sanjah! V resnici nikoli!«
»O, jaz sem mlad in vi ste stari — predolgo mi najbrÏ
ne bo treba ãakati. Verjamem tudi v resniãnost starega
slovenskega reka, saj uganete, katerega?«
»Ne re‰ujem ugank!«
»Kakor na kup, tako s kupa . . .«
Miklausin je nenadoma zajeãal, zakaj Lovrekov rek je
z neizprosno jasnostjo odgrnil po‰astno slutnjo, ki je Ïe
nekaj let glodala njegovo srce, slutnjo, ki mu je ugrabi-
la spanec prenekatere noãi. Naval ledene groze mu je
skrivil hrbet in skremÏil obliãje.

495 
BELI DVOR BESeDA

»Ni res! Ne bo tako! Îe ukrenem, da se ne bo zgodi-

lo po tvojih Ïeljah . . .« je sigal in se pla‰no odmikal, ka-
kor da se boji nenadnega napada.
»O, jaz sem potrpeÏljiv, ker dobro vem, zakaj bi se
nas Gradnikov tako radi znebili iz doline. Va‰a slaba
vest smo . . . Vem, v napoto sem vam in va‰emu sinu,
zaradi katerega ste se danes potrudili do mene.«
»Fant, poslednjiã ti reãem: umakni se zlepa!«
Trgovec se je bil medtem Ïe spet obvladal in njegova
jeza zaradi neuspelega poskusa je bila veãja od njegove-
ga strahu.
»Ne umaknem se!« je jezno vzkliknil Lovrek. »Umak-
nite se vi! Jaz ostanem na Gradi‰ãu, dokler nam ne vrne-
te Belega dvora . . . âe je treba, do smrti! Gospod Mi-
klausin, sprava je moÏna, pripravljen sem celo pozabi-
ti vse bridkosti, ki ste jih prizadeli na‰i rodbini, ãe izpol-
nite moj pogoj, namreã, da mi po plaãilu resniãnih dol-
gov mojega oãeta vrnete Beli dvor. To je moja zadnja
beseda.«
Miklausinov Ïolti, tudi v dobrih urah malo mikavni
obraz se je v poplavi nepopisnega srda preobliãil v re-
Ïeão se spako, oãitujoão veã zverinskega kot pa ãlove‰-
kega obãutja. Nekaj trenutkov je strmel v mladeniãa,
kakor da se ga ne more nagledati, nato pa so se njego-
va usta razklenila v grdem smehljaju.

496 
BELI DVOR BESeDA

»Dobro, dobro, mladi gospod! Va‰e besede so me

oprostile nekih pomislekov in predsodkov, ki jih imajo
navsezadnje tudi ljudje moje vrste. Naj bo po va‰e! A
povem vam: to uro boste pomnili!«
Brez slovesa je odstopical po kamnitih stopnicah in
spodaj zaloputnil vrata za seboj. Iz kuhinje je prihitela
Polonica in bojeãe spra‰evala, kaj je hotel stari grabeÏ-
ljivec. Bratu se ni posreãilo razpr‰iti njenega strahu, si-
cer se je pa itak sam zavedal, da se bo ma‰ãevalni starec
posluÏil najskrajnej‰ih sredstev, predvsem svojih dobrih
zvez z vladajoão nem‰ko in odpadni‰ko gosposko. Toda
vseeno je bil dobre volje, vseeno je ãutil bojevito razpo-
loÏenje. Po toliko letih je lahko dal du‰ka svojim ãust-
vom in povedal Miklausinu, kar mu je ‰lo.
Veselo si je zaÏviÏgal in nadaljeval priãeto delo.

497 
BELI DVOR BESeDA

III

P o dolini so dirkale najneverjetnej‰e vesti o vojnih

pripravah in skoraj‰njem izbruhu vojne, o veleizda-
jalcih in skrivnostnih avtomobilih, naloÏenih z zlatom,
ki ga hoãejo Francozi skozi na‰e kraje pretihotapiti v
daljno Rusijo. Vzdu‰je je brnelo od govoric in spletk, na-
tolcevanja in ‰ãuvanja, in nad dolino se je kakor megla
vlaãilo priãakovanje neãesa groznega. Bojna vihra je zbi-
rala svoje sile, da pomete z obliãja zemlje brezskrbno
veselje, sonce in cvetje, ki jih je ‰e vedno v takem preo-
bilju razsipavalo dareÏljivo poletje. Namesto da bi se ga
bili veselili, so ljudje jutro za jutrom strahoma segali po
ãasopisih, naphanih z zlaganimi poroãili, in jih odlaga-
li z vzdihi olaj‰anja, ker se je odloãitev vnoviã zavlekla
za nekaj ur.
Zlata doba za ponemãence, katerih razvpito glasilo
Völkische Wacht je bruhalo na vse Slovence, zlasti na za-
vedno slovensko razumni‰tvo in dija‰tvo, ogenj in Ïve-
plo, dolÏeã jih tajnega sporazuma s srbskimi ãetniki in
drugimi sovraÏniki monarhije, namigavalo med vrstami
in pozivalo oblasti, naj s krepko roko zadu‰e rovarjenje
proti obstojeãemu drÏavnemu redu.

498 
BELI DVOR BESeDA

Listiãevo pisarjenje je bilo sicer na las podobno izli-

vom drugih, veãjih in najveãjih avstrijskih nem‰kih
listov, a bilo je strupenej‰e in zlobnej‰e. A obdolÏitve
splo‰ne narave so le uvajale celo vrsto osebnih napadov,
ki so bili v veãini primerov plod mrÏnje in nizkotne ma-
‰ãevalnosti. In Miklausin bi ne bil Miklausin, ãe bi izpu-
stil sijajno priloÏnost za ma‰ãevanje.
Nekaj dni po njegovem neuspe‰nem razgovoru z
Lovrekom je Völkische Wacht priobãila dolg dopis iz Za-
lesja o surovem slovenskem pretepaãu, ki je brez povo-
da napadel in obãutno po‰kodoval sina najuglednej‰ega
trÏana . . . »Morda temu slovenskemu zagrizencu ni
prijalo, da je mladi avstrijski domoljub glasno izpovedal
svoje ogorãenje nad zverinskim umorom v Sarajevu,
morda se je celo ãutil prizadetega ob vzklikih, biãajoãih
prikrite srbske zaveznike v na‰em lepem, drÏavi vernem
trgu. Ali so oblasti slepe in gluhe, da smejo tak‰ni ljud-
je poãenjati, kar hoãejo in se rediti na na‰e stro‰ke?!«
Ob prebiranju teh, po strupeni zlobi narekovanih
vrstic se Lovrek ni niti jezil niti razburjal, temveã skoraj
z olaj‰anjem sprejel Miklausinov prvi udarec! Bolj ne-
prijeten mu je bil pogled na zbegane znance, ki so se
sreãanju z njim najraje izognili. Ni se jezil. Slovenski
ljudje so bili v tistih dneh paã malodu‰ni in nezaupni,
podcenjujoã sebe in precenjujoã oblastno nastopajoãe
narodne odpadnike. Drug drugega so se bali in se zapi-

499 
BELI DVOR BESeDA

rali v svoje domove, kjer so ‰u‰ljaje ugibali o negotovi

bodoãnosti, kajti na obzorju se je Ïe oÏarjal blesk bliÏa-
joãe se vojne.
Prav niã pa se ni bala vrla dija‰ka petorica v Zalesju.
·e veãkrat ko doslej je obiskala Lovreka, hoteã tako oãit-
no pokazati, da ga po laÏnivem in podlem napadu ‰e
bolj ceni. A previdni so bili tudi oni; pri svojih pogovo-
rih so vselej pazili, da jih ne ujame nepoklican prislu-
‰kovalec. Tr‰ki Ïandarji bi se bili vsekakor obliznili, ãe bi
lahko sli‰ali njihove veleizdajni‰ke naãrte in ãrne nakle-
pe proti obstoju trhle avstro-ogrske monarhije. S kak‰-
no slastjo bi jih bili vklenili in odpeljali v zapore! No,
usoda jim ni bila mila, besede so izzvenele in se pogrez-
nile v du‰e mladih rodoljubov.
»Fantje,« je menil nekoã Stanko, najmlaj‰i in naj-
ognjevitej‰i med njimi, »vse kaÏe, da bo vojna . . . Pri-
pravimo se in poveÏimo cule!«
»O sreãni na‰ presvetli cesar!« se je smejal Francelj.
»Sami ãvrsti vojaki, kar nas je tukaj, srãno vdani Habs-
burÏanom . . .«
»Le brij se norca, le, vendar je res: za nem‰tvo se bo-
mo borili, ãe se bomo vojskovali za Avstrijo!« je opozar-
jal Stanko.
»Jaz se Ïe ne bom,« je odloãno izjavil Tonãe in se res-
no ozrl po prijateljih, katerih plamteãe oãi so vnaprej

500 
BELI DVOR BESeDA

pritrjevale ‰e neizgovorjenim besedam. »Ob prvi prili-

ki na drugo stran — k bratom Srbom . . . !
Sveãana ti‰ina. Kakor na povelje skoãijo mladeniãi na
noge in z dvignjenimi rokami pridu‰eno vzklikajo: »Za
svobodo, za Jugoslavijo!« Kakor v slovesni zaobljubi si
stiskajo roke in se sporazumevajo z zgovornimi pogle-
di.
»Mi pa ostanemo, kakor smo b’li . . .« so prepevali
zveãer na oglednem stolpu in njihova pesem je kljubo-
valno odmevala nad dolino. Malokdo je slutil, kaj se
skriva v preprostih besedah, toda marsikdo se je jezil, da
se fantom ljubi prepevati v mrzliãno napetih dneh.
Medtem pa je Miklausin zamahnil drugiã: bolje je
meril in obãutneje je zadel.
V zadnji tretjini julija, ko so se bili duhovi razburili do
vi‰ka, je Gradnikov avto, poln sadja, zgodnjega zelja in
povrtnin vseh vrst, kakor obiãajno pripeljal v mesto in
obstal pri stojnici na Glavnem trgu. Lovrek je ravnokar
priãel z razkladanjem in ‰aljivo pomirjal nekatere zgod-
nje, a kljub temu Ïe nestrpno ãakajoãe odjemalke, ko je
pristopil k njemu mestni straÏnik.
V blagoglasno spakedrani nem‰ãini ga nahruli: »Niã
ne razkladajte! Glejte, da izginete!«
»Zakaj? Pravico imam . . .«
»Izginite! PritoÏite se, ãe hoãete!«

501 
BELI DVOR BESeDA

V svojem ogorãenju je Lovrek slednje tudi pri priãi

storil, vendar mu je mestni uradnik, s katerim sta bila
doslej celo dobra znanca, hladno svetoval, naj ãimprej
pobere ‰ila in kopita, ker bi se mu sicer utegnilo pripe-
titi ‰e kaj huj‰ega. Prebivalstvo — mislil je na plaãano in
nahujskano odpadni‰ko drhal — je razdraÏeno in ãasi so
resni . . . Saj razume! Lovrek se je razburjeno skliceval
na svoje drÏavljanske pravice, uradnik pa mu je namig-
nil s pomenljivim pogledom: »Bodite veseli, da se je
tako izteklo! Pojdite hitro in se nikar ne vraãajte! Hude
sovraÏnike imate . . .«
»Vojna bo! Drugaãe bi ne bili tako predrzni,« je ugo-
tavljal Lovrek, ko se je spravljal na avtomobil, okrog ka-
terega se je Ïe potikalo veã sumljivih oseb. Ko je speljal,
je priletelo za njim razen prosta‰kih nem‰kih psovk tudi
nekaj kamnov, ki ga k sreãi niso zadeli. V trenutku se je
odloãil in krenil proti Ljubljani, kjer je branjevkam za
nekaj drobiÏa prodal zelenjavo, nekemu mesarju pa —
obãudujoãemu pripravno vozilo, ki bi njemu pri obeta-
joãih se voja‰kih dobavah izvrstno sluÏilo —, po ugod-
ni ceni svoj avtomobil.
V slovenski prestolnici je bilo vse trdno prepriãano,
da bo Dunaj izzval vojno, in Lovrek se je spomnil na
prero‰ke besede umrlega grofa d’Harancourta, na nje-
gov pametni nasvet in svoje varno spravljene napoleon-
dorje. Brez odla‰anja je zamenjal vse bankovce, ki jih je

502 
BELI DVOR BESeDA

imel pri sebi, za zlatnike in se nato odpeljal domov po

hranilne knjiÏice. V mestu je potem dvignil ves naloÏe-
ni denar, ki so mu ga na njegovo Ïeljo izplaãali v zlatni-
kih. Lepo rejena usnjena vreãiãa se je pridruÏila grofo-
vi. Skriti sta bili v podzemeljski votlini, kjer ju ni mogel
nihãe izslediti. Zaradi varnosti pa je stopil Lovrek ‰e k
razborskemu notarju in mu izroãil zapeãateno pismo za
Polonico, v katerem so bila natanãna navodila o skritem
zakladu in njegovi uporabi.
Poslej je bil mirnej‰i ter je nekoliko manj ãrnogledo
presojal okoli‰ãine. Komaj pa se je zaãel ukvarjati z mis-
lijo, da bi odpravljal povrtnino po Ïeleznici v Maribor,
je pri‰lo, kar je moralo priti: ãrnoÏolti zarotniki proti
svetovnemu miru so dosegli svoj namen. Poãilo je —
vojna . . . Zale‰ki fantje so bili v nedeljo popoldne zbra-
ni v posebni sobi Stanovnikove gostilne, ko se nenado-
ma burno odpro vrata, skozi katera tre‰ãi kakor bomba
tovari‰ Ivan, mahajoã z rokami in na ves glas kliãoã:
»Mobilizacija! Vojna napoved! Gremo, vsi gremo!«
Dolg premolk.
»No, hvala Bogu, zdaj vsaj vemo, pri ãem smo,« je
menil Tonãe hladnokrvno, ãeprav malce hripavo. »Kar
pripravimo se!«
Drug za drugim so se porazgubili k solzeãim se ma-
teram in resnim oãetom. Tako kot njim se je zgodilo ‰e
ne‰tetim drugim fantom, moÏem in oãetom, in tista ne-

503 
BELI DVOR BESeDA

delja je kar brnela od joka in prisiljenega petja, ukanja

in harmonikarske godbe, vzdihov in nezanesljive tolaÏ-
be, poslavljanja in zatrjevanja.
Ob odhodu vpoklicancev se je na postajo zgrnilo vse
ãrno odpravljajoãih in poslavljajoãih se ljudi. In ko je
med ihtenjem, klicanjem, ukanjem in petjem speljal
vlak, se je preostalim zdelo, da izginja z njim vse vese-
lje in zadovoljstvo. Kakor pogrebci so se razhajali nemi
in Ïalostni, veãinoma starej‰i mo‰ki, Ïenske in otroci ter
pe‰ãica mladih, tisto leto potrjenih fantov, ki jim je uso-
da dovolila ‰e tri tedne odloga: voja‰ka oblast jih za-
enkrat ‰e ni rabila, prepolne so bile kasarne izurjenih
bojevnikov.
Med preostalimi sta bila tudi Lovrek in Stanko. Pobita
sta cokljala s postaje, prepolna vtisov, misli in odpora.
Poslej sta tiãala dan za dnem skupaj, prebirala prva laÏ-
nivo napihnjena vojna poroãila o avstrijskih zmagah, se
pomenkovala o vsem mogoãem, samo o tem ne, ãesar je
bilo prepolno Lovrekovo srce.
Tako so tekli dnevi . . .

504 
BELI DVOR BESeDA

IV

P o razglasitvi vojne napovedi in mobilizacije ni imel

Lovrek niti trenutka miru. Neprijazne oãi so preÏale
nanj, zasledujoã vsak njegov korak, ga obstreljevale izza
vogalov, obcestnih jarkov in dreves. Ponoãi, ko se je
samcat ali s Stankom vraãal s trga domov, so se te oãi v
temi pomikale za njim in izginjale ‰ele pod sadovnja-
kom. Mladega Gradnika je to neplodno nadziranje
sprva zabavalo, kmalu mu je zaãelo presedati, nazadnje
pa ga je togotilo. Kaj so hoteli od njega, ki je hotel biti
sam s svojim hrepenenjem, Ïeljami in teÏkim strahom,
da pride prehitro ãas odhoda . . . Da ne bo imel priloÏ-
nosti, da se poslovi od nje, vsaj poslovi . . . Potuhnjene
sence za hrbtom so ga motile, mu razganjale misli in
mrtviãile domi‰ljijo, ki se je pogosto poganjala nad obla-
ke ali vsaj v daljno bodoãnost.
Nekega veãera se mu razlije Ïolã.
Nepriãakovano se obrne in z velikimi skoki premeri
piãlo razdaljo med seboj in svojim, za obcestnim dreve-
som skritim zasledovalcem. Îepna elektriãna svetilka
zaigra ter obsveti prestra‰eno lice Miklausinovega po-
moãnika.

505 
BELI DVOR BESeDA

»A tako? Spet Miklausinovo maslo . . .,« meni Lovrek

in prisoli otrplemu fantinu dve gorki zau‰nici, ki ga
urno poÏeneta nazaj po cesti, kjer utone v noãni temi.
»Kaj namerava Miklausin?« razmi‰lja Lovrek. »Preveã
je zvit, da bi me samo draÏil. Ni mu dovolj, ‰e eno mi
zagode . . .«
Slutnja ga ni varala. Drugo jutro sta zarana priropo-
tala v hi‰o dva mrka oroÏnika z nasajenima bajonetoma
na pu‰kah in oblastno klicala mladega gospodarja, ki je
ravnokar zajtrkoval.
»Hi‰na preiskava!« sta ga nevljudno obvestila ter se s
poÏrtvovalno vestnostjo lotila svojega dela. Uradno za-
prta obraza sta se jima kar razjasnila, ko sta staknila v
Lovrekovi knjiÏnici veã v cirilici tiskanih knjig.
»To so povesti in gospodarske knjige, niã politike,« se
je nasmehnil Lovrek.
»To se bo videlo,« ga je zavrnil oroÏnik, vtikajoã dra-
goceni plen v svojo torbo. ȉemu rabite srbske knjige?
Sumljivo, zelo sumljivo! Zaenkrat vas pustimo ‰e doma,
a brez dovoljenja ne smete nikamor! Vsako jutro in vsak
veãer se morate javiti na oroÏni‰ki postaji!«
Lovrek je uvidel, da bi bili njegovi ugovori bob v ste-
no, zato je raj‰i umolknil. Îandarja, ki sta z voja‰ko stro-
gima obrazoma odkorakala kakor zmagovalca, sta bila
itak samo slepa in nevedna izvr‰evalca vi‰jih ukazov.

506 
BELI DVOR BESeDA

Zami‰ljeno je zrl za njima. Njunega obiska se ni pre-

stra‰il, ker ga je itak prej ali slej priãakoval. Kaj mu na-
vsezadnje morejo? K vojakom in od tam na boji‰ãe ga
tako ali tako po‰ljejo. Muãna mu je bila samo zavest, da
bo njegova osebna svoboda celo v zadnjih dneh tako
omejena . . . O svojem bodoãem voja‰kem Ïivljenju
raje ni razmi‰ljal, zato ga tudi ni skrbelo, toda skrbela ga
je neza‰ãitena sestra, Gradi‰ãe, vrt, skrbel ga je Beli dvor.
Najbolje bo, ãe se Polonica z Anãko vred preseli h Kot-
nikovim, na vrtu pa naj raste le najpotrebnej‰e . . . ka-
kor nekoã, ko ga je obdelovala teta. A kaj je bilo vse to?
To se je dalo urediti. Kdo pa ustavi minevanje dni, ki ga
‰e loãijo od odhoda? âim manj jih je, toliko manj je upa-
nja, da se ‰e enkrat sestane z Vido, da ji ‰e enkrat po-
gleda v oãi, stisne njeno roko in prisluhne njeni besedi.
Spremljala bi ga na negotovi in teÏki poti . . .
Njegovi dvomi v njeno ljubezen sicer ‰e vedno niso
docela razpr‰eni, a prej‰nji ponos (ali bolje: malodu‰-
nost), ki mu je tako dolgo branil, da bi se ji ‰e enkrat
pribliÏal in jo povpra‰al, ta je Ïe davno strt. V njegovem
srcu poje veliko hrepenenje: samo ‰e enkrat bi jo rad
videl, samo ‰e enkrat govoril z njo . . . — Kljub strogi
prepovedi oroÏnikov se je tri dni pred odhodom prikra-
del k LoÏnici. V zavetju jel‰ in grmovja se je odplazil
proti Razborju, oprezen kakor preganjana zver . . . —
Morda nanese sreãno nakljuãje, da se snideta . . . Mor-

507 
BELI DVOR BESeDA

da pa tudi njo vleãe enako ãustvo proti Zalesju? In ãe ne,

naravnost v Razbor gre, pred njeno hi‰o! âe ji je res kaj
zanj, potem . . .
Razoãaran, utrujen in do smrti Ïalosten se zveãer pri-
vleãe v Zalesje. Najprej se javi straÏmojstru, ki nezaup-
no motri njegov upehani obraz, nato poi‰ãe prijatelja
Stanka.
»O, kje si tiãal?« ga okrega prijatelj. »Iskali smo te,
celo na Gradi‰ãu smo bili. Razborska dekleta so hotela
na tvoj vrt . . .«
»Ali je bila z njim tudi lekarnarjeva Vida?« komaj iz-
davi Lovrek.
»Tudi, tudi. Saj ona je najbolj silila na Gradi‰ãe . . .«
Z vo‰ãenim obrazom se Lovrek zgrudi na klop in zah-
rope: »Zakaj, zakaj je nisem poãakal?«
In ‰ele zdaj, v navalu neizrekljivega obupa, mu kakor
hudournik privre iz srca izpoved njegove ljubezni. Niãe-
sar ne zamolãi prijatelju, z olaj‰anjem ãuti, kako z ne-
mirno Ïuboreãimi besedami poka Ïelezni obroã, ki je
doslej opasoval njegovo srce. Kako dobro dene, zaupa-
ti se prijatelju!
Stanko je presunjen.
»Ubogi Lovrek! Zdaj mi je marsikaj jasno, pri tebi in
Vidi. BrÏkone ti ni znano, kako odloãno je odbila dr.
Marke‰a, ko je nedavno zaprosil za njeno roko. Zaradi

508 
BELI DVOR BESeDA

tebe, zdaj razumem. Toda zakaj si tak‰en ãagavec? Za-

kaj se mi nisi Ïe davno zaupal?«
Lovrek povesi glavo: »Ne vem. Ni mi ‰lo iz ust.« In z
zatikajoãim se glasom dostavi: »Zdelo se mi je, da sem
previsoko pogledal . . .«
»Nikar se ne podcenjuj! Ej, Vida ima svoje oãi. Zdaj
razumem, zakaj se za nobeno ceno ni hotela odloãiti za
onega puhleÏa, kateremu vsi privo‰ãijo ko‰arico. Toda,
dragi Lovrek, zdaj niã veã odla‰anja. ·e jutri se odpeljem
v Razbor, poi‰ãem Vido in ji vse razloÏim . . .«
»Nikoli ti ne pozabim!«
». . . in kar sestanek doloãim z njo. Samo dva dneva
sta ti ‰e na razpolago, zato mora biti prvo sreãanje Ïe
jutri popoldne, recimo okrog ãetrte ure v bliÏini Grego-
rinovega loga. Ali ti je prav? Ljudje so takrat na polju,
spremljevalcev se v popoldanski vroãini ni treba bati,
vlaku se umakneta v log . . .«
»Kako si dober!«
»In zveãer mi privriska‰ s pu‰eljcem za klobukom ter
se juna‰ko javi‰ gospodom oroÏnikom . . .«
âuti, da se prijatelj v svoji Ïivãni razdraÏenosti uteg-
ne ‰e razjokati pred njim, zato raje spremeni temo po-
govora.
»To so ti gospodje, na‰i oroÏniki! Naravnost sme‰ni v
svoji nami‰ljeni veliãini . . . ·opirijo se, kakor da je ves
trg njihov. In na‰i ljudje so tako zabiti ali pa strahopet-

509 
BELI DVOR BESeDA

ni, da se jih boje in se jim poniÏno klanjajo. Verjemi ali

ne: danes dopoldne sem videl, kako je Ïupan njihovo
prevzvi‰enost, gospoda straÏmojstra, naprej pozdravil.
Najmanj deset korakov pred njim je Ïe snel klobuk. In
njihova prevzvi‰enost je milostno prikimala . . .«
Lovrek se je zares pomiril, in prijatelja sta ‰e dolgo
hodila po beli, z meseãino obliti cesti med Zalesjem in
Gradi‰ãem, se pogovarjala o bliÏnji voja‰ki bodoãnosti
in se spet in spet vraãala k Vidi.
»Takoj ko se vrnem, ti pridem sporoãit, kako sem
opravil,« je obljubil Stanko v svitu polnoãnih zvezd, na-
kar sta se prijatelja vendarle poslovila.
Lovrek, ki mu ni bilo do spanja, se je zatekel na vrt k
svojim cvetlicam, katerih opojni duh je vzbudil v njem
spomin na sreãno uro, ko je z Vido sedel v cvetliãnem
‰otoru . . .
In jutri jo spet pozdravi . . . Pekoãe hrepenenje ga
razÏarja, do njegove ute‰itve poteãe morda le ‰e ta noã.
Morda, kajti lahko se motita oba, on in Stanko . . . In
kdo ve, ali spet ne poseÏe vmes, kakor Ïe tolikokrat do-
slej, ko se je nahajal tik pred izpolnitvijo svojih Ïelja, ne-
mila usoda . . . ?
Z obãutkom moreãe teÏe, napovedovalke zla, je legel
v posteljo, in v prsih mu je utripalo nemirno srce. Poãasi
se je priplazil tudi spanec.

510 
BELI DVOR BESeDA

Z oglednega stolpa se je Lovrek drugo jutro oziral

proti Razborju: videl je zmes belih in rdeãih lis, v
ozadju pa tankim svinãnikom podobne tovarni‰ke dim-
nike, ki so se v nejasnih obrisih kazali iz poletne spari-
ne, oklepajoãe se vznoÏja hribov. Na plo‰ãadi se ni dol-
go zadrÏal. Stopil je v kuhinjo, kjer je Polonica priprav-
ljala perilo in ga zlagala v ãrno prepleskani leseni voja‰ki
kovãek, oznaãen s ãrkami L. G. Izdelal ga je oãe Kotnik,
enega zanj in enega za Janeza.
Uboga sestrica, je pomislil Lovrek, tudi ti ima‰ svoje
trpljenje: dva ãloveka hkrati ti ugrabi jutri‰nji dan, brata
in Ïenina. âeprav ‰e ni bilo dogovorjeno in zapeãateno,
so imeli Janeza vsi za Poloniãinega bodoãega moÏa. De-
klici je Ïal za bratom, a na Janeza misli, ko si bri‰e solzne
oãi. Bratu se je hipoma neizmerno zasmilila. Lahno jo je
poboÏal po laseh, potem pa vnoviã krenil ven na vrt,
kjer je brez pravega dela postopal med gredicami, ljub-
koval rastline in sanjaril z odprtimi oãmi . . .
Zdaj je Stanko zagotovo Ïe v Razborju . . . Kako bo
opravil, dobro ali slabo . . . ? Popoldne, ãe Bog da, se
najdeta in si obljubita veãno zvestobo . . .

511 
BELI DVOR BESeDA

S ceste se zasli‰ijo trdi in odmerjeni koraki, med vrt-

nimi vrati se zasvetita oroÏni‰ki ãeladi in konici nasa-
jenih bajonetov z grozljivo ostrino zasijeta med zele-
njem. Îe spet! Kaj neki hoãeta? Saj se je ‰ele pred dobro
uro javil na oroÏni‰ki postaji . . . Ponovna preiskava?
Poãasi in nejevoljno jima gre naproti. Z negotovim gla-
som ju vpra‰a, kaj Ïelita.
»Pravkar je dospelo naroãilo okrajnega glavarstva, naj
vas nemudoma primemo in z vlakom odpravimo v Gra-
dec. Pozivam vas, da nama mirno sledite, sicer vas mo-
rava ukleniti!«
»Zakaj, za boÏjo voljo, zakaj?« za‰epeãe mladeniã in
se nemoãen nasloni na cementno kad. V ledeni grozi
mu klecajo kolena, in samo ena misel ga navdaja: zaman
je prijateljeva pot . . .
»No, tiste srbske knjige menda le niso tako nedolÏne,
kakor ste zatrjevali . . .«
»In zakaj prihajate pome danes, ravno danes?« vpra-
‰uje Lovrek bolj sebe kakor nekoliko osuplega oroÏnika.
»Zakaj ne jutri . . . ? Zakaj ne zveãer?«
»Dovolj besed! Sledite nama!«
»Prosim, lepo vas prosim!« dvigne Lovrek obe roki
proti oblastnemu ãetovodji. »Dovolite mi ostati vsaj do
veãera! Dobro me poznate in veste, da ne bom pobeg-
nil. Pustite mi dana‰nji popoldan!«

512 
BELI DVOR BESeDA

»Nemogoãe! Je v nasprotju z ukazom,« ga odbije ãe-

tovodja.
»Saj ne bo nihãe vedel, recite, da me niste na‰li do-
ma!«
»Konec neumnosti in mar‰ z nama!« zarohni oroÏnik.
Mladeniãa premaga obup.
»Ne grem in ne grem z vami!« zavpije s pretresljivim
glasom. »Raje me ubijte!«
Raztogotena in vznemirjena oroÏnika planeta nanj,
okovi zablisnejo in se z mrzlim Ïvenketom oprimejo Lo-
vrekovih rok, ki otrpnejo ob dotiku znamenja suÏenj-
stva in sramote. Brez odpora se tudi v svoji notranjosti
vda sovraÏni usodi, na obliãju pa se mu zareÏejo gren-
ke poteze poniÏanega ãlove‰kega dostojanstva.
OroÏniku je skoraj nekoliko sitno.
»Sami ste krivi! Zakaj ste se upirali? Obljubite mi, da
nama boste mirno sledili, pa vas spet razklenem!«
Lovrek mu ne odgovori, kakor da ni sli‰al njegovega
vabila. Zazre se v Polonico, topeão se v obupnih solzah,
in v prestra‰enega Janeza. ·ele ob pogledu nanj se
spomni na podoben, ãeprav manj stra‰en dogodek, ko
se je odpravljal v pregnanstvo na Stropni‰ko peã. Ta
spomin ga vzravna, opogumi in mu razveÏe jezik.
NeÏno tolaÏi sestro, a slovo je tu, moÏa postave ga Ïe
nestrpno priganjata.

513 
BELI DVOR BESeDA

»H Kotnikovim se preseli, Polonica!« je edino jetni-

kovo naroãilo. Dolgega razpravljanja ni treba, ker je za-
radi odhoda itak Ïe vse dogovorjeno. âetovodja pa na-
zadnje celo dovoli, da nese Janez z njimi Lovrekov vo-
ja‰ki kovãek.
Na oroÏni‰ki postaji ga je sprejel debeli straÏmojster,
zvesti Miklausinov prijatelj, z mogoãnostjo zapovedu-
joãega generala, ga ‰kropil s svojo slino in prebadal z
oãmi, ‰trleãimi iz debelu‰nega obraza, ter mu napove-
doval stra‰ne kazni za prebiranje veleizdajalskih knjig.
Lovrek ga ni niti poslu‰al niti ni odgovarjal na njegova
vpra‰anja, kar je trinoga ‰e bolj razjezilo. Mrk in nedo-
stopen je presedel dolge ure do odhoda popoldanskega
vlaka, s katerim naj bi ga odvedli v zapor. Okrog treh
popoldne sta ga oroÏnika odpeljala zadaj za trgom k po-
staji. Tam ni bilo zijal, a to je bil komaj zaãetek. Ko pa so
se spet pojavili na cesti, jih je sreãevalo vedno veã znan-
cev, ki so se s plaho radovednostjo umikali in se ‰e dolgo
ozirali za vklenjenim fantom.
·e huje je bilo na postaji. Kakor vse dni po izbruhu
vojne, se je tudi danes kar trlo ljudi, najveã Ïensk in ne-
doraslih fantov. Tudi vojakov, ãakajoãih v Zalesju na na-
daljevanje voÏnje, ni manjkalo.
Ob pogledu na Lovreka zastane za hip Ïivahno vrve-
nje; vse oãi se upro vanj, ki na rezko oroÏnikovo pove-
lje poslu‰no stopi k Ïelezni‰ki progi in odloÏi kovãek.

514 
BELI DVOR BESeDA

Mnogi pritisnejo bliÏje, ogledujoã ga ko ujeto zver. Nji-

hova brezsrãna radovednost dvigne Lovreku pobe‰eno
glavo. Na nekaterih obrazih razbira ‰kodoÏeljnost in so-
vra‰tvo, na drugih, ‰tevilnej‰ih, strah in s soãutjem po-
me‰ano obÏalovanje. Ogorãeno pa bol‰ãijo vanj nem‰ki
uradniki z rudnika in v nenavadno velikem ‰tevilu za-
stopana nadobudna mladina nem‰ke ‰ole, ki bi ga bila
najraj‰i obsula s kamenjem, ãe bi se ne bala ostrih bajo-
netov.
Nenadoma se odpro vrata ãakalnice drugega razreda.
Na pragu se prikaÏe Miklausin. Marsikateri klobuk ‰vig-
ne z glave pred oblastno in samozavestno se premika-
joãim mogotcem, ki koraãi naravnost proti Lovreku.
Ustavi se tik pred njim in ga opazuje strmo izpod ãela,
se spet umakne in nato, kakor po vestnem preudarku,
debelo pljune predenj.
»Pfui! Hochverräter!« zakliãe glasno in razloãno.
MnoÏica osupne in se nehote odmakne, samo pobali-
ni se kakor najeti zgrnejo okrog prebledelega, a ponos-
no stojeãega Lovreka in vre‰ãe ponavljajo: »Pfui! Pfui!
Hochverräter!«
Ob pla‰nem in nemoÏatem molku odraslih se mla-
doletna drhal ‰e bolj opogumi. Presunljivemu ÏviÏganju
sledi ostudno zmerjanje in iz zijajoãih mladih ustnic se
izvijajo kletvice in psovke. V nedozorelih du‰ah se ob
lastnem kriku in viku vÏiga bes, drami se Ïival. Bolj in

515 
BELI DVOR BESeDA

bolj se stiska krog okoli ujetnika, pesti se dvigajo, spa-

ãeni obrazi Ïugajo.
»Srbski plaãanec! Na vislice z njim!«
OroÏnika, ki se niti ne zmenita za podivjane pobali-
ne, stojita kakor pribita poleg svojega ujetnika, s pu‰ka-
ma ob nogah. ·ele v trenutku, ko prevnet kriãaã nemi-
lo dregne ãetovodjo v rebra, se vzdrami razÏaljeno
uradno dostojanstvo: bajoneta se dvigneta in se zlove-
‰ãe zaleskeãeta v popoldanskem soncu. Napadalci se
urno umaknejo in za hip celo umolknejo. ·ele iz var-
nej‰e razdalje vnoviã zadonijo njihove psovke. Tenko-
nog fantiã z vso moãjo zaluãa gnilo jabolko v Lovreka,
da se kar razãesni na njegovem klobuku. Prekipevajoãe
navdu‰enje si daje du‰ka v vre‰ãanju in okrepljenem
zmerjanju.
Razsodnej‰i gledalci — v prvi vrsti vsi slovensko ãu-
teãi, a Ïal v teh teÏkih okoli‰ãinah vsi zelo bojazljivi —,
so se bili Ïe zdavnaj umaknili v ozadje. Ostal pa je Mi-
klausin s svojimi zvestimi privrÏenci, pasoã se ob mla-
deniãevem trpljenju. Zdaj ima‰, smrkavec, kar si iskal!
Zdaj spoznava‰, kako plaãuje Miklausin . . .
Naenkrat se mu stemni razpihani obraz. Na postajo
je privihral nepriznani Ïenin njegove hãere. Strnjeni ob-
roã mleãnozobih razgrajaãev se razleti kakor pi‰ãeta
pred kraguljem. Fantje se pla‰no umikajo svojemu raz-
srjenemu uãitelju, ki jih bled od jeze podi s postaje.

516 
BELI DVOR BESeDA

»Sramujte se! Takoj domov!«

Nekateri izmed njih ga takoj poslu‰ajo, ker ga imajo
radi, drugi zbeÏe, ker vedo, da ne pozna ‰ale, kadar gle-
da tako mraãno izpod ãela. Po njihovem umiku se nem-
‰ki uãitelj nameri naravnost k Lovreku.
»Gospod Gradnik, ne vem, zakaj ste v tem stra‰nem
poloÏaju, izjavljam pa, da se sramujem odurnega in ne-
dostojnega obna‰anja svojih uãencev. Opraviãujem se
vam v njihovem in svojem imenu. Upam, da se kmalu
izkaÏe va‰a nedolÏnost, vsekakor pa bi si Ïe zdaj ‰tel v
ãast, ãe bi vam smel seãi v desnico!«
Krepko stisne vklenjeni roki. Îelezje na njih zaÏven-
keãe, oba moÏa si pogledata globoko v oãi. Zdaj pristo-
pita oroÏnika, kakor da hoãeta prepreãiti nadaljnji po-
menek. Na postaji zavlada sveãana ti‰ina, ki jo moti sa-
mo puhanje premikajoãe se lokomotive, udarjanje sklo-
pov na sklope, ‰kripanje zavor in zamolklo drdranje ko-
les.
In Lovrek spregovori: »Kot ãlovek ãloveku — hvala
vam!«
Miklausin se ne more veã zadrÏati.
»Kako si drznete?« zavpije togotno. »Vi, nem‰ki uãi-
telj in nem‰ki ãlovek, se druÏite z veleizdajalcem!«
»Drznem si, ker sem pristen nem‰ki ãlovek!« mu od-
vrne uãitelj prezirljivo in ‰e enkrat pozdravi Lovreka ter

517 
BELI DVOR BESeDA

z visoko dvignjeno glavo odide skozi umikajoão se mno-

Ïico.
V Lovreku zapoje novo Ïivljenje. Nevarno se mu za-
svetijo oãi, ko spregovori iz njega tuj, prero‰ki glas: »Mi-
klausin! Gradnikov dolg pri vas je vedno veãji. A porav-
nam ga, zapomnite si! In ãe ga ne bom mogel poravna-
ti jaz, prav gotovo ga poravna Bog v nebesih!«
»Veleizdajalec!« se zapeni Miklausin.
»Vedite, ljudje, on je kriv, da me vidite vklenjenega.
On me je ovadil!«
Lovrek je to izrekel bolj iz notranjega prepriãanja,
otipljivih dokazov pa nima. Vendar mu vsi verjamejo,
vsi brez izjeme. Miklausinov posinjeli obraz je dovolj
zgovorna priãa. Starec strelja naokrog s svojimi srditimi
oãmi, toda na dnu du‰e se dobro zaveda, da stoji pred
ljudmi kot klavrn in neãasten zaplotnik, ne pa kot zma-
govalec, kakor si je zami‰ljal dogovorjeni prizor na po-
staji.
V njegovo veliko olaj‰anje zdaj zabrlizga vlakovodja,
obãinstvo se zgane in usuje v pripravljene vozove. Z na-
sprotne strani prigrmi kakor besen orjak na postajo ko-
ro‰ki vlak. OroÏnika se podvizata, da vstopita z ujetni-
kom v Ïe pripravljeni prazni oddelek, pri tem pa suro-
vo odganjata radovedneÏe. Lovrek komaj odtrga svoj
plameneãi pogled z obliãja poraÏenega nasprotnika, ki
‰e vedno kakor prikovan stoji na istem mestu. — Kratek

518 
BELI DVOR BESeDA

znak s trobento in vlak se premakne s postaje. Hitreje in

hitreje se poganjajo kolesa po tiru. Zalesje je kmalu za
njimi. Zdaj snameta oroÏnika — paã pod vplivom prav-
kar‰njega dogodka — Lovreku okove z rok in mu dovo-
lita sesti k oknu. Vlak ropoãe, polja in gozdovi, drevesa
in grmiãevje se bliskovito odmikajo, z Gradi‰ãa po-
zdravlja ogledni stolp, ãisto v ozadju se ble‰ãi Beli dvor
in ob farni cerkvi se svetlikajo nagrobniki . . . Mati in
teta poãivata tam — njima je posveãena tiha misel po-
slavljajoãega se Lovreka.
Vlak se ustavlja. Ob izkliãevanju postajali‰ãa med
Razborom in Zalesjem presune ujetnika pekoãa bol.
Kmalu bodo zdrveli mimo Gregorinovega loga. In ob tej
uri bi se morala sreãati z Vido. Ona ne ve niãesar in hiti
morda prav zdaj na domenjeni kraj . . . Stanko je go-
tovo ni veã utegnil obvestiti o njegovi nenadni nesreãi.
Ob tej misli pozabi na vse okoli sebe . . . Ali se bo sploh
odzvala? Ali ga ni prijatelj vãeraj samo iz usmiljenja to-
laÏil?
»O, ljubi Bog!« za‰epeãe z drhteãimi ustnicami.
»Zdaj, ko je Ïe vse izgubljeno, mi daj vsaj malo utehe! ·e
enkrat bi jo rad videl, oddaleã, samo oddaleã, kako hiti
na zmenek . . .« Po vsem telesu ga spreleti srh, nohti se
mu zareÏejo v dlani . . . »Ljubi Bog, to, vsaj to! Zname-
nje bolj‰e usode mi bo, obet sreãe po teÏkih preizku‰-
njah. . .«

519 
BELI DVOR BESeDA

Kakor v molitvi skloni glavo, obraz prisloni k ‰ipi in

vsa du‰a se zgosti v njegovih iskajoãih, v drobno stezi-
co upirajoãih se in hrepeneãih oãeh. Îe se kaÏejo obri-
si oddaljenih dreves, Ïe se bliÏa Gregorinov log . . . Ste-
za ob progi se nekoliko odmakne, prazna je, nikogar ni
videti . . . Paã! V daljavi se pregiba svetla lisa in se hitro
veãa . . . Bela poletna obleka! V hitri hoji odletava . . .
Ni dvoma . . . Ona je, ona je . . . V nekaj trenutkih bo
zabobnel vlak mimo nje . . . In ona ne bo niti slutila,
kako ga vleãejo stran od nje . . .
Kakor obstreljen plane kvi‰ku: »Vida, Vida!«
Prestra‰ena oroÏnika se zavalita nanj in ga z vso silo
pritiskata na klop, vendar se ju Lovrek uspe‰no otepa.
Kakor pobesnel kriãi in hrope: »Vida, Vida!«
Z enim samim udarcem razbije ‰ipo in ni mu mar za
roko, ki si jo pri tem hudo poreÏe na steklu. V grmenje
dirjajoãega vlaka po‰ilja svoj glas ter kliãe in kliãe:
»Vida, Vida!«
Deklica na poti ga zagleda. Ob njegovem divjem kri-
ku, ki preglasi ropot kolesja, se zdrzne in iztegne roko.
Samo za hip ujame njegov bolestno spaãeni obraz, okr-
vavljeni roki, oroÏnika ob njem . . . Lovrek se zasesa v
njeno smrtnobledo obliãje — a Ïe ga vlak odnese dalje.
Onemogel se zgrudi na klop in se ne brani, ko ga oroÏ-
nika preklinjujoã vleãeta od okna.
»Vida, Vida!«

520 
BELI DVOR BESeDA

·epetaje ‰e enkrat izgovori njeno ime.

»Za dekle je ‰lo,« ugane mlaj‰i oroÏnik, ki se mu za-
smili fant v svojem nemem obupu. Z robcem mu molãe
obvezuje porezano roko.
In z robatim glasom, ki le s teÏavo skriva njegovo ga-
njenost, ga tolaÏi: »Nikar se ne cmerite! ·e jo boste vi-
deli!«
OroÏnikove besede spomnijo Lovreka na njegovo
pro‰njo. Bog je dober, saj ga je usli‰al . . . Vida je pri‰la,
pri‰la je, vse je dobro . . . Zakaj Ïaluje in obupuje? Vida
je vendar pri‰la . . .
»Prav imate!« reãe nenadoma in se nasmehne moÏa-
ku, ki mu zdaj ni samo biriã, paã pa skoraj prijatelj.
V mestu sta oroÏnika Lovreka predala tamkaj‰nji sod-
niji. Od tam so ga ‰e tisto noã odpravili v Gradec, kjer so
se zbirali politiãni osumljenci iz raznih jugoslovanskih
krajev. Tri tedne je sedel v zatohlih zaporih in vedno
znova so ga zasli‰evali. Zaplenjene knjige so se konãno
izkazale za povsem nedolÏne. âeprav neradi, so ga mo-
rali izpustiti. Domov ni smel, kajti po odredbi voja‰ke
oblasti je moral takoj v Maribor, k 26. Domobranskemu
polku. Med domaãimi slovenskimi ljudmi si je nekoliko
oddahnil, a za nadomestilo ga je pograbilo zobovje voj-
nega stroja, ki ga ni tako zlepa izpustilo. Kot politiãni
osumljenec se ni smel oddaljiti iz voja‰nice. Po kar naj-
bolj skraj‰anem voja‰kem usposabljanju so ga Ïe v me-

521 
BELI DVOR BESeDA

secu novembru dodelili tretjemu pohodnemu bataljo-

nu, namenjenemu v Galicijo.
Teden dni kasneje je Ïe tiãal v zasneÏenih Karpatih.

522 
BELI DVOR BESeDA

12. BOJ V ZAKOPIH

V pripekajoãem junijskem soncu se je ãeta avstrij-

skih vojakov s trudom pomikala po strmi gorski
stezi navkreber. TeÏko obloÏeni z nahrbtniki, pu‰kami
in strelivom so moÏje v omamni, od razbeljenih skal
Ïehteãi vroãini komaj prestavljali noge. Z zagorelih
obrazov so jim venomer polzele potne srage in drsele za
umazane ovratnike. Od ãasa do ãasa je kdo zastokal, se
opotekel in padel. Nova Ïrtev sonãarice. Tedaj je ãeta
obstala in se oddihovala, ponesreãenca pa so prevzeli
zgarani sanitetniki ter ga posku‰ali osvestiti s piãlo od-
merjeno vodo. Kratko povelje, noge so se premikale in
klepale dalje po skalnati poti.
Okrog tretje ure popoldne pa se zgodi nekaj izredne-
ga: kovinsko, petju oddaljenih zvonov podobno brnenje
v zraku usmeri vse poglede proti nebu, po katerem se z
naglico bliÏa velika ujeda. Zvonjenje preide v grozeãe
rohnenje. La‰ko bojno letalo! Rezek ÏviÏg pomeãe voja-
ke na tla. Pla‰ne oãi begajo po nebu. ·e eno sovraÏno
letalo! Gorje, ãe sta opazili ãeto! Kakor okameneli se
utrujeni vojaki stiskajo k vroãim skalam ob poti in z
utripajoãimi srci zasledujejo kroÏenje letal, ki se spu-

523 
BELI DVOR BESeDA

‰ãata niÏje in niÏje ter v drznolepih zavojih svedrata

navzdol, naravnost proti njim. Zdaj zapeketa strojnica
in udari bomba.
Tako brez odpora vendar ne bo ‰lo! Nekje nad njimi
poãi. Glej, ob prvem letalu se pojavi rdeãkast oblaãek
. . . Zamolkel tresk, nato zateglo ÏviÏganje . . . Îelezni
drobci tuleãe frãijo proti tlom: delci granate, ki jo je bil
izstrelil na vrhu skriti protiletalski top. Oblaãek za
oblaãkom, pok za pokom. Rdeãiãa se spreminja v uma-
zano rumenilo . . . V zraku nad ãeto besni divji lov, ki
se javlja z neprestanim sikanjem, ÏviÏganjem in tulje-
njem . . . Gorje, ãe se letali ne umakneta! Dva vojaka sta
Ïe ranjena: enemu je Ïelezen drobec prebil stegno, dru-
gemu roko. Neznosna boleãina jima razklepa usta in
njuno rjovenje se po‰astno spaja z vihro na nebu.
Vendar! Ogenj topov je prehud, streli preblizu! Letali
se navrtata kvi‰ku in ãez nekaj hipov izgineta proti jugu.
Nevarnost je zaãasno odvrnjena. Na polglasno povelje
se vojaki skobacajo pokonci in kljub utrujenosti pospe-
‰ijo korake, hoteã se ãim prej re‰iti nevarnega ozemlja.
»Sreãno smo odnesli pete,« ugotovi korporal Letonja
in sopihajoã podviza korake. »Kaj meni‰, Gradnik, na‰i
topniãarji so res ptiãi. Laha zasledujejo, njihova svin-
ãena toãa pa bije po na‰ih glavah.«
»Zaenkrat so nas re‰ili. — Koliko ãasa neki bomo ‰e
hodili?«

524 
BELI DVOR BESeDA

»Dobri dve uri. Na planoti je tabori‰ãe, tudi kantina,

ãe se ne motim. PoÏirek vina bi se prilegel, kaj?«
âetovodji Gradniku se ne ljubi odgovarjati. Ves je
zbit, saj je s tovari‰i Ïe od ranega jutra na nogah, a kot
podãastnik mora poleg tega skrbeti za red v svojem od-
delku in biti venomer na preÏi, da se kdo ne spravi na
kako mlakuÏo ali ne zaostane brez vednosti.
Molãe topotajo dalje. Okovane palice kre‰ejo po tleh,
na nahrbtnikih enakomerno roÏljajo skodelice in ob bo-
kih jim poskakujejo bajoneti. Ko dospejo na vrh, so po-
vsem izãrpani in le s teÏavo se vleãejo skozi redek smre-
kov gozd, ki prera‰ãa planoto. Drevje nudi vsaj malo
sence in nekoliko laÏje gre, vendar se vojakom kljub
temu izvije iz ust vzdih olaj‰anja, ko se pojavi pred nji-
mi kopica lesenih, dobro skritih barak. Strehe so na de-
belo pokrite s smreãjem — sovraÏnik jih zlepa ne opa-
zi. Naporne hoje je konec.
PotrpeÏljivost je vendarle ‰e potrebna. Poãakati mo-
rajo na dodelitev barake, a v tabori‰ãu nihãe ne ve, kje
je gospod narednik, ki mora poskrbeti za nastanitev pri-
spele ãete. — Naposled se primaje dedec, ki se najprej
sporeãe z nejevoljnim poroãnikom. Kakor iz velike mi-
losti odredi poãivali‰ãe v pravkar zgrajeni leseni baraki,
ki ‰e moãno in prijetno di‰i po sveÏi smoli. Kmalu nato
jih pokliãejo k obedu, ãemur se vsi odzovejo s pospe-
‰enimi koraki, saj lakota ni niã manj‰a od utrujenosti.

525 
BELI DVOR BESeDA

Nazadnje, ko je vse opravljeno, je vsak zaposlen s sa-

mim seboj: nekateri se umivajo, su‰e prepotene srajce
ali se preoblaãijo, drugi, urnej‰i, se razgledujejo po ta-
bori‰ãu, v katerem kar mrgoli pehotnih enot iz vseh mo-
goãih polkov; seznanjajo se z vojnimi tovari‰i in nemir-
no izpra‰ujejo. Ali je res napovedana velika la‰ka ofen-
ziva Ïe za prihodnje dni? Kako je na fronti? Ali je dovolj
kavern? Najradovednej‰i se pomaknejo prav do udob-
no opremljenega ãastni‰kega doma, v katerem se dobi
marsikaj, o ãemer se preprostemu vojaku, ki nima do-
stopa vanj, niti ne sanja. Le od daleã lahko z raz‰irjenimi
nosnicami lovijo vonj praÏeãega se mesa in drugih slast-
nih jedaã, ki priãajo o pripravljanju skoraj‰nje veãer-
je . . .
Lovrek ni bil med njimi. Iz tabori‰ãa se je umaknil v
gozd, da se osveÏi v njegovem hladu. Obrit, umit in pre-
obleãen Ïdi v ugodnem razpoloÏenju pod ko‰ato bukvi-
jo, a njegove misli so raztresene. —
»Ali si ali nisi?«
Lovrek se zdrzne in strumno skoãi na noge pred vit-
kim topniãarskim poroãnikom, ‰ele nato ga prepozna.
»Stanko!«
Z veseljem se ogledujeta in si stiskata roki. Oba sta
moãnej‰a, moÏatej‰a in resnej‰a, v bistvu pa se nista
kdove kako spremenila.

526 
BELI DVOR BESeDA

»Kar z menoj, Lovrek! V moji vili bova sama in se laÏe

pogovoriva.«
»V tvoji vili . . . ?«
»Tako imenujem svojo leseno hi‰ico pred kaverno.
Sem namreã sam svoj gospod, poveljnik dveh protiletal-
skih topov . . .«
»Potemtakem si nas danes ti re‰il Lahov . . . ?«
»Kdo pa? Kaj sta vas vzeli na muho?«
»Sumljivo nizko sta silili.«
»Kdo ve, ali mi ne dolguje‰ Ïivljenja!«
V poroãnikovem domovanju je bilo prijazno in udob-
no, in kmalu se je pred prijateljema iskrila steklenica
vina.
»Ne more‰ si misliti, kako sem te vesel,« je napil po-
roãnik Lovreku. »Med temi madÏarskimi in nem‰kimi
junaki, po veãini hudimi kvartopirci in pijanci, se sãaso-
ma ‰e ski‰em. Tako ãudno je: leto in dan nisem videl
znanega obraza, v tem mesecu pa si ti Ïe drugi! Kaj mis-
li‰, kdo je nedavno sedel na tem stolu?«
»Kar povej!«
»Miklausinov Ulrik! Dolgo se je skrival pri vozaãih v
zaledju, tokrat pa ga celo oãetove dobre zveze niso re-
‰ile zakopov.«
»Kam so ga porinili?«
»Ne bo ti v‰eã, k va‰emu polku. âe ima‰ smolo, ga
tam prej ali slej pozdravi‰ . . .«

527 
BELI DVOR BESeDA

»Sreãanja z njim si zares ne Ïelim.«

»Verjamem, saj vemo, kako je Ulrik ma‰ãevalen in sa-
movoljen. A pustiva zdaj to! Povej mi raje, kako se ti je
godilo, odkar si moral pred tremi leti tako nepriãako-
vano z oroÏniki! Ne more‰ si misliti, kako obupan sem
bil, ko te tisti dan nisem veã dobil na Gradi‰ãu. Z Vido
je bilo namreã vse v najlep‰em redu . . .«
»Vem, videl sem jo z vlaka . . .« je rekel Lovrek z za-
molklim glasom.
»No, in zakaj ji pozneje nisi pisal?«
Lovrekov zagoreli obraz se je zmraãil: »Kdo pravi, da
nisem? Umolknil sem ‰ele, ko sem mesece in mesece
zaman priãakoval odgovor . . .«
Stanko je razburjeno udaril po mizi: »Kako je to mo-
goãe? ·e nedavno mi je toÏila — marca, ko sem bil doma
na dopustu —, da ni glasu od tebe. Vsa nesreãna je bila.«
»Ali je to res?« je vpra‰al Lovrek hripavo.
»âastna beseda!«
Prijatelja sta se spogledala.
»Mati, kajpak mati!« je naravnost povedal Stanko.
»Tvoja pisma je prestregla . . . Vida mora to izvedeti. ·e
jutri ji pi‰em in javim tvoj sedanji naslov . . .«
»Ti si zlat ãlovek, Stanko . . .«
»Kaj bi tisto! No, in zdaj na dan z besedo! Kako se ti
je godilo, kaj vse si doÏivel?«

528 
BELI DVOR BESeDA

»Oh, niã posebnega, enako kakor sto in sto drugih

. . . Iz jeãe so me poslali v Maribor k domobrancem, od
tam v Karpate, kjer so mi ozeble noge. Komaj sem sho-
dil — zdravili so me v Teme‰varu —, so me znova pori-
nili na fronto. Vmes sem bil dvakrat laÏje ranjen, a
obakrat sem ostal v zaledju. Lani so nas vrgli na Kras,
kjer sem pri Sv. Martinu preÏivel najteÏje ure. Hvala Bo-
gu, da so nas kmalu prepeljali k ponesreãeni ofenzivi na
Tirolsko. ·ele lani so mi dovolili prvi dopust. Doma je
bilo skoraj vse v najlep‰em redu; Polonica je pri Kotni-
kovih v varnem zavetju. Kar potolaÏen sem bil. Po vrnit-
vi k polku me je naskoãila pljuãnica, zaradi ãesar so me
poslali v Meran. Namesto da bi se ponovno vrnil k pol-
ku, se mi je posreãilo vtihotapiti k XVII. pohodnemu ba-
taljonu, ki se je uril v bliÏnji Nonski dolini. V tej ãudo-
viti pokrajini sem letos preÏivel nekaj lepih in mirnih
mesecev, vse do priãetka tega tedna, ko smo se odravi-
li na pot . . .«
»No, ko si bil na dopustu, ali nisi poiskal Vide?«
»Bila je pri sorodnikih v Ljubljani, kaj veã pa niti ni-
sem spra‰eval, ‰e to sem izvedel bolj po nakljuãju.«
»Ve‰ kaj, Lovrek, res si malo ãuden patron. Zakaj se
nisi odpeljal za njo? Dekle ne bo letalo za tabo . . .«
»V negotovost? Ko sem zaman ãakal na njen odgo-
vor. . . ?«
Iz Lovrekovega odgovora je zvenela kljubovalnost.

529 
BELI DVOR BESeDA

»No, pomiri se! Tudi tako se vse uredi! Vsekakor si

veliko prestal, reveÏ! Meni je bila sreãa milej‰a. Do da-
na‰njega dne ‰e sploh nisem poduhal prave fronte. Zdaj
bo menda kmalu konec lepega Ïivljenja, kakor so mi na-
mignili. Dan za dnem priãakujem povelje, ki me porine
kam v zakope za opazovalca.«
»Privadi‰ se . . .«
»Na avstrijski strani Ïe ne, ker jo ãimprej potegnem k
Lahom. Saj so navsezadnje zavezniki antante . . . Jugo-
slovanski legiji se prijavim. Kaj pa ti?«
»Za Lahe mi ni, a s teboj bi ‰el . . . V Galiciji sem ne-
koã prelezel bojno ãrto, pa so nas nenadoma napadli
Rusi in moral sem nazaj . . .«
·e o marsiãem sta se prijatelja pogovorila tisti veãer,
obujala spomine, snovala naãrte ter sanjarila o lep‰i pri-
hodnosti in svobodi svojega naroda. Medtem so se zu-
naj v tabori‰ãu razlegale zdaj otoÏne, zdaj razposajene
voja‰ke popevke, kakor sta jih rodila prijetni poãitek in
trenutno razpoloÏenje. Pozno v noã sta se poslovila z
obljubo, da si bosta ãim pogosteje pisala in se toãno ob-
ve‰ãala o vseh spremembah.

530 
BELI DVOR BESeDA

II

â eta se je naslednji dan Ïe moãno pribliÏala fronti.

·iroka bela cesta, po kateri so zdaj korakali vojaki,
je bila proti sovraÏnikovi strani zavarovana z visokimi
ogradami, obitimi s smreãjem. Tako naj bi se onemo-
goãil ali vsaj oteÏkoãil vpogled daleã na obzorju se ziba-
joãim balonom, ki so kakor ogromna jajca viseli visoko
v zraku. Cesta je nato z okle‰ãenih poboãij vodila v ozko,
globoko zarezano sotesko. Tu se je nevarnost nekoliko
zmanj‰ala, zato pa je bilo treba poÏirati gosti prah ‰te-
vilnih voznih, Ïivalskih in ãlove‰kih kolon, prihajajoãih
iz Tridenta z Ïivili, strelivom in drugimi potreb‰ãinami.
Ob onesnaÏenem potoku so se neprekinjeno vrstile ba-
rake in kuhinje, skladi‰ãa in pokopali‰ãa, hlevi, teÏki to-
povi in vi‰ja poveljstva. Semkaj, v zati‰je smrekovih goz-
dov, ni veã segla moã la‰kih granat. Paã pa je soteska
pogre‰ala sonce — bila je hladna in temaãna. Od vrha
do vrha se je razpenjal tanek reÏenj nebe‰ke sinjine in
vanj se je upiralo mnogo hrepeneãih pogledov.
âez nekaj ãasa so vojaki zapustili glavno cesto, vo-
deão v Assiago, in se odcepili proti levi. Bolj in bolj je ‰lo
navzgor, in po dveurni hoji so prispeli do polkovnega

531 
BELI DVOR BESeDA

‰taba, kjer jih je ãakalo piãlo kosilo in ‰e piãlej‰i poãitek,

zabeljen s ‰kodoÏeljnimi napovedmi pomembno na-
okrog postopajoãih kuharjev in njihovih pomoãnikov o
bliÏajoãem se strahotnem la‰kem napadu. Prestra‰eni
pogledi so poletavali preko navpiãne, veã sto metrov
visoke skalne gmote, ki se je vzpenjala nad tabori‰ãem
polkovnega ‰taba, do ostrega grebena nad njo: za njim
so bili zakopi . . . Tam je Ïela smrt . . . Da, da, tukaj pri
‰tabu so bili brezskrbni, saj se jim ni moglo niã pripeti-
ti, ker jih pod to navpiãno steno ne doseÏe nobena gra-
nata . . . Tu so varni kakor doma in nikomur ni niã hu-
dega: niti lesenim stanovanjskim barakam niti dan in
noã cvileãi Ïagi niti pravkar dograjeni vzpenjaãi, ki do-
vaÏa v majhnih gondolah razliãne tovore na fronto. Îal
so za vojake preozke in prenevarne: zato morajo, reveÏi,
cokljati dolge tri ure pe‰ na vrh, medtem ko opravi
vzpenjaãa isto pot v desetih minutah . . . K sreãi se vo-
jakom ne mudi . . .
Popoldne so prispelo ãeto razdelili in tako loãili to-
vari‰e, ki so veã kot tri mesece sloÏno prena‰ali kriÏe in
teÏave voja‰kega Ïivljenja v zaledju. Kdo ve, ali bodo vsi
sreãno odnesli zdravo koÏo iz zakopov, katerih grozeãa,
ãeprav nevidna bliÏina jih je ãedalje bolj pla‰ila? Lovre-
ka so spet razporedili k 8. ãeti, kamor si je bil tudi sam
Ïelel, nadejajoã se, da pride k svojemu nekdanjemu ãet-
nemu poveljniku, dobremu in praviãnemu moÏu. A zdaj

532 
BELI DVOR BESeDA

je izvedel o njem, da je postal bataljonski poveljnik, nje-

govo ãeto pa je prevzel neki novi ãastnik.
Po konãani razdelitvi mo‰tva je stari dobrodu‰ni pol-
kovnik poklical k sebi najprej ãastnike, takoj za njimi pa
podãastnike, da jih pred odhodom na fronto obremeni
‰e z nekaterimi dobronamernimi, toda povsem nepo-
trebnimi nauki. Stari vojak je pred strumno stojeão
vrsto z velikim navdu‰enjem ponavljal Ïe stokrat pre-
mlatene modrosti o voja‰kih dolÏnostih in vrlinah ter se
opazno naslajal ob svoji zgovornosti. Lovrek, ki je stal
tik pred njim, se je zazrl v urno pregibajoãe se ustnice,
nad katerimi so enakomerno odskakovali kratko pristri-
Ïeni osiveli brki. âim dlje je poslu‰al besedno povodenj,
ulivajoão se iz polkovnikovih ust, tem manj je razumel,
in nazadnje se mu je zmeglilo pred oãmi, ãelo se mu je
orosilo s potnimi kapljicami, soba se je zamajala in za-
sukala ter v zmeraj hitrej‰ih kolobarjih drvela okrog nje-
ga.
»Za boÏjo voljo, ãetovodja!« je vzkliknil polkovnik in
v zadnjem trenutku prestregel Lovrekov padec. Njegov
priboãnik je urno pristavil stol.
»âisto prsten je v obraz . . . Dajte konjak!«
Sam mu ga je vlil med stisnjene ustnice in z vzdihom
olaj‰anja ugotovil takoj‰nji blagodejni uãinek krepke
pijaãe, kajti Lovrek je odprl oãi in zmedeno pogledal
okrog sebe. Ko je opazil nad seboj sklonjenega polkov-

533 
BELI DVOR BESeDA

nika, je prestra‰eno ‰inil kvi‰ku ter se v zadregi opra-

viãeval, ker je omagal v tako neprimernem trenutku.
»Nocoj ne greste v zakope! âetovodja ostane na moje
povelje tako dolgo pri polkovnem ‰tabu, da si spet opo-
more,« se je poveljnik obrnil k priboãniku. »Nastani se
lahko v podãastni‰ki baraki.«
Tovari‰i so se zveãer z razumljivo zavistjo poslavljali
od njega in mu ãestitali k nenavadni sreãi: najmanj dva
dneva se ‰e lahko izogiba kroglam in izmika u‰em, na-
slaja ob po‰teni postelji, pri ‰tabni kuhinji pa do sitega
naje. Lovrek se je zadovoljno muzal in se brez odla‰anja
utaboril v dodeljenem bivali‰ãu, snaÏni leseni hi‰ici. Po
granatah se mu zares ni toÏilo, a tukaj je bil, hvala Bogu,
skoraj na varnem. Po veãerji se je udobno zleknil na trati
pred barako in se zamaknil v ‰krlatno Ïareãi skalni rob,
ki je poãasi bledel v nastopajoãem mraku. Rahel veter je
prina‰al do njegovega nosu krepko vonjavo gorskih zeli
in ga spominjal davno minulih ãasov pastirjevanja na
Stropnici.
Z rastoão temo pa se je porajalo v Lovreku nekaj ne-
razumljivega: njegovo prvotno ugodje se je prevraãalo
v boleã nemir, ki ga je naganjal v zakope. Tako se mu je
zdelo, kakor da ga kliãe notranji glas, naj beÏi s tega kra-
ja, kakor da sli‰i sredi tabori‰ãnega ‰umenja, vre‰ãanja,
Ïage in ‰kripanja vozov razloãno povelje: »Pojdi, pojdi!«
Bolj ko je prepriãeval samega sebe, da podlega bedaste-

534 
BELI DVOR BESeDA

mu pomisleku, bolj je v svoji notranjosti verjel, da se ne

vara; vedel je, da bo poslu‰al ta glas. Kakor proti svoji
volji je res oprtal nahrbtnik in pu‰ko ter brez odjave od-
‰el v zakope.
Na poti je dohitel vod saperjev, ki so noã za noãjo iz-
streljevali skalne zaklone v tretji obrambni ãrti. PridruÏil
se jim je, da se tako izogne neprijetnostim sreãanja z
voja‰kimi oroÏniki, ustavljajoãimi posameznike. Steza
se je v ne‰tetih zavojih zajedala v skalovje, tako da so
vojaki hudo sopihali in se od ãasa do ãasa prepoteni
ustavili. Vãasih je zable‰ãala moãna luã: nad greben je
priplavala raketa, razsvetlila ostrine vrhov, potem pa
poãasi padala in uga‰ala. Tu in tam so zapeketale pu‰ke
in zaregljale strojnice, toda obiãajno hitro utihnile.
Ko so se povzpeli na prvo sedlo, se jim je odprl pogled
proti Suganski dolini, kjer je bilo tisti veãer dokaj nemir-
no. Rdeãkastemu bliskanju in zamolklemu pogrmeva-
nju je sledilo nemirno pu‰karjenje, podobno klokotanju
vrele vode, ki sili iz pokritega lonca. Vendar ni trajalo
dolgo in je polagoma prehajalo v nedolÏnej‰e streljav-
kanje. Od ãasa do ãasa je nekje daleã zamolklo poãilo,
nakar se je visoko nad njihovimi glavami s hru‰ãem za-
peljala teÏka granata in se kmalu zatem razpoãila nekje
za hribi. Odurni in po‰astni bojni zvoki so se na ãuden
naãin spajali z bitjem in Ïitjem sanjajoãe gorske noãi.
Kljub poslankam smrti so neutrudno prepevali murni,

535 
BELI DVOR BESeDA

radostno je cvetel sleã in raznoliko planinsko rastlinje je

opojno dehtelo. In Lovrek se je znova spomnil na plan‰e
svoje mladosti . . . Kako daleã so tisti teÏki dnevi na
Stropnici! In vendar, v primerjavi s sedanjimi nadloga-
mi so se mu dozdevali prijetni, polni oãarljive lepote.
·ele sedaj je Lovrek dojel prastaro resnico, da je velikost
ãlove‰kega trpljenja in veselja odvisna od mnogih oko-
li‰ãin . . . Marsikaj, kar je danes stra‰no, dobi nemara Ïe
jutri drugo veljavo ter postane celo prijetno . . .
Ali ni tudi njegovo doÏivetje z Vido tak‰ne vrste? Do
vãeraj‰njega dne so ga teÏili spomini kakor mora, toda
vest o njenem trpljenju in hrepenenju jih je mahoma
obdala s sladkostjo in lepoto. V sebi je neutrudno obu-
jal najmanj‰e podrobnosti o njej, a njenega obraza ni
zmogel veã Ïivo priklicati predse; beÏni vtisi redkih sre-
ãanj so Ïe preveã obledeli ali pa se je njeno bitje tako
spojilo z njegovim, da si ga ni znal veã predstavljati iz-
ven sebe.
Med tem so prispeli do vrha in Lovreku je bilo skoraj
Ïal, da je Ïe konec poti. Pred njim se je razgrnila obseÏ-
na gorska planota, ki se je spredaj vnoviã dvignila v
valovit greben, po katerem so se vlekli zakopi. Po vsem,
sovraÏniku nevidnem poboãju pod njimi so se lesketa-
le ‰tevilne luãi, sevajoãe iz barak, zaklonov in kavern.
Saperji so se zdaj loãili od ãetovodje in krenili na des-
no, Lovrek pa je korakal sam dalje in kmalu prispel do

536 
BELI DVOR BESeDA

bataljonskega poveljstva, kjer se je javil majorju, svoje-

mu nekdanjemu ãetnemu poveljniku, ki ga je veselo po-
zdravil in mu dodelil svojega ordonanãnika za sprem-
ljevalca k 8. ãeti.
Podnevi bi morala tja po ozkem, v Ïivo skalo vseka-
nem rovu, vodeãem v glavni jarek — in potem premeriti
vso dolgo razpostavitev bataljona od 5. do 8. ãete —,
zdaj v temi pa sta si lahko dovolila bliÏnjico ter si tako
prihranila spodletavanje, spodbijanje in spotikanje po
zakopih. Ordonanãnik, zgovoren moÏakar, je pri‰leca
seznanil z vsemi spremembami v polku, s splo‰nim po-
loÏajem na fronti, z la‰kimi, stra‰en napad obetajoãimi
razglasi, ki so jih trosili la‰ki letalci po vsej ãrti, in dru-
gimi omembe vrednimi dogodki.
»Saj res,« se je nenadoma spomnil ordonanãnik,
»osma ãeta je vãeraj dobila novega poveljnika.«
»Koga?« je vpra‰al Lovrek sprva brez veãjega zani-
manja.
»Pozabil sem, kako se pi‰e, samo to vem, da ni pe‰ak.
Pred kakimi ‰tirinajstimi dnevi so ga od vozaãev posla-
li k nam in zdaj tu poveljuje ãeti . . . Kaj hoãe‰, edini
ãastnik je pri osmi, morali so mu izroãiti poveljstvo, ãe-
prav se je major na vse pretege branil . . .«
»Za vraga, menda se ne pi‰e Miklausin?« je vpra‰al
Lovrek z neprijetno slutnjo v srcu.
»Miklausin, seveda Miklausin. Ali ga pozna‰?«

537 
BELI DVOR BESeDA

»·e predobro. In prav meni se mora to zgoditi! Naj-

raje bi se vrnil k majorju in ga prosil, naj me dodeli kam
drugam.«
»Nikar, prijatelj, saj ga pozna‰! Tebe hoãe k svojim
starim vojakom, ne pomaga niã.«
»Prekleto nakljuãje!«
»Kaj pa ima‰ z njim?«
»Eh, to je dolga zgodba. Staro sovra‰tvo, iz istega kra-
ja sva doma. Ve‰ kaj, govori z majorjem in mu razlo-
Ïi . . .«
»Poskusim sicer lahko, vendar pa dvomim, da bo kaj
iz tega . . .«
Pred ozkim dohodnim rovom, ki je vijugal sem in tja,
sta se ustavila in se nato drug za drugim spustila vanj.
Pri tretjem ovinku se je pod varstvom mogoãne skale
rov spet nekoliko raz‰iril in nudil dovolj prostora za le-
seno, v skalovje vstavljeno hi‰ico, iz katere so se Ïalost-
no cmerili klici vojnega telefona.
Ordonanãnik je pokazal na ozko ‰pranjo, skozi katero
je svetila luã.
»Doma je. Kar potrkaj in se javi! Vso sreão in lahko
noã!«
»Hvala! Lahko noã!«

538 
BELI DVOR BESeDA

III

L ovrek se ne more takoj odloãiti za vstop, a po krat-

kem razmisleku vendarle pristopi k vratom in krep-
ko potrka. Na zamolkel odziv iz notranjosti pritisne na
kljuko, za seÏaj odpre lesena vrata in vstopi. V veliki
sobi, osvetljeni s ‰ãemeãim sijem karbidovke, vidi pri
surovo izdelani mizi pi‰oãega ãastnika, obrnjenega s
hrbtom proti njemu, v desnem kotu pa telefonista, rav-
nokar sprejemajoãega neko sporoãilo.
âetovodja se strumno vzravna, udari s peto ob peto in
oddrdra z voja‰ko odrezanim glasom: »Gospod poroã-
nik, ãetovodja Gradnik pokorno javlja svojo dodelitev k
8. ãeti.«
Ne da bi vstal, se sedeãi ãastnik s preraãunljivo poãas-
nostjo obrne k njemu — Lovrekov prihod mu je Ïe dav-
no javljen — in zapiãi vanj svoj hladni pogled, pri ãemer
se mu ustnice komaj opazno zakrivijo. Kar nekaj ãasa
nemo stremi vanj, a Lovrek niti za hip ne umakne po-
gleda. Kakor skozi meglo vidi pred seboj Ulrikov mladi
in ãedni obraz, in pomisli: kako potuhnjena igra usode
. . . Spet ju je vrgla skupaj . . . K novemu boju, k zad-
nji prizku‰nji?

539 
BELI DVOR BESeDA

Zdaj poroãnik naglo vstane in zamrmra: »Glej, glej,

stari znanci se sreãujejo!«
A takoj nato, brez predaha in s pretiranim voja‰kim
glasom: »âetovodja, zakaj ste tako pozni? Ostalo mo‰-
tvo se je Ïe zdavnaj prijavilo. To je malomarnost, ki je
zlasti pri podãastnikih ne maram trpeti! ·e enkrat in
va‰e zvezdice bodo odletele z ovratnika . . .«
»Pokorno javljam . . .«
»Jezik za zobe! Govorite, kadar vas vpra‰am! Jutri k
ãetnemu raportu!«
»Pokorno javljam,« se mu Lovrek mirno postavi po
robu, »zaostal sem na izrecno povelje gospoda polkov-
nika.«
»Tako?« se pobesi Ulrikov obraz. »No, o tem se ‰e
prepriãam. Zaãasno prevzamete ãetrti vod, ker mi
manjka ãastnikov, toda zapomnite si dobro, da zahte-
vam v sluÏbi vestnost in da tudi najmanj‰o malomar-
nost strogo kaznujem.«
»Od koga naj prevzamem vod?«
»Dosedanji poveljnik je korporal Sitar, popolnoma
nesposoben ãlovek. Oglejte si natanãno svoje mo‰tvo in
zakope ter prevzemite strelivo! Odstopite!«
Lovrek je trãil s petami in od‰el. V temi pa se je na-
smehnil, kajti moãno ga je veselilo, da je Ulrik pred njim
nastopil popolnoma sluÏbeno in pri tem tako dosledno

540 
BELI DVOR BESeDA

posnemal avstrijske aktivne ãastnike ter njihov naduti

naãin obãevanja s podrejenimi.
»Veãje usluge mi ne more‰ storiti, prijatelj Miklausin!
Samo tako naprej!« je mrmral sam pri sebi na poti k
svojemu vodu.
Za poveljnikovo hi‰ico se je dohodni rov v topem
kotu obrnil na desno in kakor poprej, zaradi obrambe
pred uãinkom sovraÏnih granat, vijugal na levo in des-
no, dokler se ni strnil z glavnim jarkom, ki se je dva
metra globoko zajedal v skalovje.
K okopom, kjer so bile name‰ãene strelne line, so vo-
dile stopnice, a vsakih pet do ‰est korakov je zaprla pot
in zoÏila jarek mogoãna traverza, ki je ‰ãitila vojake pred
kroglami in granatami, naletavajoãimi z boka.
Pri vsaki strelni lini je slonela temna senca — nepre-
miãno in nemo.
»Hej, tovari‰!« je zakliãal Lovrek, »kako pridem k 4.
vodu?«
»Naprej in na levo!« se je glasil kratki odgovor.
Lovrek je stopal dalje. Kljub svetli junijski noãi je mo-
ral previdno postavljati noge, da se ni spotaknil ob ka-
menju, ki ga ni manjkalo. âez nekaj ãasa je prispel do
slabo razsvetljene odprtine, iz katere je donelo zamol-
klo govorjenje in enakomerno zvenãanje cepinov. V
osrãju zemlje so si vojaki dolbli varno zavetje pred so-
vraÏnimi granatami in minami. Kako dobro je Lovrek

541 
BELI DVOR BESeDA

poznal to naporno delo! Koliko ãasa je minilo, preden so

v skalovju iztrgali kolikor toliko prostorno in zavaro-
vano kaverno.
Naenkrat se je jarek nenadoma spustil navzdol. Strme
kamnite stopnice so vodile na ravnej‰i svet, toda preden
si ga dosegel, si najmanj dvakrat padel. Spet traverza za
traverzo in nepremiãne sence med njimi. Z la‰ke strani
se je od ãasa do ãasa dvignila raketa, ‰inila v svetlem
loku visoko pod zvezde, se zaiskrila in nato v ‰ãemeãi
svetlobi, v kateri si opazil tudi najmanj‰i kamenãek pod
nogami, poãasi drsela navzdol — zadrÏevana s padalom
— in se nekje med frontama zadu‰ila v mokri travi.
Zmeraj ko je raketa ugasnila, se je tema zgostila in oteÏi-
la premikanje po zakopih.
Pred Lovrekom se nekaj zgane . . . Hip zatem ga Ïe
obsije luã Ïepne svetilke. Nejevoljno si zakrije oãi:
»Ne sveti mi v obraz, budalo!«
»Glejte no! Vendarle je prikolovratil?«
Lovrek spozna dobrodu‰ni glas starega vojnega tova-
ri‰a, s katerim sta si pri isti ãeti dobri dve leti delila kriÏe
in teÏave.
»Ti si, Planin‰ek?« vpra‰a radostno. »In sredi noãi ro-
kovnjaãi‰ po jarku in ustavlja‰ po‰tene ljudi . . . ?«
»Le poãakaj, kmalu me bo‰ posnemal!«
»Kaj poãenja‰?«

542 
BELI DVOR BESeDA

»Pri strojnicah sem, Ïe od pomladi,« se je pohvalil

korporal Planin‰ek in s ponosno kretnjo pokazal na
temno luknjo v okopih. »Tam imam pu‰ko. Pa ti?«
»K ãetrtemu vodu sem namenjen. Kje neki je, zabo-
ga?«
»Takoj poleg nas. PokaÏem ti, kar z menoj pojdi!«
Na tistem kraju so zakopi spet splezali na hrib in le
utrjen skalnat pomol je kakor polotok silil proti sovraÏni
ãrti. Odtod si dobro razloãil med bojnima ãrtama se raz-
prostirajoão planoto, z obeh strani zamejeno s ‰panski-
mi jezdeci in bodikavo Ïico: to je bila pokrajina smrti,
kjer so ‰e vedno bledele kosti ne‰tetih napadalcev. Po-
noãi so jo venomer razile krogle — fiu, fiu —, kakor da
jo hoãejo ljubosumno obvarovati pred Ïivimi ljudmi.
Pri 4. vodu, kamor je sedaj pri‰el Lovrek, so pridno
dolbli in vrtali luknje za dinamitne naboje, razstreljevali
skale, nosili kamenje iz kavern in ga usipali ãez okope.
Med vojaki je Lovrek prepoznal nekaj nekdanjih tova-
ri‰ev, ki so hrupno pozdravili svojega novega poveljni-
ka in mu takoj priãeli toÏiti, v kako zanemarjen odsek so
jih bili poslali. Zares je bil rov ‰e razmeroma plitev, ka-
verna pa ‰ele v nastajanju. Senca napovedane la‰ke
ofenzive je mo‰tvo priganjala k tlaki, tako da so brez
obotavljanja — iz skrbi za svoje Ïivljenje —, po 15 ur na
dan garali v kaverni in pri poglabljanju jarka.

543 
BELI DVOR BESeDA

»Kar prav je, da si pri‰el!« si je oddahnil korporal Si-

tar. »Tebi je to delo znano in bo ‰lo zdaj hitreje od rok.
Hiteti moramo. Nocoj smo spet pozdravili trojico la‰kih
ubeÏnikov. Pravijo, da nam bo huda predla, da nas na-
meravajo vse pokonãati z granatami in plini . . .«
Lovrek je skomignil z ramo: »Kaj hoãemo? Bomo Ïe
kako prestali.«
V tistem hipu se je daleã za Assiagom veãkrat zapo-
redoma zabliskalo, v zraku nad njimi je zasikalo in za-
pelo, zatulilo, za‰umelo. V svitu la‰kih in avstrijskih ra-
ket je bilo videti, kako je zadaj v tretji obrambni ãeti reg-
nila zemlja v silovitih razstrelkih.
»Tako bo vso noã,« je menil Sitar. »Zdaj motijo saper-
je in jih obmetavajo z Ïelezjem, kmalu bodo pa nas . . .«
Ni ‰e dobro izgovoril, ko je nedaleã od njih, prav za
la‰kimi zakopi dvakrat ali trikrat zamolklo poãilo, kakor
da je kdo spustil debelo desko na tla.
»Za boÏjo voljo,« je kriknil neki vojak in pokazal na
razsvetljeno noãno nebo, kjer je plavalo veã podolgova-
tih ãrnih predmetov, »mine spu‰ãajo . . . !«
Otrpli od groze so moÏje ãakali padec zlove‰ãih ujed,
a v njihovo veliko zaãudenje in neizmerno olaj‰anje so
zaplule preko njih. Nekje nad globeljo so se prekopicni-
le in v navpiãni ãrti ‰vistnile navzdol. Tresk za treskom,
obupno zavijanje, podobno kriku izgubljenih du‰ ali
joku obupanih dojenãkov . . .

544 
BELI DVOR BESeDA

»·tab so napadli,« so ugibali vojaki.

»Nove mine imajo, tako daleã jih doslej ‰e niso meta-
li. Menda so se res spravili nad ‰tab . . . Z granatami mu
doslej niso mogli do Ïivega.«
»Jutri bo slaba z menaÏo!« je napovedoval star pe‰ak.
»âeprav nekaj blagoslova ‰tabovcem ne bo ‰kodovalo
. . . Saj se jim itak predobro godi.«
Prvim minam so sledile druge, vendar se zdaj gledalci
niso veã zanimali zanje ter so se znova lotili dela.
»Gradnik, ti se pa spravi spat,« je svetoval Sitar. »No-
coj Ïe ‰e jaz opravim tvoje delo!«
Lovreku je kar odleglo, saj je bil zares utrujen, in kor-
poral ga je odvlekel k svojemu leÏi‰ãu v majhni duplini
pod zakopi. âeprav je takoj zaspal, ni bil deleÏen prave-
ga poãitka, saj so ga Ïe prvo uro napadle u‰i, krvoloãne
roparice zakopov, in ga grizle z neusmiljeno vztrajnost-
jo. Nemirno se je premetaval po trdih deskah in le velika
utrujenost ga je zmeraj znova zazibala v spanec.
Opolnoãi je pri‰el nadzirat poroãnik. Korporal Sitar
mu je poroãal, kako potekajo zapovedana noãna dela.
»Kje je ãetovodja Gradnik?« ga je prekinil poroãnik.
»Ali ni prevzel voda?«
»Pokorno javljam, spi. Novo mo‰tvo ima prvo noã
vselej prosto, da se odpoãije . . .«
»Kaj me briga! Takoj ga prebudite!«

545 
BELI DVOR BESeDA

Korporal je debelo pogledal, vendar je pokorno izvr‰il

ãastnikov nespametni ukaz ter obzirno predramil spe-
ãega tovari‰a.
»Kaj je to, ãetovodja?« je poroãnik nahrulil od span-
ca ‰e nekoliko omotiãnega Lovreka, ki se je postavil pre-
denj in mu salutiral. — »Pazite se! Îe drugiã vas moram
grajati! Spite lahko podnevi, zdaj pa se blagovolite uk-
varjati z mo‰tvom!«
Po teh besedah se je odstranil, vendar se je v tisti noãi
‰e trikrat vrnil v zakop, nadejajoã se, da ãetovodjo ven-
darle premaga spanec. Lovrek se ni brigal zanj. Z veliko
spretnostjo in dobrim uspehom je vodil izstreljevanje in
poglabljanje kaverne, utrjevanje okopov, obzidavanje
traverz in izsekovanje jarka. Poroãnik se je togotil, dok-
ler ga ni slednjiã zapeljalo sovra‰tvo, da ga je vprião za-
ãudenega mo‰tva ozmerjal ter mu oãital popolno ne-
sposobnost. V svojem besu je celo presli‰al bataljonske-
ga poveljnika, ki se je bil za njegovim hrbtom nepriãa-
kovano pojavil v zakopih.
»No, gospod poroãnik, kaj se je zgodilo? In prosim
vas, ne kriãite v neposredni sovraÏnikovi bliÏini!«
Poroãnik je zmedeno podal sluÏbeno poroãilo.
»Oho, ãetovodja Gradnik!« je zaÏugal major. »Mar ste
vse pozabili v zaledju? Star in izku‰en frontnik, kakr‰en
ste vi! Kaj ste ga polomili?«

546 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek mu je s kratkimi, toda jasnimi besedami raz-

loÏil svoje odredbe in majorju se je obraz razlezel v pri-
jazne gube.
»Saj sem vedel,« je dejal in podãastnika potrepljal po
rami, »Gradnik je moÏ na svojem mestu. Kar tako da-
lje!«
Nato je pomignil poroãniku, naj mu sledi v stranski
rov. Tam se je ustavil in dejal s pritajenim, toda strogim
glasom: »Gospod poroãnik, drugiã dobro premislite,
preden se spet osramotite pred mo‰tvom! âetovodja
Gradnik pozna zakope mnogo bolje od vas, torej ga ne
draÏite brez potrebe in se raj‰i zanesite nanj!«
In namigujoã na veãno nasprotovanje med pehoto in
konjenico je dodal s porogljivim smehljajem: »O konjih
nemara kaj razumete, toda na‰e obrti se morate ‰ele na-
uãiti. Nauãiti, vam reãem, nauãiti pri navadnem voja-
ku . . .«
Nato ga je hladno pozdravil in se oddaljil, a po nekaj
korakih se je ‰e enkrat obrnil k nepremiãno stojeãemu
poroãniku: »V bodoãe prepovedujem podobne izpade!
Razumete, gospod poroãnik?«

547 
BELI DVOR BESeDA

IV

L epi noãi je sledil ‰e lep‰i dan, katerega prijetnosti so

vojaki uÏivali vsak po svoje: nekateri so zleknjeni
dolgo podremavali na soncu, drugi so trebili suknje in
ubijali u‰i, tretji so pisali pisma, pri ãemer so jim name-
sto mize pri‰li prav municijski zaboji, ãetrti so kadili in
se pomenkovali, ‰ivali in krpali — ali pa strmeli predse
in mislili na kdove kaj. Od ãasa do ãasa so vzbudila nji-
hovo pozornost sovraÏna letala, ki so bila tisti dan zelo
Ïivahna ter so se z obãudovanja vredno spretnostjo
umikala izstrelkom avstrijskih obrambnih topov.
Edino v kaverni delo ni poãivalo, preveã se je mudi-
lo. Podnevi so bili v njej zaposleni tisti vojaki, ki so se bili
ponoãi vsaj nekoliko odpoãili. Z zagrizeno pridnostjo so
krãili odporno skalovje ter rili globlje in globlje vanj.
Preznojeni in pra‰ni so prihajali na svetlo, da se oddah-
nejo in nauÏijejo sveÏega zraka. Bili so podobni suÏnjem
starega veka, ki so egipãanskim faraonom gradili nebo-
tiãne piramide.
Zaposleni in nezaposleni vojaki so z nestrpnostjo pri-
ãakovali veãer, prina‰ajoã v zakope menaÏo, tobak in
po‰to.

548 
BELI DVOR BESeDA

»Nocoj bo teÏko kaj pri‰lo,« je podvomil eden izmed

poãivajoãih in drugi so mu pritrdili.
Vendar so se motili, kajti popoldne jih je obiskal ãet-
ni telefonist in razpr‰il njihovo bojazen, rekoã, da se
kuhinjam ni prav niã zgodilo ter da bo hrana prispela
kot obiãajno.
»Ali ve‰, Gradnik,« se je nato telefonist obrnil k Lov-
reku, »da je polkovni ‰tab trikrat vpra‰al, ali si zares Ïe
pri ãeti.«
»Zakaj neki?«
»Ponoãi je mina raznesla podãastni‰ko barako, in ka-
kor poroãajo, ubila tri v njej prenoãujoãe narednike.
Zate so trdili, da si ãetrti in tako tudi javili bataljonu.
·ele major jim je povedal, da si Ïe tukaj. Polkovnik kar
ni hotel verjeti, in pravijo, da je bil ves iz sebe od vese-
lja, ker si u‰el smrti . . .«
Lovrek je osuplo prisluhnil telefonistovim besedam in
se nato brez besed umaknil; za trenutek je moral biti
sam, dogodek ga je namreã moãno presunil. Svoje re-
‰itve si z golim razumom ni znal razloÏiti. Odkod je go-
voril tisti zapovedujoãi in hkrati svareãi glas, ki mu je ‰e
zdaj zvenel v u‰esih? Katera nevidna, a priãujoãa sila se
je bila pobrigala zanj? Beseda slutnja mu uganke ni zna-
la razre‰iti, in tudi o nakljuãju ni bilo moÏno govoriti,
kajti zakopov si sploh ni Ïelel ter se je sprva celo vese-

549 
BELI DVOR BESeDA

lil, da bo lahko ‰e nekaj dni ostal v varnem zati‰ju pol-

kovnega ‰taba.
In spomnil se je svojih sanj, v katerih je prviã videl
teto Ano, spomnil se je privida na Stropnici, ki ga je ob-
varoval pred zloãinom . . . V svojih de‰kih letih je ‰e
trdno verjel, da ga nekaj veÏe z njo, da se ona briga zanj,
pozneje pa je to verjetnost zavrgel kot nesmiselno in
nemogoãe ter vse pripisal svoji nekoliko prebujni do-
mi‰ljiji. Kaj pa, ãe je vendarle resnica . . . ? Kaj, ãe je
tudi vãeraj onostranstvo na skrivnosten naãin poseglo v
njegovo Ïivljenje . . . ? Resda je manjkala prikazen,
kakr‰no je videl v sanjah in prividu, toda glas, njen glas
je razloãno sli‰al . . . — Neumnost, se je kar naenkrat
razhudil nase, prazne marnje . . . ! Saj ni vezi med
nami in mrtvimi, saj je vse le sluãaj, ki se rad pojavlja v
najbolj zapletenih oblikah. — Sluãaj, sluãaj, je ugovarjal
notranji glas, to je revna beseda, to so bergle za tiste, ki
Ïelijo vse razloÏiti s ‰ibkim ãlove‰kim razumom, pa jim
zmanjka prepriãljivih dokazov . . . In ãudno, ta glas je
zmagoval: kljub notranji razdvojenosti — kljub nihanju
med ãustvom in razumom —, se je Lovrekovo srce ne-
kako naskrivaj in s srameÏljivo poboÏnostjo zahvaljeva-
lo Bogu ter ga prosilo ‰e za nadaljnjo pomoã. Tudi za
teto Ano je pohitela topla molitev proti nebu . . . Po tej
odloãitvi se je v Lovrekovem srcu naselil sladki mir,
poãutil se je za‰ãitenega z mogoãno roko, ki ga je varo-

550 
BELI DVOR BESeDA

vala pred hudim in vodila njegova pota. Kaj se mu je

lahko zgodilo? Poslej je pogosto prislu‰koval svojemu
notranjemu glasu, govoreãemu iz globine srca, in zde-
lo se mu je, da mu zagotavlja sreãno vrnitev domov . . .
— Kakor mi je paã namenjeno, tako bo, je menil in bil
pri tem trdno prepriãan, da ne bo padel na boji‰ãu . . .
Njegova sreãna re‰itev pa ni spremenila samo njego-
vega du‰evnega Ïivljenja, marveã je pognala svoje kro-
ge tudi izven njega in si poiskala izraz v Lovrekovi zu-
nanji usodi. Polkovnik, dobra du‰a, si je bil oãital, da je
kriv smrti ãetovodje Gradnika. Ko je izvedel resnico, je
v svoji radosti ãetovodjev predãasni odhod v zakope
oznaãil kot posebno hrabrost in vnetost za vojno sluÏ-
bo. Po dalj‰em telefonskem pogovoru z njegovim bata-
ljonskim poveljnikom ga je povi‰al za narednika in mu
v dnevnem povelju izrekel pohvalo. Tako se je Lovrekov
voja‰ki poloÏaj toliko utrdil, da se mu Ulrik osebno v
niãemer ni upal nagajati.
A sovra‰tvo je iznajdljivo, nasploh pa pozna voja‰ãina
mnogo navidezno nedolÏnih in dovoljenih, da, celo
predpisanih naãinov, ki do krvi izmuãijo tistega, ki jih
mora oku‰ati na svoji koÏi. Poroãnik je torej lepo molãal,
toda kadarkoli je ‰lo za kak‰no nevarno izvidni‰ko po-
ãetje pred zakopi — za teÏavno in neprijetno dostavo
lesa, cementa in bodikave Ïice —, vselej je doloãil Lov-
rekov vod, ki se je sprva nejevoljno srdil samo na poroã-

551 
BELI DVOR BESeDA

nika, pozneje pa zmeraj bolj na Lovreka kot posredne-

ga krivca za njihovo trpljenje. Vojaki so vsekakor vedeli,
da se njihov vodnik po svojih najbolj‰ih moãeh trudi
zanje, vendar pa jim to spoznanje ni niti zmanj‰alo ga-
ranja niti razloÏilo, zakaj padajo udarci po njihovih hrb-
tih — zakaj ne opravita sovraÏnika sama med seboj.
Skratka, prvotno zaupanje mo‰tva se je umikalo slabi
volji, in ãe bi ne bilo strahu pred grozeão la‰ko kanona-
do, bi bilo nemara pri‰lo do izrazov oãitne neposlu‰-
nosti, na kar je Ulrik komaj ãakal.
Toda vesti o sovraÏnikovih pripravah so bile ãedalje
resnej‰e in glasnej‰e. Njihovi glasniki so bili mnogi la‰ki
ubeÏniki, ki so se z dvignjenimi rokami pojavljali v ve-
ãernem mraku pred avstrijskimi zakopi in prina‰ali s
seboj najneverjetnej‰e vesti. Vojakov se je lotevala gro-
za in s podeseterjenimi silami so dan in noã rili v zem-
ljo. Tako je zapovedano utrjevanje zakopov dobro pote-
kalo, vendar je Lovrek kljub temu zaãutil odtujevanje
vojakov; zameril jim je njihovo kriviãno hudovanje in se
jim notranje vedno bolj odmikal. Usoda pa mu je pri-
pravila nadomestilo s prihodom prijatelja Stanka, ki so
ga bili zares — kakor je priãakoval — kot topniãarskega
opazovalca potisnili v zakope —, in sicer na njegovo
Ïeljo v odsek mariborskega strelskega polka, kjer se je
Ïelel sestati z Lovrekom.

552 
BELI DVOR BESeDA

»Nekje v tvoji bliÏini se nastanim,« je rekel ob svojem

prihodu in nato dodal nekoliko ti‰e, oprezujoã okrog
sebe: »Dolgo tako ne bo. Ali si premislil?«
»S teboj pojdem.«
»Dobro. V prihodnjih dneh se pomeniva o vseh po-
drobnostih.«
»Tudi naãrt Ïe imam . . .«
»Ej, to je dobro! Vse mi pove‰, ko bova sama. Kaj dela
prijatelj Ulrik? Mimogrede sem se oglasil pri gospodu
ãetnem poveljniku, pa se me ni niãkaj razveselil. Na-
merno sem ga vpra‰al po tebi, ãe‰ gotovo je vesel do-
maãina . . . Da si videl njegov obraz! Ko testo se mu je
povesil! Hladno me je zavrnil, ãe‰ da obãuje z mo‰tvom
samo sluÏbeno in da to priãakuje tudi od mene. ·ema
domi‰ljava . . . Ali ti hudo pije kri . . . ?«
»Zdaj ne veã, ker si ne upa. Ampak ljudi mi je spun-
tal, ker jih zaradi mene goni kakor pse in jim nalaga naj-
slab‰e delo. Zdaj se srdijo name, ko jim vendar ne mo-
rem pomagati . . .«
»Niã ne de, te vsaj ne bodo preveã pogre‰ali . . .«
Po prijateljevem prihodu se je Lovrek takoj lotil pri-
prav. V ta namen se je ob pravi priloÏnosti zaupal svo-
jemu dobremu prijatelju, korporalu Planin‰ku, zaved-
nemu savinjskemu hmeljarju, ki se je sprva nev‰eãno
zmrdaval, ãe‰ pobeg k figavim Lahom mu niãkaj ne di‰i.
Kdo ve, na kak‰ne limanice jih posade? Ko pa mu je

553 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek poroãal o snujoãih se legijah v antantnih drÏa-

vah, kamor gredo tudi oni, je pristal in mu obljubil, da
bo priskrbel vse potrebno ter seznanil z naãrtom ‰e svo-
jega rojaka in prijatelja Kozin‰ka. In priãelo se je tiho
snovanje in dogovarjanje, ki ga ni nihãe opazil. Le Ulri-
kove preÏeãe oãi so nekaj slutile.
Stankov prihod je bil poroãniku sprva skrajno neljub,
pozneje pa, ko je prejel obvestilo o njegovih pogostih
sestankih z narednikom, ga je razgibalo upanje, da uja-
me oba v nevarne zanke veleizdaje. Njegov vohun in
hkrati njegov sluga — sli‰al je na pranem‰ko ime
Wratschko —, zagrizen ponemãenec iz ptujske okolice,
je po njegovem naroãilu zasledoval vsak narednikov
korak.
Nekega veãera, ko je moral 4. vod vnoviã po deske k
vzepnjaãi, se je Lovreku, kakor Ïe veãkrat, pridruÏil po-
roãnik Golob. Vohun ju je opazil ter jima od daleã sledil.
Pri vzpenjaãi je Lovrek najprej izdal potrebna povelja,
nato pa se je s poroãnikom umaknil k bliÏnji skali, od-
koder je lahko spremljal delo vojakov in hkrati nemote-
no razpravljal s prijateljem o dozorevajoãem naãrtu. Za-
topljena v pogovor nista opazila, kako se je med bri-
njem, vlaãjem ter sleãevim grmiãevjem kakor kaãa pla-
zila proti njima temna ãlove‰ka postava. âe bi bila vsaj
malo previdnej‰a in bi ne bilo ropotanja ter premeta-
vanja pri razkladanju in nakladanju desk, bi gotovo uje-

554 
BELI DVOR BESeDA

la na uho lomeão se suhljad in zasaãila zahrbtneÏa. Uso-

da pa je hotela drugaãe in Wratschko se je za njima ne-
opazno potuhnil za skalo.
Prijatelja sta se sprva pogovarjala bolj potiho, tako da
vohun kljub napenjanju u‰es ni odnesel niã, pozneje pa
sta se razvnela, a tudi vohun se je medtem prikradel ne-
koliko bliÏe.
»Dobro si se domislil!« je sli‰al poroãnikov glas. »Pred
strojni‰kim gnezdom ni bodeãe Ïice, blizu la‰kih zako-
pov je, Planin‰ek ureja sluÏbo, on in Kozin‰ek pa pobeg-
neta z nama . . . Izvrstno! Ve‰ kaj, Lovrek? Bolj‰ega na-
ãrta ne iztuhtava, zato niã odla‰anja, zlasti ker nas dru-
gaãe prehiti la‰ka ofenziva . . . Kdaj torej udarimo?«
»âe hoãe‰, lahko Ïe jutri ponoãi. Zveãer spravimo na-
hrbtnike v rov, med drugo in tretjo uro zjutraj, ko bosta
Planin‰ek in Kozin‰ek pri pu‰kah, pa jo natiho uberemo
po bregu. Kaj pa Lahi, ali nas ne bodo pozdravili s krog-
lami?«
»Jaz znam la‰ko. ·el bom naprej in jih pripravil . . .«
»No, potem je vse v redu . . .«
Lovrek je vstal, ko je videl, da so vojaki Ïe konãali z
nakladanjem, vohun pa je jadrno smuknil v grmovje,
kjer je ti‰ãal glavo k tlom tako dolgo, dokler ni zamrlo
topotanje nog, polglasno preklinjanje otovorjenih moÏ
in ropotanje kotaleãega se kamenja, znamenja, da so Ïe
na poti v zakope. Nato je vohun previdno vstal in po

555 
BELI DVOR BESeDA

ovinkih odhitel k svojemu gospodarju ter mu z razÏar-

jenim, pohvale priãakujoãim obrazom povedal vse, kar
je sli‰al.
Poroãniku se je spaãil obraz v okrutnem zadovoljstvu,
vzhiãenja, ki ga je je priãakoval njegov sluga, pa ni po-
kazal.
»Skozi strojni‰ko lino pod pomolom . . . Glej, glej, za-
misel ni slaba . . . No, gospodje utegnejo doÏiveti veli-
ko razoãaranje . . .«
Tako je mrmral in stiskal pesti, da so mu zapokali
ãlenki na prstih.

556 
BELI DVOR BESeDA

P od skalnim pomolom, ki se je — podoben rilcu —

razprezal pred zakopi ter izven Ïiãne pregrade v
smeri la‰ke bojne ãrte, se je nahajalo dobro skrito stroj-
ni‰ko gnezdo, obvladujoãe obseÏno in nekoliko viseão
planoto smrti, po kateri so Lahi Ïe tolikokrat brez-
uspe‰no naskoãili avstrijske postojanke. Pot do njega je
vodila iz zakopov — skozi globok in dolg podzemeljski
rov, iz katerega se je pribliÏno na sredini odcepljal drugi,
‰e nedokonãani hodnik, predviden za zasilni izhod v
primeru nepriãakovanega sovraÏnikovega vpada v jar-
ke. Zdaj je delo v njem Ïe dlje ãasa mirovalo, saj so bile
vse delovne sile potrebne za utrditev in poveãanje Ïe iz-
delanih kavern, v katere naj bi se zateklo mo‰tvo med
topovskim ognjem.
V ta nedokonãani rov se je okrog polnoãi in v sprem-
stvu svojega sluge pritihotapil poroãnik Miklausin, obo-
roÏen s pi‰tolo ter opremljen z elektriãno Ïepno svetil-
ko. Mrzliãno razburjen je priãakoval ubeÏnike, zato so
mu minute tekle zelo poãasi. Zasleduha sta bila Ïe vsa
otrpla od dolgega preÏanja, ko so okrog druge ure zjut-

557 
BELI DVOR BESeDA

raj nedaleã od njiju zabobneli koraki. Nekoliko zatem so

se oglasili zamolkli glasovi in doneli, kakor da prihaja-
jo iz globokega vodnjaka.
»Le dobro se naspi, Miha! Kdo ve, kolikokrat ‰e . . .«
»Slabo kaÏe. Lahko noã, Planin‰ek!«
»Konãno! Izmena noãne sluÏbe! Planin‰ek je med za-
rotniki, zdaj ne more veã dolgo trajati,« je ‰epetal poroã-
nik svojemu spremljevalcu in trepetal od nestrpnosti.
âez ãetrt ure so se vnoviã zasli‰ali koraki. Mimo nju-
nega skrivali‰ãa je zablisnila luã in spet izginila. Po stop-
nicah, ki so vodile k strojnicam, se je razloãno sli‰alo
nabijanje okovanih ãevljev. Glasovi so pojemali in na-
posled zamrli. Zdaj je bil skrajni ãas! Zasleduha sta se
dvignila in se previdno plazila za ubeÏniki. V temi sta se
veãkrat ustavila, si za hip posvetila in prislu‰kovala z
napetimi u‰esi. Nato sta se nesli‰no pomikala dalje, do-
kler nista nenadoma zagledala ozke dupline, v kateri se
je gnetlo in pogovarjalo veã ljudi.
Eden izmed njih — poroãnik Golob, kakor je dognal
Ulrik po njegovem debelem glasu —, se je Ïe vzpenjal k
lini.
»Nasvidenje, fantje!« se je ‰e enkrat obrnil k tovari-
‰em. »Ko poãita na la‰ki strani dva zaporedna strela, jo
udarite za menoj!«

558 
BELI DVOR BESeDA

Ulrik, ki je z naperjeno pi‰tolo opazoval Stankov po-

beg, se ni zganil, ãeprav se je ãudil samemu sebi, zakaj
ga izpu‰ãa iz nastavljene pasti. O, dobro je vedel, le pri-
znati si ni maral: ni mu bilo zanj, Gradnika je hotel za-
saãiti, ujeti in odgnati. Golobov pobeg bo tehtno potrdi-
lo njegove krivde . . .
Pok, pok . . . Dogovorjena strela . . . V trenutku, ko
se eden izmed vojakov zavihti na podstavek pred lino,
zaigra svetilka in obsveti duplino.
»Stoj! Roke kvi‰ku!« zavpije poroãnik Miklausin in
plane z dvignjeno pi‰tolo k zmedenim, pred lino se gne-
toãim vojakom. Nihãe ga ne poslu‰a, a tudi napoveda-
nega strela ni, kajti Ïe se premika klobãiã teles sem in
tja. Sluga Wratschko se po Ulrikovi zapovedi vrÏe na
Lovreka ter ga ne izpusti. Med ruvanjem je eden izmed
vojakov Ïe izginil skozi lino in tudi korporal Planin‰ek
uspe‰no izgine v temo. Sreãno se prevali na prosto ter jo
ubere k Lahom. V strahu je pozabil na otepavajoãega se
tovari‰a in ga prepustil njegovi usodi.
Lovrek se brani z obupno besnostjo in Ïe je videti, da
se bo otresel svojega napadalca, ko mu Ulrik tre‰ãi
pi‰tolo na glavo, da omamljen omahne in se opoteãe. Po
nesreãi se spotakne ‰e ob svoj na tleh leÏeãi nahrbtnik,
ki ga spodnese in vrÏe po tleh. Kakor bi mignil, sedita
sovraÏnika na njem in Ulrik pritiska cev pi‰tole na nje-
govo sence.

559 
BELI DVOR BESeDA

»Vdaj se!«
Lovrek je izãrpan in se niã veã ne brani. Zmagovita
nasprotnika ga zgrabita vsak za eno roko in ga surovo
potegneta s tal. Ulrikov obraz je smrtnobled, roke mu
drhtijo, iz sr‰eãih oãi ‰vigajo bliski blaznega zado‰ãenja.
»Pa smo te dobili, tiãek!«
Ujetnik ne odgovori, zaradi ãesar ga poroãnik nepri-
jazno strese za ramo. Komaj pa se ga dotakne, zarjove
zunaj vojni bog.
Bum, bum, bum! Tresk, tresk!
Tisoã ognjenih jezikov zaplapola v daljavi, tisoã besov
zasika, za‰umi in zatuli. Oglu‰ujoãe treskanje, grmenje
in bobnenje hiti za njimi, zemlja se stresa ob silnih udar-
cih. Granata za granato, mina za mino, sto strelov v
enem hipu . . . Pred lino ple‰ejo neprestani bliski . . .
»Ugasnite luã, gospod poroãnik!« krikne sluga.
Ulrik ga takoj uboga. Sluga na njegov ukaz zgrabi obe
ujetnikovi roki; z Ïeleznim prijemom ju stiska za njego-
vim hrbtom in ga v temi poriva po stopnicah pred seboj,
dokler se poroãnik ne opogumi in spet priÏge svetilko.
Tako so se poãasi pomikali naprej. Njihove sklonjene
postave so na vlaÏno se svetlikajoãe stene zarisovale
dolge sence, medtem ko je okrog njihovih u‰es udarja-
lo kakor zamolklo hrumenje pomorske vihre. Rik tule-
ãega Ïelezja je kljub njihovemu umiku v varnej‰i del

560 
BELI DVOR BESeDA

hodnika postajal vedno glasnej‰i in srditej‰i; skalni strop

nad njihovimi glavami se je nalahno tresel in z njega je
kakor deÏ curljal droben pr‰iã kamenja ter peska.
·ele sedaj se je Ulrik prav zavedal svojega poloÏaja. Z
Lovrekom vred je bil zaprt v predoru, iz katerega ni mo-
gel k svoji, sami sebi prepu‰ãeni ãeti, dokler je sovraÏ-
nik zasipal zakope s tak‰nim ognjem. Ob tem spoznanju
se mu je skrãilo srce in nestrpno je priganjal svojega slu-
go, naj vendar pohiti. ·e je upal, da se mu posreãi vrni-
tev v eno izmed ãetnih kavern . . .
Lovrek, ki ga je bil Ulrikov nepriãakovani napad v
prvem trenutku docela porazil in mu odvzel moãi za
uãinkovitej‰o obrambo, je medtem Ïe pri‰el k sebi. Tuh-
tal je, kako najbolje izkoristiti nastalo okoli‰ãino in se
osvoboditi. Nasprotnika ga v svoji razburjenosti nista
niti razoroÏila in za pasom mu je v usnjenem toku ‰e
vedno tiãala nabita armadna pi‰tola. Presenetiti ju mora
in vse bo dobljeno . . .
Na ovinku, kjer sta se rova razhajala, se nepriãako-
vano vrÏe nazaj in slugi iztrga iz rok. Sunkovito ga pah-
ne proti poroãniku, tako da oba izgubita ravnoteÏje in
telebita na tla. Lovrek plane v nedokonãani rov in se
ustavi ‰ele, ko ne more veã dalje. Nato sname iz omota
pi‰tolo, sprosti zaklep in napne petelina. Tako, Ulrik, pa
priãnimo dvoboj, toda pod drugaãnimi pogoji . . .

561 
BELI DVOR BESeDA

Nasprotnika se preklinjajoã pobirata s tal, a v temi sta

drug drugemu napoti. Poroãnik tiplje okrog sebe in i‰ãe
izgubljeno svetilko, sluga pa grabi za svojim ujetnikom
v prazno.
»Ni ga veã, u‰el je . . .«
»Kako si ga drÏal, bedak? Morava ga spet ujeti!«
»Saj nama ne more pobegniti!« se opraviãuje
Wratschko. »V zakope ne more, razen ãe hoãe v smrt, ãe
pa se je zatekel v stranski rov, je ‰e bolj v pasti . . . Od-
tam ne more nikamor . . .«
Poroãniku kar odleÏe ob teh besedah. S krutim smeh-
ljajem na ustnicah kresne vÏigalico in v njenem svitu
pobere svojo elektriãno svetilko. Z njo prodira za po-
beglim sovraÏnikom.
»Stoj! ·e en korak in ustrelim!« se oglasi iz teme Lov-
rekov glas tako preteãe, da pogumna zasledovalca pre-
stra‰eno odskoãita.
»Vraga, pozabila sva ga razoroÏiti,« za‰epeãe sluga in
se umakne.
»Kaj se boji‰, ‰leva! Prestra‰iti naju hoãe! Takoj ti do-
kaÏem!«
Tudi poroãnik se boji, toda nepriãakovani poraz ga je
razvnel in navdal s ãustvom poniÏanja, ki ga lahko
splakne samo pogum. Brez premisleka skoãi v temo,
kjer se naenkrat ukre‰e krvavordeã blisk. Bum, zagrmi

562 
BELI DVOR BESeDA

po hodniku: tik nad Ulrikovo glavo ‰vistne krogla, se

odbije ob steni in drdraje odleti nekam na tla. Zasledo-
valca se jadrno umakneta v glavni hodnik, kjer se ‰epe-
taje posvetujeta.
»OboroÏen je zlodej, toda uiti nama ne more,« ugo-
tavlja poroãnik. »Najina naloga je, da mu zapreva pot k
strojnicam. Tu na kriÏi‰ãu se utaboriva!«
Iz bojazni, da bi se ubeÏnik ne priplazil neopazno k
njima — z luãjo sta morala ravnati varãno, poleg tega pa
bi strelcu z njo nudila dober cilj —, sta iz spodnjega rova
znosila veã zabojev z rezervnim strelivom, s katerimi sta
se za silo zavarovala. ·ele zdaj sta pomirjena sedla na
tla, napenjala u‰esa in ãakala.
Zgoraj je razsajalo bojno neurje in skalni obok se je
ob nabijanju tisoãerih udarov sumljivo pozibaval in
stresal; po glavah je trkljal droben gru‰ã in se usipal pe-
sek, tu in tam se je s stropa odkru‰il debel kamen in se
nevarno prikotalil do njiju, da sta prepla‰ena ‰inila kvi-
‰ku. Grozeãe bobnenje je hrulo po vsem hribovju, se
prelivalo v kotline in postajalo zmeraj glasnej‰e. Tresk
ne‰tetih eksplozij se je spajal s ãudnim steklenim cing-
ljanjem, ki je pretresalo kosti in mozeg, in iz zaplinjenih
jarkov se je v podzemeljski rov priplazil duh po Ïveplu
in zaÏganih cunjah, kar je ‰e bolj oteÏilo dihanje. Pe-
klenski krohot min, granat in ‰rapnelov se je v blaznih

563 
BELI DVOR BESeDA

zavojih lovil naokrog in luãal na okostje zemlje toão, ki

je zbila vse, kar je bilo Ïivega in celega. Skalni obok se je
vedno bolj pozibaval in vdajal.
»NajteÏje granate meãejo . . .« meni sluga z bojeãim
glasom. »Sam Bog pomagaj, da bi se strop ne sesul . . .«
»Prazen strah! Gotovo vzdrÏi,« ga tolaÏi poroãnik, ãe-
prav tudi njega prevzema groza.
Tresk, tresk! Skalovje hrestne in regne s ãudnim je-
kom: ogromen plaz kamenja se zru‰i v hodnik, skalne
stene pokajo, se usedajo in pogrezajo z zamolklim
grmenjem . . . Dva smrtna krika, ponovno treskanje in
spet grmenje . . . Nov plaz se sproÏi in plesketaje zasi-
pa hodnik . . . Oblak prahu in drobnega peska napolni
rov, iz neprestanega bobnenja se trgajo zadu‰eni kriki.
Tako vpije ãlovek na meji razuma in ãloveãnosti, od-
maknjen od Ïivljenja, ko misli le ‰e na to, kako obdrÏa-
ti samega sebe, kako ostati Ïiv . . .
Lovrek, stisnjen v najoddaljenej‰i kotiãek hodnika,
komaj diha. Dim in prah ga du‰ita, sicer pa se ga groza
razdejanja ni dotaknila. Prepadel se tlaãi k skalovju in
ugiba, kaj se je zgodilo. Predirljivi kriki mu mesarijo
du‰o; Ïelja, da bi pomagal trpeãima sovraÏnikoma, se
bori z razumom, ki mu pravi, naj ne sili v pogubo. Na-
posled njegovi razbiãani Ïivci ne prenesejo veã grozne-
ga vpitja. Previdno se plazi po hodniku, od ãasa do ãasa

564 
BELI DVOR BESeDA

obstane in streÏe z u‰esi, nato pa se spet pomakne da-

lje, tipa z rokami in zadeva ob kamenje. Kriki pred njim
slabijo ter prehajajo v stokanje. Lovrekova noga zadene
ob lesen predmet, vsaj tako se mu zdi. Oklevaje izvleãe
svetilko iz Ïepa in posveti predse.
Njen slabotni svit mu razkrije veã razmetanih zabo-
jev, za njimi pa se gmoti groblja, ki docela zapolnjuje
dohodni rov. Skalna plast je bila na tem mestu manj od-
porna, tako da ni vzdrÏala nabijanja granat . . . Zato po-
guba . . . Rov proti strojnicam je na bolj‰em, le do po-
lovice je zasut . . . A kje sta ranjenca?
Lovrek ne razmi‰lja dolgo. Hitro seÏe po kamenju,
kajti ãe si hoãe odpreti pot k zraku in strojnicam, kjer je
zdaj menda ‰e najvarnej‰e, ga mora odmetati. Strojnice
so blizu la‰kih zakopov, poleg tega pa sovraÏnik ne po-
zna njihovega gnezda . . . Ta predel potemtakem ni
tako izpostavljen ognju. Na to, da ga sreãnej‰i pobegli
tovari‰i ne bodo izdali, se je Lovrek trdno zanesel. Tam
spodaj se mu ni treba bati niãesar, a ko pojenja strelja-
va, jo pobri‰e za njimi.
Od napornega in hlastnega dela curlja Lovreku pot
po licih, vendar se ne zmeni zanj, da se le osvobodi iz
zatohlega prostora. âez nekaj ãasa se prerije na stopni-
ce, od tam pa zdrvi k strelni lini, skozi katero se Ïe pre-
liva jutranja svetloba. Poredni zlati prameni se poigra-

565 
BELI DVOR BESeDA

vajo z bleskavo ãrnino strojnic. V kotu opazi poleg svo-

jega ‰e dva nahrbtnika, ki ju ubegla tovari‰a nista veã
utegnila ponesti s seboj. Zdaj je re‰en! Konzerve, kruh,
sir in mrzel ãaj, vse, s ãimer so se bili oskrbeli, ãe bi Lahi
ne bili preveã postreÏljivi: vse je v njih. Zdaj se mu ni
treba niãesar veã bati, vesel in zadovoljen je lahko . . .
Kar naenkrat mu moreãa groza stisne srce. Ali sta Ul-
rik in njegov sluga zares mrtva? Ali nista samo onesve-
‰ãena, omamljena? Morda se du‰ita pod neusmiljeno
grobljo, pod katero jima odteka poslednja kaplja krvi . . .
Ne more ju tako pustiti . . . Vsaj prepriãati se mora . . .
Zakaj neki? mu odgovarja porogljiv glas. Zakaj se boji‰ za
svojega neizprosnega sovraÏnika, ki te je zasledoval in
Ïelel ugonobiti! Gotovo bi te bil brez premisleka in oãit-
kov vesti izroãil vojnemu sodi‰ãu in s tem smrti . . . Pre-
pusti ga usodi, ki mu jo je namenil praviãni Bog . . . ! Ne
posegaj v njegove ukrepe!
Lovrek se bori s samim seboj, strmi na pokrajino smr-
ti, nad katero se z vrhov od ãasa do ãasa privleãejo uma-
zane megle. Nehote si predstavlja Ulrikov ãedni, okr-
vavljeni obraz, v boleãini osteklenele oãi, polomljene in
razmesarjene ude . . . Ne, ne, te predstave ne prenese!
Prepriãati se mora! Sledeã prvemu nejasnemu nagonu,
se poÏene po stopnicah in odhiti k usodnemu kriÏi‰ãu.
Znova odmetava kamenje . . . Njegovi ostri robovi mu

566 
BELI DVOR BESeDA

do krvi ranijo dlani, znoj ga obliva, vendar ne odneha,

dokler ne zaãuti med prsti nekaj mehkega, ‰e toplega:
ãlove‰ko roko . . . Trdno jo zgrabi in vleãe, kup se ru‰i,
kamenje odletava in preti, da bo zasulo tako re‰enca kot
re‰itelja. Po velikem trudu se Lovreku konãno posreãi,
da potegne pokopano in ‰e drhteãe truplo docela izpod
groblje. Trudoma ga pograbi in odnese niÏje, na varnej-
‰e mesto.
»Ulrik!« za‰epeãe, ko mu obsveti okrvavljeni in raz-
dejani obraz. Kak‰na sreãa, da ni popustil! Kak‰na sreãa,
da ima v svojem varnem zaveti‰ãu tudi nekaj obvez, v
hladilnikih strojnic pa celo nekaj vode . . . ! Obzirno si
spet naloÏi nezavestnega sovraÏnika na roke in ga odne-
se v strojni‰ko duplino, kjer ga poloÏi, pomakniv‰i po-
prej pu‰ke v kot, na cementni podstavek pred strelsko
lino. Kaj ga brigajo pomnoÏeni znaki in glasovi ne-
zmanj‰anega uniãevanja, rohneãega vi‰je nad njim? ·e
enkrat pohiti h groblji, vendar mu zdaj ni treba dolgo
odkopavati in hiteti, kajti poroãnikov sluga Wratschko
je mrtev! Njegova glava je docela zdrobljena . . .
Tresoã se od groze in studa ob pogledu na strahotno
zmaliãenega mrliãa, pobegne nazaj k negibno leÏeãemu
Ulriku, kjer se loti pregleda njegovih ran. Veãina ran k
sreãi ni nevarna, toda leva roka je zmeãkana in kakor
vse kaÏe, veãrat zlomljena. Bogve koliko ne more poma-

567 
BELI DVOR BESeDA

gati; za silo mu oãisti rane, jih razkuÏi z jodovo tinkturo

ter obveÏe, posluÏujoã se veziva in perila, ki ga izvleãe
iz nahrbtnikov. Ranjenec trpi pod njegovimi prijemi, ãe-
prav se ‰e ne zaveda; obraz mu vo‰ãeni od boleãin, prsi
mu pretresa teÏko hropenje, na ustnice mu sili krvava
pena in roke se mu sunkovito dvigajo. K sreãi se Lovrek
spomni, da ima nekje stekleniãko ruma — tako imeno-
vano Ïelezno rezervo —, ki bi utegnil pomagati.

568 
BELI DVOR BESeDA

VI

O b blagodejnem uãinku ruma se ranjenec polago-

ma prebuja, njegovi pogledi begajo po kaverni,
i‰ãejo, razbirajo in sprejemajo vtise, ne da bi vedeli, kaj
poãeti z njimi. Zavest se javlja zelo poãasi, nekako kra-
doma, z njo pa prihaja tudi boleãina, neznosna in okrut-
na, ki du‰o malone znova poÏene nazaj v temo nezave-
sti. Lovreka prevzema usmiljenje, ko zre to igro stra‰nih
obãutkov, ki se zrcali z Ulrikovega obliãja.
Ker je Lovrek stal v senci za lino, ga ranjenec ni takoj
prepoznal, ãeprav je srepo in dokaj dolgo upiral vanj
svoj pogled, zastrt po nastopajoãi vroãici.
»Kje sem?«
Slabotno in komaj sli‰no se je oglasilo njegovo vpra-
‰anje. Lovrek ni takoj odgovoril. Nepremiãno stojeã ob
steni, je vztrepetal pod teÏo trenutka in nehote zavlaãe-
val razjasnitev dejanskega poloÏaja.
»Ali si me ti, Franc, re‰il in obvezal?«
»Ne,« je nehote s ‰epetajoãim glasom odvrnil Lovrek.
»Kje je Franc, kje je moj sluga?«
»Mrtev,« je zadonelo v kaverni, in poroãnik se je
zdrznil ob togotnem prizvoku izgovorjene besede.

569 
BELI DVOR BESeDA

»Kaj je z ubeÏnikom? Mar je tudi . . . ?«

»Gradnik je nepo‰kodovan.«
Ulrik je globoko vzdihnil, zamiÏal in se nekoliko za-
mislil, nato pa, kakor v prebujeni zli slutnji, razprl oãi in
prestra‰eno vpra‰al: »Kdo si ti? Ne poznam te!«
Lovrek je pristopil tesno k njemu. V svetlobi, ki je lila
skozi strelsko lino in jasno obÏarjala njegov obraz, ga je
Ulrik prepoznal, onemel in ãez nekaj ãasa zamrmral z
nenadnim, topim mirom, kakr‰nega ãesto pokaÏejo ob-
toÏenci ob razglasitvi smrtne obsodbe: »V tvoji oblasti
sem. Kar brez ovinkov: kaj bo‰ storil z menoj? âemu si
me sploh izkopal in obvezal?«
»Odgovori najprej ti! âemu si me preganjal?«
»Da te uniãim,« je zahropel Ulrik in ãudno vrtinãil
oãi. »Le bulji vame! Tako je, kakor pravim, niã se te ne
bojim. âe bi me ne bila prehitela la‰ka ofenziva, bi te
zdaj kot ubeÏnika gnali k vojnemu sodi‰ãu . . . In kaj bi
te tam doletelo, Ïe sam ve‰ . . .«
Ulrik je govoril jecajoãe, toda hitro, in njegovi pogledi
so Ïivãno begali po mirnem Lovrekovem obliãju, kakor
da razbirajo z njega uãinek izgovorjene izpovedi.
»Kaj ‰e ãaka‰? Ubij me!«
»Pozablja‰, da si ranjen, pozablja‰, da sem ãlovek.«
Lovrek je govoril s prisiljeno zadrÏanostjo, v njego-
vem srcu pa se je nabirala jeza, ki so jo, komaj pozablje-
no, zanetile ranjenãeve izzivalne besede. âeprav je spre-

570 
BELI DVOR BESeDA

videl njihov pravi namen, bi se bil vendar komaj obvla-

dal, da se niso v tistem trenutku skrivile Ulrikove ustni-
ce v neznosni boleãini, porojeni iz jasneãe se zavesti.
»Ne vzdrÏim, ne vzdrÏim,« je zajeãal. »V imenu boÏ-
jem, hitro me pokonãaj! Preveã boli, preveã, preveã . . .«
Lovrek je pograbil z rumom in vodo napolnjeno alu-
minijasto ãa‰o ter mu jo ponudil.
»Ne maram, ne maram,« se je branil ranjenec in ote-
pal okrog sebe ter si od boleãine grizel ustnice. »Ubij me
Ïe, da bo konec . . . !«
»Nisem tvoj rabelj!«
Tresk! Bum, bum! Od nekod z vrha je pribrenãal kos
Ïeleza, se ãisto blizu skrite line zapiãil v zemljo in strgal
od nje visok steber prsti, kamenja in peska, ki je kakor
toãa zaropotal na cementni obzidek. Lovrek je pokazal
na ãrnosivi, pogled zastirajoãi prah in resno dostavil:
»Raje moli, kajti tudi tu ni veã varno. Prej ali slej naju
oba poi‰ãe granata . . .«
Toda ranjenec ga brÏkone ni veã sli‰al. Preveliki teles-
ni napor in notranje razburjenje sta mu znova odvzela
zavest. Iz njegovih spenjenih ust se je prikrotoviãilo sto-
kanje, oãi so se mu zavile, da je bila videti zgolj belina,
ãeljusti so se stisnile in telo mu je podrhtevalo kakor v
tresavici. Lovrek je z vsemi moãmi zadrÏeval odskaku-
joãe truplo, da ni telebnilo na tla. Ko se je prvi napad
polegel, mu je vlil nekaj kapljic ruma med ‰klopotajoãe

571 
BELI DVOR BESeDA

ãeljusti, kar pa je pomagalo le za kratek ãas. Sledila je ‰e

cela vrsta napadov, katerih divjanje se je izãrpalo ‰ele
tedaj, ko je ranjenec obleÏal na cementni plo‰ãi brez
znaka Ïivljenja.
Zunaj se je medtem zdanilo, vendar pa dnevna ved-
rina in lepota nista mogli prepoditi gostih oblakov ãrne-
ga dima, ki se je vlaãil nizko nad grebenom, vzbujajoã
vtis nepriljudnega, z deÏjem nasiãenega jesenskega dne.
Bobnenje in treskanje je hru‰ãalo dalje, toda k sreãi ‰e
vedno ni seglo do zavarovane in skrite dupline. Kveãje-
mu so vãasih prifrãali manj‰i drobci blodnega Ïelezja ali
pr‰iãi prsti in peska, ki so se kakor vodometi neprestano
dvigali iznad zakopov. Zaradi groznega butanja je Lov-
reka priãela boleti glava in njegova u‰esa so bila kakor
omrtviãena. âudna zmedenost se ga je pola‰ãala, vse
naokrog je izgubljalo svojo doloãenost in stalnost. Misli,
ki so ga obletavale kakor ve‰ãe, se niso mogle strniti ter
so nemirno — kakor izgubljene ovce po pa‰niku — be-
gale po njegovi du‰i in iskale trdno osrednjo toãko. Na-
posled jo je z velikim trudom vendarle na‰el.
Re‰itev iz zagate — to je vendar najpomembneje, mar
ne? A ranjenec, kaj bo z njim? Samemu sebi ga ne more
prepustiti . . . In ãe se z njim na ta ali oni naãin vrne v
avstrijske zakope, ali ne zaigra s tem svojega Ïivljenja, ãe
je morda poroãnik temu ali onemu zaupal svojo naka-
no? Sploh pa, zakaj bi bil plemenitej‰i od Ulrika? Ali mu

572 
BELI DVOR BESeDA

ni ta ãlovek nekaj ur poprej neprikrito stregel po Ïivlje-

nju? ZasluÏil je svojo usodo! Ha! Kako bi se zvijal hu-
dobni starec v Zalesju, ãe bi vedel, v ãigavih rokah je v
tem hipu Ïivljenje njegovega edinca . . . Ob tej zahrbtni
misli, ki nekako ni spadala k njegovemu znaãaju, se je
Lovrek v trenutku streznil in jo s studom odpodil. Zna-
‰anje nad zapu‰ãenim ranjencem — ne, to bi ne bilo ãlo-
ve‰ko . . . Ravno zato, ker mu je nesreãnik izroãen na
milost in nemilost, ga mora re‰iti, tako ali drugaãe . . .
En sam izhod se jima nudi: beg v la‰ke zakope! Zdaj
ko razen pe‰ãice hitro se izmenjajoãih in prepla‰enih
straÏ v avstrijskih zakopih nihãe ne pazi na ozemlje pod
pomolom, bi bil pobeg razmeroma lahek. V polmraku
se splazi z ranjencem proti la‰kim rovom, s ãimer go-
tovo re‰i sebe, nemara pa tudi Ulrikovo Ïivljenje. Seveda
mora paziti, da ne izda skritega strojni‰kega gnezda, ker
bi Lahi utegnili izrabiti ugodno priloÏnost in bi spustili
pomol v zrak, z njim vred pa stotine njegovih, v bliÏnjih
kavernah se skrivajoãih tovari‰ev. Najbolj‰e bo, da po-
ãaka na noã, ali pa . . . da v najskrajnej‰em primeru
vendarle Ïrtvuje Ulrika . . . Enega samega ãloveka, ki ga
je Bog itak oplazil s svojo mogoãno roko . . .
Ne sodi, da ne bo‰ sojen! mu kakor grozeã odmev za-
doni v du‰i, in srh ga spreleti po vsem telesu. Prevzame
ga misel na Boga . . . Dremajoãi spomini na vse, kar je
o njem ãital, se uãil in sli‰al, kakor ognjenik buhnejo na

573 
BELI DVOR BESeDA

dan in najrazliãnej‰a osebna doÏivetja dobijo v njiho-

vem svitu ãudno svojstven pomen. Ali ni vse njegovo
Ïivljenje dokaz boÏjega usmiljenja, to Ïivljenje, ki se je
ãesto odmikalo k prividom in sanjam? To Ïivljenje, ki se
mu najgloblja spoznanja niso razodevala z razumom,
paã pa s ãustvom . . . ! Tudi dana‰nje sreãanje z Ulri-
kom je tako edinstveno, da mora imeti zanj, za oba po-
seben namen in smisel . . . To ni nakljuãje, namen je,
nemara preizku‰nja . . . âemu bi se bila sicer prav ona-
dva re‰ila v ta samotni kotiãek, odrezan od vsega sveta?
âemu leÏi pred njim ranjeni Ulrik, izroãen njegovemu
preudarku . . . Ne, ne preudarku, njegovemu srcu . . . !
Preizku‰nja srca je . . . Lovrek je zastokal, si z obema
rokama zakril lice in mukoma zavraãal naval novih, do-
brih in zlih misli, o katerih je bil na tihem prepriãan, da
ga ne bodo razsvetlile. Saj je predobro ãutil, da se mora
prepustiti skrivnostnemu glasu, ki je Ïe ves ãas klical in
trkal v globini srca . . .
Z bolnim pogledom se je ozrl na negibno leÏeãega ra-
njenca, kateremu so boleãine zaãasno popustile ter ne-
kako splaknile spaãeno in ranjeno lice, ki ga je z vo‰ãe-
nim izrazom gledalo iz obvez in temno skodranih las.
Lovreku se je zazdelo, da dobiva pred njim leÏeãe obliã-
je vedre otro‰ke poteze malega Ulrika, ki ga on — niti po
dogodku pri mlinu — ni nikoli prav sovraÏil. Njegovo
sovra‰tvo je bilo ‰e najbolj podobno srditi radovednosti

574 
BELI DVOR BESeDA

razdraÏenega psa, ki ga paglavci obmetavajo s krepelj-

ci in kamenjem, ki pa takoj, ko jim je pokazal zobe in jih
pognal v beg, spet leÏe in pozabi na motilce njegovega
miru. Oni, oni ga niso pustili pri miru . . . Ko bi moralo
biti ravno obratno . . . Kaj je naganjalo Miklausina, oãe-
ta in sina, da sta vsepovsod posku‰ala ‰kodovati Grad-
nikom? V globini du‰e je Lovreku Ïe vstajal pravi od-
govor, vendar ga je svinãena utrujenost, ki se ga je po
preãuti noãi zmeraj bolj pola‰ãala, tlaãila pod prag za-
vesti. Brez moãi je zdrknil na tla in skoraj v istem trenut-
ku trdno zaspal, ãeprav ni bila vi‰je zgoraj vojna vihra
niti za trenutek pojenjala.
Lovrekov spanec je nemiren; moti ga zmeden krogo-
tok raznoraznih predstav. Njegova du‰a ne ve, kam naj
se obrne: pla‰no bega naokrog, dviga, spu‰ãa in poganja
se med mleãnobelimi oblaki ter hiti po ozkih in strmih
gorskih stezah. Na njih obstane, kajti pred seboj zasluti
osmislitev vsega. Vzpenja se vedno vi‰je — nevidna roka
ga vodi na sam vrh . . . Nenadoma stoji na ‰iroki plo-
‰ãadi, z nje se ozira na morje megla, tako turobno v svoji
sivi pu‰ãobi, da se mu od Ïalosti krãi srce. Joj, zablodil
je, izgubil pot in zdaj je sam . . . Toda glej! Morje zava-
lovi, na sredini se gosti, na sredini raste in dobiva ãeda-
lje vidnej‰e oblike ponosnega, v sneÏni belini se blis-
kajoãega poslopja. Kaj ni to Beli dvor? Komaj plaho
vpra‰anje zapusti ustnice, Ïe se pordeãi streha in zaze-

575 
BELI DVOR BESeDA

lenijo griãki . . . meglena ravan izgine . . . vzbrsti

grmiãevje, drevesa vzcvetijo . . . Lovreku od veselja za-
staja dih in kar ne more se nagledati premile lepote . . .
Toda kako ãudno je nemiren ljubki griã, s katerega se
ozira Beli dvor . . . Kako se boãi in sloãi ter spreminja
barve. Najprej je zelen, nato ves moder, nazadnje rdeã
. . . Joj, saj to je srce, srce Ïareãe, krvavordeãe srce! ·e
eno, ‰e veã, troje, petero src krvavi pod Belim dvorom in
se ‰ibi pod njegovo teÏo . . . Srca Ïarijo, puhteãa Ïerja-
vica jih razganja . . . Slednjiã buknejo iz njih visoki pla-
meni, poÏenejo se ob proãelju prav do slemena in v tre-
nutku zajamejo stavbo. Ogenj in dim se poganjata do
neba, srca tam spodaj pa postajajo zmeraj bolj rdeãa,
izgorevajo in izgorevajo . . . Nazadnje poÏar pogasne.
Tanek steber roÏnatega dima se suklja nad preÏarjeni-
mi srci in njihova nadzemska lepota izvablja iz Lovreko-
vih oãi solze veselja in vzhiãenja. Drugo za drugim se
preplati in iz sredine se izvijejo bele postave, sprva ne-
jasne in prozorne, z zabrisanimi obliãji . . . Polnijo in
jasnijo se v moãni svetlobi, ki je nenadoma zable‰ãala
izza oblakov . . . Teta Ana? In mladeniã ob njej, Îak? In
za njima, ali se ne smehlja Muskada? Vedno veã ljubih
in znanih obrazov! Mile oãi zablestijo pred njim z do-
brotljivo toploto materinske ljubezni, teta Mica se mu
nasmiha, govori in maha z roko . . . Ustnice dragih oseb
se premikajo in Lovrek ãuti, da mu hoãejo nekaj razode-

576 
BELI DVOR BESeDA

ti, nekaj velikega in zelo pomembnega. Toda on ne sli‰i

niãesar, ne sli‰i . . . Nato, kakor da je od nekod zapihal
veter, zafrfotajo bele halje, zaplapolajo krila, obrazi ob-
lede . . . in postave izginejo . . . Iz Ïareãih, odprtih src
se ‰e vedno suklja dim . . .
»Ne hodite! Povejte!« krikne Lovrek.
Tedaj se kakor v odgovor razdeli nebo. Iz sredine s
kruto jasnostjo zasije ogromna luã, ki se neprestano
veãa in pribliÏuje. Nebe‰ka zvezda je, ki strmoglavlja na
zemljo . . . Ne, ne, to ni zvezda!
»BoÏje oko je!« pomisli Lovrek in buta z glavo ob tla,
priãakujoã uniãenja in odre‰enja. Ko se to ne zgodi, vno-
viã dvigne oãi. Grozota in strah sta preminila. Blago in
prizanesljivo se smehlja boÏje oko, a Lovrek v trenutku
razume vse, kar mu razodeva, le da tega z mislimi ne
zna zajeti, ‰e manj povedati z besedami . . .
»Bog, Bog v nebesih!« vzklika iz vsega grla. »Ti mi po-
magaj!«
Ob zvoku lastnega glasu se zmeden prebudi in si za-
stira oãi pred ‰ãemeão svetlobo, ki seva v lino iz odda-
ljenega la‰kega Ïarometa. Dolgi trakovi njegove ble‰ãa-
ve so podobni tipalkam, ki ‰vigajo na desno in levo, ra-
ziskujoã boji‰ãe. Nazadnje se umaknejo na drugi konec
medfrontne, z bledimi kostenjaki posejane planote.
Strelska lina je spet temna, vendar jo vsak trenutek raz-
svetle krvavordeãi bliski razstrelkov in Ïar la‰kih raket,

577 
BELI DVOR BESeDA

ki v presledkih vzletavajo nad zakope. Prelivanje svetlo-

be spremlja bobnenje zemlje in tuljenje granat v zraku.
Divji lov ‰e vedno hruje nad pokrajino, njegov zalet ‰e
ni ustavljen, ãeprav se dozdeva Lovreku nekoliko sla-
botnej‰i.
»Tako dolgo sem spal?« pomisli glasno, ‰e vedno pod
moãnim vtisom svojih sanj.
»Vode, vode!« zajeãi Ulrik.
Lovrek se urno dvigne in mu ustreÏe. Rahlo spu‰ãa
kapljico za kapljico med ranjenãeve Ïgoãe in spokane
ustnice. Tudi glava je vroãa, kar je vsekakor slabo zna-
menje.
»âimprej ga moram spraviti k zdravniku!« je sklep, ki
ne dopu‰ãa omahovanja. Samemu sebi se ãudi, da je
sploh mogel kolebati in dvomiti.
Medtem se je ranjenec spet zavedel. Z vroãiãno svet-
limi oãmi je strmel v Lovrekov obraz, ki se je poln skrbi
sklanjal nadenj.
»Kaj bo z menoj?« je vpra‰al s ‰ibkim, a razloãnim
glasom.
»Vse je v redu!«
»Ti pobegne‰ za onimi na la‰ko stran, kajne? Mene
bo‰ pustil tukaj . . . ne? Niã hudega, saj me bodo na‰li,
ko preneha streljanje. Naredniku Weilerju sem povedal,
kam sem namenjen . . .«
». . . Da ulovi‰ mene, kajne?«

578 
BELI DVOR BESeDA

»Tega mu nisem izdal. Edino moj sluga je vedel

vse . . .«
»In ta je mrtev,« ga je dopolnil Lovrek.
»Z lahkoto me bodo na‰li . . .«
»Ne vem. Po moji presoji je zasut ves gornji rov, ker
je bil Ïe poprej preplitvo izpeljan. Pred koncem ofenzi-
ve ne gre raãunati na odkopavanje, in ‰e potem bi tra-
jalo dneve in morda celo tedne, preden bi na‰li nezasuti
del. Edini izhod je ta lina pred teboj!«
»Potem je vsega konec!« je ‰epnil Ulrik in zamiÏal,
kakor da si hoãe prikriti resniãnost.
Lovreka je Ulrikova malodu‰nost moãno pretresla.
»Poslu‰aj . . . « je zaãel, a oni ga je hripavo prekinil.
»Nikar ne omenjaj mojemu oãetu,« je dejal, »kako
bedno sem umrl. To edino pro‰njo mi izpolni, Gradnik
z Belega dvora . . . !«
»Oj, Ulrik, kako ãrno mora biti tvoje sovra‰tvo, da mi
podtika‰ to podlost. Tak‰nega, kakr‰en si, ranjenega in
brez pomoãi, naj te pustim poãasi umreti od gladu, Ïeje
in mrãesa, v najhuj‰ih mukah . . . ?«
Izpod Ulrikovih priprtih vek je blisnil beÏen Ïarek
upanja.
»Da, tako mislim. âlovek si in sovra‰tvo bo‰ poplaãal
s sovra‰tvom.«
»Ti me sovraÏi‰?«
»Tvoje sovra‰tvo vraãam.«

579 
BELI DVOR BESeDA

»Jaz te v tej uri ne sovraÏim veã in morda te prav od

srca nikoli nisem sovraÏil. Da, tvojega oãeta, tega paã
. . . Toda zdaj celo zanj ne vem prav gotovo . . . Samo
nekaj vem: iz vsega srca te pomilujem.«
»Ne maram tvojega pomilovanja!« je zahropel Ulrik.
»Mora‰ me sovraÏiti, saj sem sin tistega Miklausina, ki
te je pognal z Belega dvora in te preganjal, kjer te je mo-
gel. Nikoli me ne prepriãa‰ o nasprotnem. Vem, da zdaj
samo laÏe‰ in se hlini‰ . . . !«
»Ne laÏem! Le ti se pretvarja‰ in tvoje besede mi pri-
ãajo, da obsoja‰ oãetovo poãetje . . .«
»Kaj ‰e!« je odvrnil Ulrik s krohotom, iz katerega pa
se je sli‰ala bolna pritrditev. »Vedno sem ga obãudoval,
ker je bil prebrisan in brezobziren, ker ni bil slabiã . . .
Samo slabiãi in nezmoÏneÏi podlegajo, moãni si krãijo
svojo pot . . .«
»In kam pri‰teva‰ v tem primeru sebe?«
»Molãi! Jaz sem slabiã, vedno in vselej sem bil sla-
biã . . .«
Pred lino so se znova pojavile tipalke Ïarometa in
Lovrek je v njegovem siju uzrl ãudno spremenjen Ulri-
kov obraz: velika potrtost se je spajala z nemim krikom
po milosti, po Ïivljenju. Dvom in upanje, odpor in vda-
nost, vse je izraÏalo to brezkrvno obliãje pred njim.
»Tudi jaz nisem moãan v tvojem smislu. Nikoli nisem
hodil preko trupel in tudi poslej ne mislim. Ne maram

580 
BELI DVOR BESeDA

obteÏevati svoje vesti s tvojo pogubo, zato te bom spra-

vil na varno . . .«
»LaÏe‰!« je viknil Ulrik.
»Razumem, da mi teÏko verjame‰. No, dobro! Poslu-
‰aj! Prisegam ti pri Bogu, v katerega menda tudi ti veru-
je‰, da te vsaj poskusim re‰iti! Moli k njemu, da mi po-
maga . . . !«

581 
BELI DVOR BESeDA

VII

P o tej, z moÏato resnostjo izgovorjeni zaobljubi je

Ulrik nenadoma obupno zajokal. Brezumni, skoraj
otro‰ki jok je pozneje pre‰el v teÏko in moreãe ihtenje
odraslega ãloveka, pri ãemer so mu poskakovale prsi in
hlipala usta. Iz oãi so mu vrele debele solze, ki so poãa-
si kapljale na tla.
»Kaj ti je?« se je Lovrek z zadrÏevanim soãutjem sklo-
nil nadenj. »Ali ti je slab‰e?«
»Ne, ne! Preveã, preveã! Ne vzdrÏim!«
Dolgo je stokal, dolgo jeãal ter se nikakor ni mogel
umiriti. Lovrek ga je obzirno izpra‰eval in mu ponujal
svojo pomoã, toda Ulrik je samo odmahoval z roko, po-
Ïiral solze in drgetal v poplavi telesnih in du‰evnih bo-
leãin. Ko se je slednjiã vendarle za silo pomiril, se je za-
gledal v svojega usmiljenega nasprotnika.
»Prepriãan sem bil, da me bo‰ pustil umreti . . . « je
dejal ãez nekaj ãasa. »In jaz bi ‰e rad Ïivel, tako rad bi ‰e
Ïivel . . .«
»Nisem tvoj rabelj!« je osorno odvrnil Lovrek.
Toda zdaj ga je razumel, saj je enako obãutil sam. Tu-
di njemu se je prav zdaj, ko je bilo toliko moÏnosti smrti

582 
BELI DVOR BESeDA

in tako malo upanja, da se sreãno re‰ita, kakor ‰e niko-

li hotelo Ïivljenja. Tistega Ïivljenja, ki je skrivalo v sebi
‰e toliko razoãaranja . . . Njegova mladost, zaklenjena
v tesne re‰etke voja‰nice, se je zaganjala proti vsemu,
kar bi jo hotelo prikraj‰ati v njenem razmahu, dokler ni
omagala in nekaj ãasa mirovala.
Zatopljena v nevesele misli sta mlada moÏa umolkni-
la in podzavestno prestrezala zunanjo buãanje, ki se je
v dolgih urah poenoliãila, ne da bi bila istoãasno prene-
hala tudi njena strahota.
»Tak‰en si, kakr‰nega sem se te bal,« je obotavljajoãe
se spregovoril Ulrik in izbiral primerne besede.
»Îe kot otroka si me muãil . . . Takrat ko smo se spo-
prijeli pri jezu, sem te moral jezno obãudovati, ker si se
drznil korakati mimo nas, tr‰kih pretepaãev . . . Kljub
temu ali pa prav zaradi tega sem te sovraÏil . . . Tudi ko
si me pozneje re‰il iz vode, ti nisem bil hvaleÏen, tem-
veã sem se srdil nase in nate ter iskreno obÏaloval, da
nisem utonil . . .«
»Pusti, pusti! Otro‰ke marnje!« ga je zavraãal Lovrek,
bojeã se, da bi se ranjenec ponovno ne razvnel.
»Ne, ne, tako je bilo, popolnoma odkrito govorim.
Toda prav tako sem obupaval, ker so te nedolÏnega pre-
gnali na Stropnico, ãeprav bi se iz vsega srca veselil tvo-
jega trpljenja, ãe bi bil ti res vsaj malo kriv . . .«

583 
BELI DVOR BESeDA

»To je paã malenkost v primerjavi z drugimi, huj‰imi

zadevami . . .«
»Vem, malenkost zate, toda zame, sinu svojega oãe-
ta, ni malenkost.«
»Marsikaj bi bilo drugaãe, ãe bi tvoj oãe popustil . . .«
Ulrik se je grenko nasmehnil: »Kako bi naj popustil?
Saj je bil kriv! Ne glej me tako osuplo! Njegovo krivdo
sem slutil Ïe kot otrok in prav zaradi tega ste mi bili vsi
Gradniki zoprni, kakor mi je bil vedno odvraten va‰ Beli
dvor . . .
»Beli dvor odvraten?« se je nehote ogorãil Lovrek.
»Beli dvor, da! Zato odvraten, ker je bil ‰e vedno va‰;
ker sem se vsakokrat, kadar sem hodil po posestvu, ãutil
sokrivca, ker sem videl v svojem oãetu tatu . . .«
»Ali je mogoãe?«
»Ne‰tetokrat sem obsojal oãetovo poãetje, ki je
ustvarjalo iz Gradnikov junake in muãence, nas Miklau-
sine pa blatilo . . . Zaradi tega sem pobesnel, kadarko-
li si mojemu oãetu oãital tatvino . . . Samo jaz sem smel
to, ãisto natiho, ne pa ti, ki si bil v mojih oãeh junak in
muãenec . . . !«
»Zdaj marsikaj razumem . . .«
»In pozneje, ko sem nekoliko dorastel in bi bil tako
rad ponosen na svojega oãeta, za ãigar bogastvo so mi
bili mnogi nevo‰ãljivi, sem jaz moral zavidati in obãudo-
vati tebe, kljubovalca, ki si pred vrati samega Belega

584 
BELI DVOR BESeDA

dvora zgradil bojno postojanko, iz katere si se branil in

izpadal, dora‰ãajoã v moãnega in samozavestnega ãlo-
veka . . .«
Lovrek se je samo grenko nasmehnil, ko se je spom-
nil na svoj boj in izgubljeno ali vsaj daleã odmaknjeno
Ïivljenjsko sreão. »Ni bilo vse tako lepo! Brez zvestih
prijateljev . . . » je oporekal.
»Jaz tudi prijateljev nisem imel,« mu je segel v bese-
do Ulrik, z oãitno Ïeljo, da se mu docela izpove. »Veno-
mer sem bil sam, nikoli prav sreãen, ãeprav sem imel
vsega dovolj in so me vsi slavili. Kaj mi je bilo do oãeto-
vega denarja! Polagoma pa sem zakrknil, postajal sem
zloben. Naposled sem si domi‰ljal, da je moj naãin Ïiv-
ljenja najzabavnej‰i in najpravilnej‰i . . . Îal ta zamisel
ni mogla odgnati vse pogosteje nastopajoãih ur samote,
v katerih sem ãutil praznoto svojega Ïivljenja . . .«
»Hrepenel si,« je povzel Lovrek, ko je Ulrik zaprl
utrujene ustnice, »drugam te je sililo . . .«
»K vam, k vam drugim me je sililo,« je skoraj kriknil
ranjenec. »Kako sem sovraÏil na‰e jalovo in neznaãajno
narodno odpadni‰tvo, porojeno iz golega dobiãkarstva.
Mi, nemãurji, smo bili siti in vendar neprestano laãni;
grabili smo, odirali, izdajali . . . In jaz, jaz, ki sem bil v
srcu na strani znaãajnih, nisem mogel in nisem smel k
vam . . .«

585 
BELI DVOR BESeDA

»Tak‰en si, Ulrik, v resnici? Tak‰ne misli so te navda-

jale?«
»Oh, samo misli . . . samo Ïelje . . . niã drugega! Niã
dejanj . . .«
»Vendar si hrepenel za lepim, ãistim in nedotaknje-
nim, hrepenel kot vsi mladi, trpel, ker je tvoje Ïivljenje
teklo v napaãno strugo. Tudi jaz sem hrepenel in trpel,
in danes se mi zdi tisto hrepenenje in trpljenje najlep‰e,
kar sem kdaj doÏivel. Oãistilo me je, prerodilo . . .«
»Ti nisi bil sam . . .«
»O, tudi osamelost poznam. Vedi, da me je nekoã ob-
drÏala v domaãiji edino misel na Beli dvor. Bogve, kam
bi me bilo sicer izvabilo . . . ?«
»Beli dvor, Beli dvor,« je zamrmral Ulrik. »Ti ga ljubi‰,
jaz pa ga sovraÏim. Oãetu je bilo to znano, slutil je, da ga
jaz ne bom mogel ali hotel obdrÏati.«
Ob tem priznanju je Lovrek zadrhtel po vsem telesu.
V temi je poiskal Ulrikovo roko, jo neÏno stisnil in za-
‰epetal: »âe si zares tako obãutil, ni treba sovra‰tva med
nama, ne zdaj niti pozneje, ãe se sreãno vrneva do-
mov . . .«
»Saj ne pozna‰ mojega oãeta!«
»Dobro ga poznam, morda celo bolje od tebe, a po
najinem razgovoru bi bilo nadaljnje sovra‰tvo med na-
ma nesmisel in greh.«
»In Beli dvor . . . ?«

586 
BELI DVOR BESeDA

»Zanj se bom boril, kakor sem se doslej, to je jasno.«

»A ãe podleÏe‰, ali me ne bo‰ znova zasovraÏil?«
Lovrek je v negotovosti za hip pomolãal. Toda ko se je
spomnil na svoje ãudne sanje, ki so ves ãas njunega raz-
govora preÏale v njegovi podzavesti in ravnale njegove
besede, je odloãno vzkliknil in sveãano poudaril: »Ne,
mojega sovra‰tva je konec! Beli dvor je naposled samo
ko‰ãek zemlje, predrage preljube domaãe zemlje — toda
ãlove‰ko srce je veã, je mnogo veã . . .«
»Daj mi roko!« je zaprosil Ulrik.
Ko mu jo je Lovrek radostno pomolel, jo je hlastno
pritisnil na svoje Ïgoãe ustnice in za‰epetal: »Hvala ti!«
»Ne delaj neumnosti!«
»Zakaj si, Lovrek, tako dober?« je namesto odgovora
vpra‰al ranjenec. »Odkod zajema‰ svojo moã?«
Lovrek se je zamislil: »Ne vem, ali sem dober. Pogosto
me trapijo zle misli. Morda sem se navadil poslu‰ati svoj
notranji glas, ker sem uvidel, da mi vselej prav svetu-
je . . .«
»Tudi ti sli‰i‰ notranji glas?« se je kakor v grozi zavzel
Ulrik. »Tudi ti? In ga poslu‰a‰? Tudi jaz bi ga mo-
ral . . .«
Utihnil je, zaprl oãi in dolgo ni bilo besede iz njega:
bilo je videti, kakor da je zadremal. Lovrek je previdno
odtapal k stopnicam, se spustil nanje in se predal mis-
lim. Ulrikova izpoved mu je bila resniãno razodetje, in

587 
BELI DVOR BESeDA

Ïe dolgo mu ni bilo tako lepo pri srcu kakor v tej uri, v

tej po‰astni temnobi. âisto je pozabil na svoj in Ulrikov
nevarni poloÏaj, kakor da je v notranjem doÏivljanju po-
vsem otopel za divjanje zunanjih sil. Nekaj rezkih tre-
skov v bliÏini pa ga je nenadoma prebudilo iz sanjarje-
nja in ga napotilo k lini. âudno! Tako brez vsakega od-
mora ‰e nikoli niso streljali. Skozi odprtino se je na vi-
sokem nebu narahlo odsvitalo iskrenje zvezd, po vrho-
vih pa se je pretakal ‰irok krvavordeã trak, ki se je na-
penjal in spet oplahoval, ponekod celo zastal ter nato
znova buknil kvi‰ku. Avstrijski zakopi so bili ‰e vedno
odrezani od sveta, kar je Lovreka znova spodbudilo, da
pobegne k Lahom in tako re‰i sebe in Ulrika. Ko se je
ozrl nanj, je opazil, da strmi s ‰iroko odprtimi oãmi v
strop.
»Vse kaÏe, da bova morala k Lahom. Ali si zadovo-
ljen? Najhitreje pride‰ do zdravnika.«
»Ne k Lahom!« je zatarnal ranjenec s ãudno cmera-
vim glasom, ki je jasno priãal, kako moãno se je izãrpal
v prej‰njem razgovoru.
»Pobrigajo se zate, ne boj se!« mu je prigovarjal Lov-
rek. »Nazaj te pri najbolj‰i volji ne morem spraviti, kajti
pot nama je zaprta.«
»Ne k Lahom!« je ponavljal Ulrik. »Tam gotovo um-
rem! Domov, k oãetu moram . . . !«

588 
BELI DVOR BESeDA

»No, dobro!« je obzirno popustil Lovrek, ko je spo-

znal, da se je poroãnik v svoji nejasni zavesti uporno
oklenil ene same misli. »Pa ‰e nekoliko poãakam, mo-
goãe streljanje res popusti . . .«
Ker ranjenec ni odgovoril, se je Lovrek zaskrbljeno
sklonil nadenj, zastrl s svojim pla‰ãem lino in s svetilko
obsvetil njegov obraz: bil je razÏarjen, skoraj zabuhel.
Oãitno ga je ponovno naskoãila vroãica. Kmalu nato je
priãel blesti in otepavati okrog sebe. Od ãasa do ãasa je
klical mater in oãeta, ju nekaj prosil in se kregal z njima,
nato je umolknil ter divje ‰krtal z zobmi. Veãkrat se je
poskusil dvigniti, a boleãina ga je vsakokrat vrgla nazaj
na leÏi‰ãe.
Lovreku je bilo tesno pri srcu. Kaj naj stori, ãe se ra-
njenãevo stanje ne izbolj‰a in njegov odpor ne popusti?
Nazaj v avstrijske zakope ga v neprestanem butanju
granat ne prinese . . . A ãetudi bi ogenj popustil, ali bo
mogel tako daleã in po tako strmem poboãju, preden ga
opazijo Lahi in ga zasujejo z granatami? BrÏkone propa-
deta oba, brÏkone ju raztrgajo, preden doseÏeta zakope
. . . Ulrik se mora vdati, ne kaÏe drugaãe!
Vnoviã se je sklonil k njemu in mu dejal z mehkim
glasom: »Prijatelj, morava k Lahom, druge re‰itve ni.
Nazaj ne moreva, tukaj mi pa umre‰!«
Iz Ulrikovih ust ni bilo odgovora, a njegove oãi so se
‰iroko zable‰ãale v temi. ·ele ko je Lovrek ponovil svo-

589 
BELI DVOR BESeDA

je besede, je spregovoril z obupno vdanostjo, ki se ne

prepu‰ãa nikakr‰nemu upanju: »Stori kakor hoãe‰! Am-
pak pri Lahih umrem . . .«
»âe pa ne moreva nazaj!«
»Tam umrem!« je trdovratno ponovil Ulrik, znova za-
tisnil oãi in obleÏal s stisnjenimi ustnicami, ki so izdajale
njegovo neomajno prepriãanje.
Lovrek ni veã silil vanj. Ranjenec se je s trdnostjo, last-
no ljudem s ‰ibko voljo in oslabelim bolnikom, oklenil
svojega spoznanja ter bil prepriãan o njegovi resniãnos-
ti. In ker vera gore prestavlja, je bilo kar verjetno, da bi
pri Lahih zares ne ozdravel — kljub njihovemu morebit-
nemu prizadevanju in njihovi zdravilni umetnosti . . .

590 
BELI DVOR BESeDA

VIII.

N azaj v avstrijske zakope! Drugega izhoda ni! Lov-

rek se je oprezno nagnil ãez teÏko dihajoãega, v
delno nezavest pogreznjenega Ulrika. Brez ‰uma je od-
stranil prevesne, umetno izdelane ru‰e, ki so zakrivale
lino, da bi tako ãimbolj raz‰iril izhod. Nato je splezal
ven, skrbno prevalil ranjenca poãez, tako da je bila nje-
gova glava obrnjena proti njemu, ga poãasi izvlekel sko-
zi lino ter ga zunaj poloÏil na rosna tla. Lino je nato za-
delal, se vzravnal in pogledal naokrog.
Nehote ga je prevzela tak‰na groza, da mu je zagoma-
zelo po vsem telesu. Tako si svoje poti ni predstavljal,
tako teÏke ne in ne tako brezupne! Frfrajoãi ognjeni je-
ziki so se trgali nad zakopi, a sledilo jim je treskanje v
tako nepretrgani izmeni, da ni bilo mogoãe razlikovati
posameznih pokov. Rohneãe brbotanje, sestavljeno iz
hre‰ãeãih eksplozij tuleãega Ïelezja in bobneãih pretre-
sov zemlje, je ‰e vedno valovilo po vzdu‰ju. V varnem
zati‰ju pod zemljo se vse ni tako zelo ãutilo. Zdaj pa se
je tik pred njim dogajal veliãastno-grozni prizor razde-
janja in pokonãevanja: vedno nove strele, od hipa do
hipa obÏarjajoãe ãrnikasti dim; po poboãju so se cefra-

591 
BELI DVOR BESeDA

li posamezni kosmi smrdeãe plinske zmesi, v bliÏini pa

so se v razkopano in razkrito zemljo brenãe zasekovali
drobci granat in kamenja.
Lovrek se je nekaj ãasa razgledoval, kakor da si ne
more vsega dovolj trdno vtisniti v spomin. Pogledal je
na uro: svetlikajoãi se kazalec je naznanjal drugo uro po
polnoãi . . . A junijske noãi so kratke! Po tretji uri se Ïe
priãne svitati . . . Oh, zakaj je Ulriku ‰inila v glavo ta
nesreãna zamisel? Kako otroãje lahko bi ga prenesel k
la‰kim zakopom, ki so tiho in na prvi pogled neobljude-
no dremali spodaj pod njim. BrÏkone sovraÏnik ‰e ni
mislil nehati z obstreljevanjem . . .
Lovrek je sedel k ranjencu, naslonil lakti na kolena in
si z rokami zakril oãi ter priãel tuhtati. Ali naj kljub Ulri-
kovi trdovratnosti tvega pobeg k Lahom ter prevzame
odgovornost zanj? V tistem trenutku se je spomnil doÏi-
vetja ob prihodu na fronto, ko ga je notranji glas re‰il
gotove smrti, in na vso moã mu je prisluhnil tudi zdaj.
In glej, zazdelo se mu je, da se ga oklepa mehka ro-
ka . . .
Dviga in obraãa ga nazaj proti avstrijskim zakopom
. . . Prijazen glas mu pri‰epetava odnekod, naj se pod-
viza. . . Lovrek je zaãutil blagodejno bliÏino neãesa po-
mirjujoãega. Odloãno je skoãil na noge.
»Preizkusiva svojo sreão!« se je sklonil k Ulriku. »Na-
zaj te ponesem. Bog nama pomagaj!«

592 
BELI DVOR BESeDA

Ranjenec, ki je kakor mrtev leÏal na tleh, ga menda

sploh ni sli‰al. Lovrek ga je najprej z eno roko nekoliko
privzdignil, da mu je lahko pod hrbet podloÏil drugo —
pazljivo, da se ne dotakne najobãutljivej‰ih po‰kodb —
in se z odloãnimi koraki ãloveka, ki natanãno ve, kaj Ïeli,
z ranjencem na rokah pognal po poboãju. Priãela se je
nevarna in naporna hoja, teÏavna Ïe za enega samega,
kaj ‰ele za nekoga, ki je nosil negibno, kakor svinec teÏ-
ko truplo. Desno in levo so mimo njega ÏviÏgali razstre-
ljeni drobci, zmeraj bolj pa ga je du‰il Ïvepleni dim, ki
se mu je valil naproti. — Zazdelo se mu je celo, da mu
pe‰ajo noge, da mu gore roke od pekoãe utrujenosti . . .
Zdaj zdaj bo moral izpustiti svoje breme . . . Ne sme
naprej, odpoãiti se mora, kajti kmalu bo dospel do pasu
najhuj‰ega ognja, kjer ga lahko re‰i edinole ãimbolj po-
spe‰eni dir. Poãiva in zbira moãi. Nekako raztresen po-
slu‰a bobnenje nad seboj in dozdeva se mu, da ne bes-
ni veã tako silovito, da celo nekoliko popu‰ãa. Oh, ko bi
le bilo res! V tem upanju se spet poãuti krepkega in sve-
Ïega. Nenadoma vstane, stisne Ulrika tesno k sebi in
priãne beÏati, blazno beÏati . . . Fiu, fiu, ÏviÏga okrog
njega, tresk, tresk, hre‰ãijo granate. Kamenje in prst
‰kropita nanj, roko mu kakor udarec biãa oplazi nekaj
ostrega in pekoãega, njegova pljuãa komaj sopejo. Toda
Lovrek ne omaga, pogreza se v granatne lijake, spotika
se ob raztrgane ostanke bodeãe Ïice, pada in spet vsta-

593 
BELI DVOR BESeDA

ja, sili dalje, dalje. Smer se mu zdi prava, na dobro sreão,

na boÏjo pomoã beÏi . . . Zdaj je menda Ïe na vrhu,
prav blizu zakopov . . . Dalje, dalje . . . ! Nenadoma
naravnost pred njim zagori slepeã blisk. V hrbtu zaãuti
neznosno boleãino, ki ga s tak‰no silo pahne naprej, da
se ne more veã ustaviti. Z ranjencem vred strmoglavi v
globok lijak, kjer obleÏi polnezavesten, ugibajoã, kaj se
je zgodilo z njim. Boleãina v hrbtu ga nekoliko vzdrami,
poskusi se dvigniti. Zaman, zaman . . . Tako! Zdaj je ko-
nec! Prva granata, mina ali ‰rapnel, ki udari v bliÏini, ga
bo raztrgala, raznesla na drobne kosce . . .
Bolj in bolj se mu izgublja izpred ãutov obdajajoãa ga
resniãnost, predstave se gnetejo in izvijajo, zdaj so zelo
nejasne in nerazloãne, nato spet v Ïareãi luãi prijetnega
spomina . . . Polonica in Janez blisneta mimo, vesela in
nasmejana; Vida se sprehaja v ble‰ãavi jutranjega son-
ca, izteza roke proti njemu in ga kliãe, kliãe . . . K njej
hoãe, a strahovita teÏa ga potiska k tlom, ubup mu raz-
ganja prsi . . . Ne more je doseãi . . . Ko pa uzre tik
pred seboj njene lepe oãi, nalite s solzami in prepolne
ljubezni, mora k njim, mora! S strahotnim naporom, ki
mu mesari mozeg in drobovje, se opotekaje dvigne . . .
V tistem hipu privid izgine. Lovrek se zbudi.
Osupel obraãa glavo . . . Kje je? Poleg sebe zagleda
smrtnobledega, vsega okrvavljenega Ulrika, visoko nad
njim tulijo granate, ki se razãehavajo nekje v ozadju, a

594 
BELI DVOR BESeDA

nekje blizu njega regljajo strojnice, kriãijo ljudje, pokajo

roãne granate . . . La‰ki napad? Zares, prvi svit je na
nebu, najprimernej‰i ãas . . . ! Kmalu kriki zamrejo in
le zdaj pa zdaj ‰e poãi kak posamezen strel. Naprej, Lov-
rek! Klical bi rad, a skeleãa boleãina v prsih ga ustavi;
hoãe vstati, a je brez moãi . . . Kaj bo z njima? Naprej,
mora mu uspeti!
Stra‰no trpi, naposled pa se vendarle spravi na kole-
na. Objame nezavestnega ranjenca in se z enim samim
sunkom, ki mu vnoviã skoraj ugrabi zavest, postavi na
noge. Omotiãen spleza iz lijaka — kakor v sanjah pre-
maga usipajoão se strmino — in stopa naprej . . . Pija-
no se opoteka ãez ru‰evine, ãez razsekane ‰panske jez-
dece in nerazpoãene mine. âudeÏ ga drÏi na nogah! Ne-
kje oddaleã ga doseÏejo zmedeni klici, naslednji trenu-
tek pa mu Ïe zmanjka tal. Z Ulrikom na rokah se po-
grezne v ãrno temo, in padanju ni ne konca ne kraja . . .
Onemogel in ves povezan, leÏeã na nosilnici v kaver-
ni, ki jo je razsvetljevala v kotu pritrjena karbidovka, se
je spet prebudil. Slaboten plamen je obmetaval skalov-
je s sencami, ki so se zdele neresniãne in nemogoãe.
Svet, kamor ga je bila potisnila zavest, ni mogel biti pra-
vi svet . . . Ali sem umrl? je pomislil. Premaknil se je,
toda v prsih ga je moãno zabolelo. S hitrim korakom je
priskoãil k njemu bradat vojak.
»Nikar, tovari‰, nikar!«

595 
BELI DVOR BESeDA

»Kaj je z menoj?« je vpra‰al Lovrek s teÏkim jezikom

in strahoma obãutil, da ga ob vsaki spregovorjeni besedi
zaskeli v prsih.
»Hudo si jo izkupil! ·rapnel v pljuãih in prestreljeno
roko ima‰. Kar tiho, drugaãe se ne izliÏe‰!«
»Kje je Ulrik? Kje je poroãnik Miklausin? Ali ‰e Ïivi?«
Vojak, ãigar dobrodu‰no zaskrbljene oãi so Lovreka
umirjale, je skomignil z rameni.
»Ali ‰e Ïivi, mi ni znano.«
»A kje je?«
»Pred pol ure so ga hudo ranjenega odnesli na pol-
kovno zbirali‰ãe. Niã se ne ve, kako bo z njim.«
»Ali je kaj govoril?«
»Niã. Samo po tebi je enkrat vpra‰al.«
»In. . .«
»Tiho zdaj! Ne sme‰ veã govoriti! Zdravnik prihaja.«
Lovrek je poslu‰no umolknil in zaprl oãi. Proti veãeru,
ko so se vrnili sanitetniki, so tudi njega odnesli k pol-
kovnemu ‰tabu. Od tam so ga ‰e tisto noã prepeljali v
bolni‰nico.

596 
BELI DVOR BESeDA

13. SVITANJE

â etrtiã po izbruhu velike vojne so pozvanjali veliko-

noãni zvonovi, oznanjali vstajenje in prerojenje —
brez odziva, brez odmeva. ·e vedno ni bilo videti kon-
ca krvave morije na ne‰tetih boji‰ãih, ‰e vedno ni bilo
kraja ãlove‰ki stiski. DrÏava je zasipala ljudi z malovred-
nim papirnatim denarjem in jim z neusmiljeno stro-
gostjo odvzemala poslednje zaloge ÏiveÏa. Njeni siti iz-
vr‰evalci so se zna‰ali nad reveÏi ter se prizanesljivo izo-
gibali Ïitnic in hlevov odpadni‰kih bogata‰ev.
Narod je vsa leta z angelsko potrpeÏljivostjo, prav-
zaprav z Ïivalsko topostjo, prena‰al raznotere nadloge
in s krvaveãimi srci prejemal toÏne vesti o smrti svojih
dragih daleã na tuji zemlji, to pomlad pa mu je bilo Ïe
zvrhano dovolj. Redki dopustniki se niso veã vraãali na
fronto, temveã izginjali v teÏko pristopne planinske goz-
dove na Rudniku in Kozjaku, kjer so se v mnogo‰tevil-
nih podzemeljskih jamah uspe‰no izmikali vsakr‰nemu
zasledovanju. Ljudstvo jih je kljub groÏnjam oblasti za-
lagalo z ÏiveÏem ter jih opozarjalo na oroÏni‰ke in vo-
ja‰ke patrulje, ki so od ãasa do ãasa preiskovale gozdo-
ve.

597 
BELI DVOR BESeDA

Tudi ãetrta povojna noã je bila ‰e vedno resnobna in

tiha, vendar pa se je v prepla‰enih srcih kalilo prvo rah-
lo upanje. Tudi letos so u‰esa dolinãanov pogre‰ala
ubrano in sveãano petje zvonov — voja‰tvo jih je za to-
pove Ïe davno snelo iz zvonikov —, zato pa so bili gla-
sovi samotarjev v farnih cerkvah smelej‰i in samoza-
vestnej‰i, obetajoãi konec dolge, predolge stiske.
Veãerni vlak je na veliko soboto s precej‰njo zamudo
prihlaponil v Zalesje, pa ne toliko zaradi premnogih
potnikov, prej zaradi slabega premoga in obrabljenih
vagonov. Kar je bilo dopustnikov, so se Ïe od daleã Ïelj-
no ozirali skozi okna, na postaji, polni vojakov, pa so brÏ
poskakali na tla ter odhiteli vsak na svojo stran. Eden iz-
med vojakov v oguljeni, umazano sivi uniformi je bil vi-
sok moÏ s ãrno brado in bledim, shuj‰anim obrazom.
Îelezniãar, ki je ob postajnem izhodu Ïe od pamtiveka
pobiral vozne listke, ga je zvedavo pogledal, toda tudi
on ni prepoznal v njem mladega Gradnika.
Ne da bi postal, je ta krenil po vedno blatni cesti v ko-
stanjev drevored in nato proti trgu, kateremu se je poz-
neje ognil, ter zavil ob LoÏnici naravnost proti Gradi‰ãu.
S poljan ga je z milo dobrodo‰lico pozdravljal pomladan-
ski veter, noseã s seboj vonjavo pebujajoãe se zemlje. Pri
farov‰kem mostu se je Lovrek teÏko sopeã ustavil ter se
zagledal v nekoliko naraslo in kalno reãico, ki je z godr-
njavim zadovoljstvom drla ãez grmade gru‰ãa, in ‰ele po-

598 
BELI DVOR BESeDA

tem z oãmi poiskal Gradi‰ãe. Bela hi‰ica, zelena tratica

pred njo, zapu‰ãeni vrt in goli sadovnjak — vse se mu je
nasmihalo, ga vabilo in klicalo . . . Cvetoãe breskve in
marelice ob zidovih so bile dvojãice roÏnatih plamenov,
po sadovnjaku razsejane ãe‰nje pa so bile podobne veli-
kim belim ‰opkom. Ogledni stolp, ves trd in mrk, se je
vzpenjal proti nebu ter je, kakor se spodobi, po voja‰ko
pozdravljal svojega mladega gospodarja.
âudovit pa je bil Beli dvor! Ves pomladanski je blestel
med temnim zelenjem smrek, a nad njegovim sleme-
nom so krmarili trije ali ‰tirje oblaãki, obÏarjeni z zad-
njimi odsevi veãernega sonca. Tudi danes je ob pogledu
nanj Lovrekovo srce priãelo hitreje utripati, vendar pa
tistega burnega vzhiãenja, kakor v prej‰njih letih, ni bilo
v njem: nekako odtujila sta se drug drugemu. Ali pa se
je on preveã spremenil . . . ?
Pri farni cerkvi, ki je druÏno z belim Ïupni‰ãem kra-
ljevala na griãku onkraj LoÏnice, je tenko zaklenkalo.
Buãanje orgel in petje cerkvenega zbora se je v sloves-
ni ubranosti razlivalo skozi odprta vrata navzdol do Lo-
vreka. Ta je s trudno kretnjo snel voja‰ko ãepico z gla-
ve in se zagledal v razsvetljena okna, ki so bolj in bolj ru-
menela v valovanju nastopajoãega mraka. Sprevod se je
zaãel z velikonoãno pesmijo, iz cerkve so se usuli ljud-
je, preteÏno Ïenske in otroci, se postavili v vrste ter med
glasnim petjem in zvonãkljanjem zavili okrog cerkve.

599 
BELI DVOR BESeDA

Nad glavami je zaplaval baldahin in se z njimi poãasi

pomikal dalje.
Po konãani procesiji so se ljudje pred cerkvijo zgrnili
v gosto gruão, odkoder so se potem poãasi razhajali. Vsa
pota so bila posejana s svetlimi in temnimi postavami,
hiteãimi proti domu. Lovreku, ki se je v ãasu svoje bo-
lezni — ko je mesece in mesece nihal med Ïivljenjem in
smrtjo — notranje odmaknil od ljudi, ni bilo niã do sre-
ãanja z znanci, zato je raje poãakal, da so se raz‰li. Ni-
kamor se mu ni mudilo in tukaj je bilo prijetno.
·ele nara‰ãajoãi, iz vode in vlaÏnih poljan puhteãi
hlad ga je pregnal dalje. Med poãasno hojo je vdihaval
sveÏ zrak in z olaj‰anjem obãutil, da ga njegova pljuãa
laÏe prena‰ajo in da se tudi manj upeha. No, tako kakor
je nekoã hodil, ãe ga je pokojna teta poslala v trg po to
ali ono stvar, seveda ‰e dolgo ne bo, morda nikoli veã
. . . Sleherni, tudi najmanj‰i napor ga ‰e vedno izmuãi
ter mu orosi ãelo in obraz z znojnimi kapljicami.
Pri Kotnikovih se je ustavil. Vrata so bila zapahnjena.
Njegovemu trkanju se ni nihãe odzval, zato je potrpeÏ-
ljivo sedel na klop pred hi‰o in ãakal, da se pokaÏe kdo
domaãih. Spet se je predal sanjarjenju, v katerem je
misel podila misel, ne da bi se zavest ob eni ali drugi
ustavila in zbrala, in Ïdel tako zamaknjeno vase, da je
presli‰al korake bliÏajoãih se ljudi. Po glasovih je spo-
znal svoje prijatelje.

600 
BELI DVOR BESeDA

»Nekdo je pred hi‰o . . . !« je zaskrbljeno dejala mati

Kotnica.
»E, kak vojak bo,« je zagodrnjal njen moÏ in prikrev-
sal bliÏje k Lovreku, ki se je potajil, nekoliko iz radoved-
nosti, nekoliko iz ginjenosti, ter ni vstal s klopi.
»Oh, oãe, nikar ne hodite k njemu!« je vzkliknil zvon-
ki dekli‰ki glas, ob katerem je Lovreka prevzela mehka
radost — saj je bil glas njegove sestrice.
»Hej, moÏ, kaj bi radi?« je zaklical stari Kotnik in z ne-
zaupljivo opreznostjo stopil ‰e bliÏje, stiskajoã v roki
debelo palico. V tistih ãasih so namreã samotne domaãi-
je vznemirjali raznorazni klateÏi in nepridipravi, ki so se
jih ljudje po pravici bali.
Lovrek se ni mogel veã pretvarjati. Skoãil je k prepla-
‰eno se odmikajoãi sestri, jo kljub njenemu odporu pri-
Ïel na srce in jo prisrãno poljubljal.
»Hej, vi, ali ste nori?« je zarentaãil stari Kotnik in na-
silnega tujca krepko odrinil od mladenke, onemogle od
preseneãenja.
»Ali me res ‰e niste spoznali?« se je zasmejal Lovrek.
Ob tem vpra‰anju se je Polonica malone opotekla in
se ihteã zgrudila na njegove prsi. Tudi Kotnika sta pri-
stopila in mu stiskala roko. Med vzklikanjem in izpra‰e-
vanjem so ga potegnili v sobo, kjer so priÏgali luã in sed-
li k hrastovi mizi.

601 
BELI DVOR BESeDA

Kljub stiski za sveãavo so tisti veãer pri Kotnikovih ‰e

dolgo svetili, kajti vpra‰anj in pripovedovanja ni in ni
zmanjkalo, pa tudi do spanca ni bilo nikomur. Lovrek
jim je pripovedoval o svojih doÏivetjih na fronti, pri ãe-
mer je previdno izpustil zgodbo o svojem poslednjem
boju v zakopih.
»Veliko si prestal,« je kimal gospodar in zadovoljno
basal svojo zaãrnelo pipico z dolgo pogre‰anim voja‰-
kim tobakom, ki mu ga je sedaj prinesel Lovrek, ter nato
s pomembnim obrazom spu‰ãal v zrak goste oblaãke
sivkastega dima. »Zadnje mesece si bil v bolni‰nici, pra-
vi‰. Kaj pa voja‰ãine si se za zmeraj re‰il?«
»Ne vem. Pravzaprav so me odpustili za nedoloãen
ãas. Zdravnik v Mariboru mi je paã dejal, da me ne po-
kliãejo zlepa . . .«
»Oh, kako ti privo‰ãim, Lovrek!« je vzdihnila mati
Kotnica. »Doma hitro ozdravi‰, lepo ti bova stregli s Po-
lonico! Ko bi tudi na‰ Janez imel to sreão . . . Bogve kod
se reveÏ potika? Îe tri tedne ni glasu od njega . . .«
In kakor domenjeni, sta Kotnica in Polonica enodu‰-
no zaihteli, in tudi oãe je zaãel ãudno hrkati ter se od-
ka‰ljevati, dokler se ni naposled s prisiljeno jezo obrnil
k Ïenskama.
»Nikar se ne kisajta, bo Ïe pisal! Do zdaj je imel ven-
dar ‰e dosti sreãe! Poglejta Lovreka, kaj vse je doÏivel, pa
je le danes tukaj med nami!«

602 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek je tolaÏil ihteão Kotnico, dopovedujoã ji, da

vãasih, zlasti ob premikanju ãet, vojna po‰ta pri najbolj-
‰i volji ne zmore dela in da na vzhodni fronti, kjer so
Janeza ‰e vedno slutili, sploh nimajo veã prave vojne.
Zares mu je uspelo, da so se Ïalostni obrazi nekoliko
razvedrili ter so se Kotnikovi s Polonico vred ute‰eni
spravili k poãitku.
Pri teh dobrih ljudeh je Lovreku tiho in mirno ter brez
prazniãne razigranosti minila velika noã. Po praznikih,
ko se je vrnila tudi dekla Anãka, ki je veliko noã preÏi-
vela pri neki prijateljici, so se Lovrek, Polonica in Anãka
preselili na Gradi‰ãe, ki so ga z zdruÏenimi moãmi v ne-
kaj dneh uredili tako, kakor je ostal v spominu mlade-
ga gospodarja.
Res so hiteli, saj Lovrek kar ni mogel doãakati bivanja
med domaãimi zidovi, ki so toliko let ãuvale in obkroÏa-
le njegovo mladost, spremljale njegovo otro‰ko rast in
prislu‰kovale njegovim mladeni‰kim samogovorom.
Vedel je, da bo med domaãimi zidovi spet na‰el tisti
spokojni mir, ki ga je ves ãas pogre‰al, tisto ponotra-
njenost, ki mu bo poleg telesnega zdravja povrnila tudi
du‰evno sveÏino. Nameraval se je ãimbolj odtujiti lju-
dem ter se zbliÏati z naravo. Od nje si je veliko obetal:
miru, zdravja, Ïivljenjskega veselja . . . vsega!

603 
BELI DVOR BESeDA

II

G lej ãudo! Priãakovane okrepitve ni bilo, ãeprav so

si v malone strnjeni vrsti sledili zlati pomladanski
dnevi, ki so bledega, pod oglednim stolpom posedajoãe-
ga moÏa obsipali s svojimi Ïlahtnimi in okrepãujoãimi
prameni. Podremaval je, naslonjen na pleten naslonjaã,
ali pa se zami‰ljeno razgledoval po ozeleneli in razcve-
teli dolini pod seboj. âesto je z zadrÏevano sapo opazo-
val sivkaste martinãke in zelene ku‰ãarje, ki so se sonãili
na razÏarjenem kamenju in Ïe ob njegovi najmanj‰i
kretnji pla‰no ‰vignili v svoje luknje. Premi‰ljeval in pre-
mi‰ljeval je, vendar se kljub vsemu ni niãesar domislil.
Misli so mu kakor skozi sito curljale in izginjale v pod-
zavest, in Lovreku se je ves ãas zdelo, da se njegova du‰a
noãe ali pa ne more vrniti k svojemu nekdanjemu naãi-
nu Ïivljenja.
Zaradi te notranje odrevenelosti se mu je zdravje le
poãasi vraãalo, a njegove telesne moãi so se ob vsakem
neznatnem naporu hitro izãrpale. Zdaj ko se je na sestri-
no prigovarjanje spet obril, se je pokazalo, kako neÏen
in skoraj prozoren je njegov ‰e vedno zali obraz, v kate-

604 
BELI DVOR BESeDA

rega so telesni napori in du‰evne boleãine zaãrtali ne-

izbrisne poteze.
Sam se svojega stanja ni ãisto jasno zavedal ali mu
vsaj ni bilo neugodno. Polonici, ki ga je naskrivaj in Ïa-
lostno pogosto opazovala, pa se je zdelo, da ne kaÏe ni-
kakr‰nega zanimanja za obdajajoãi ga svet. Ob lepih
dneh ga je zategadelj z zvijaão zvabila na vrt, in ob po-
gledu nanj so bolniku res zablestele oãi v starem ognju,
a Ïal samo za nekaj trenutkov. Kmalu ga je vnoviã pre-
vzela toposti sorodna brezbriÏnost. Ni se zmenil za ti-
soãere glasove mladoletja okrog sebe, marveã je z bol-
no naslado in kakor od daleã sledil vrvenju svojih misli,
ne da bi jim posku‰al doloãiti vsebino in smer. Misli so
kakor morje pljuskale ob zavest in jo spet zapu‰ãale, se
ponavljale in nemirno valovile, pretvarjajoã Lovrekovo
budno stanje v meglene sanje, iz katerih so ga za krat-
ke hipe iztrgali redki obiskovalci, najnujnej‰i dnevni
opravki ali pa — redkeje — spomini.
Vãasih se je zagledal proti zahodnemu koncu doline,
kjer jo je ustavljalo hribovje: tam so se kakor bele lise
kopiãile — razbor‰ke hi‰e . . . Ob takih trenutkih je v
njegovem srcu nekaj zazvenelo, zapelo in udarilo s slad-
ko boleãino: prikazal se je Vidin obraz . . . Ne za dolgo!
Kakor da je spomin nanj preteÏak, je po nekaj hipih
zdrknil v globino, ãeprav bi ga Lovrek tako rad zadrÏal.
Takrat se je nenadoma zavedel svoje notranje razkla-

605 
BELI DVOR BESeDA

nosti in vznemirila ga je misel, da je vez med pretek-

lostjo in sedanjostjo ‰e vedno pretrgana, da se sedanjost
niti v Ïeljah ne vzpenja v bodoãnost . . .
S poslednjimi aprilskimi dnevi se je — nekoliko pre-
zgodaj — spustil v dolino pravcati majski razcvet. V zra-
ku je zvenelo, kakor da je poln skritih pevcev; nad raz-
Ïarjenimi skalami so migotali tanki stolpiãi zraka, opo-
jen vonj cvetliãja in grmiãevja se je v toplih valovih pre-
lival po vzdu‰ju, vzbujajoã Ïe s samim dotikom lepe in
sreãne misli.
Nedeljski popoldan je bil prepoln majske prelesti, in
bolnika, sedeãega pod oglednim stolpom, se je polasti-
la prijetna dremavica. Glava mu je omahnila na blazino,
pritrjeno na naslonjaã, in v njegovi du‰i so zarajale oãar-
ljive, ãeprav zmedene slike. Njegovo uho je kljub temu
‰e vedno prestrezalo zvoke iz zunanjega sveta, ropota-
nje vozov, hiteãih spodaj po cesti, spremljalo njihovo
oddaljujoãe se drdranje, poslu‰alo, kako so bobneãe
zdrveli ãez most in se izgubili v daljavi. Ali pa je prisluh-
nilo brlizganju, sopenju in hrumenju vlaka, prihajajoãe-
ga s koro‰ke strani. Tudi nagajivo tleskanje veverice, ki
je tekala po vrhovih nad njim, mu ni u‰lo, niti ‰ãebeta-
nje ptiãkov, ki se je kosalo s stoterimi drugimi, od blizu
in daleã poletavajoãimi glasovi. Vsi ti mnogoteri vtisi pa
so bili neloãljivi in Lovrek se jim je z velikim ugodjem
nasteÏaj odpiral.

606 
BELI DVOR BESeDA

V pisani me‰anici glasov se pojavi novi vtis, vznemir-

ljivi zvok: lahni koraki, proÏni in znani . . . âeprav ne
more odpreti oãi, ga vsega objame priãakovanje neãesa
lepega. Polonica ni, ugotovi v polsnu. Njeni koraki ga ne
vznemirjajo, predobro jih pozna. BrÏkone sanja, a tokrat
so sanje neobiãajno Ïive! Naenkrat se ga neÏno dotak-
ne Ïametno lice, sladko dehtenje zavalovi okrog njega,
srce pa mu priãne bolestno nabijati. Ah, to so sanje, tiste
dolgo priãakovane, v globinah srca zakopane sanje!
Trda skorja odrevenelosti poãi in izpod nje kakor ognje-
nik bruhne staro, a vendar novo ãustvo . . . Vida, Vida!
In glej, ‰e sedaj ni konca: dekli‰ko lice se ‰e tesneje stis-
ne k njemu, ‰e blaÏje zaveje vanj duh njenih las. In ko
Lovrek ves otrpel odpre oãi, se zazre v milo, nad njim
sklonjeno obliãje: v velike rjave oãi, ki se upirajo vanj s
tak‰no ljubeznijo, da ga spreleti srh neizreãene blaÏe-
nosti. Prepriãan, da je ‰e vedno ves v sanjah, vnoviã za-
meÏi, predaja se jim in prislu‰kuje sreãnemu utripanju
svojega srca. Zasuti zakladi mladosti se dvigajo, moã in
zdravje, mladost in lepota — vse se vraãa, ãeprav le v
prividu.
Tedaj zaãuti na svojem licu nekaj mokrega. Vnoviã
pogleda in zatrepeãe . . . V dekletovih Ïarnih oãeh se
utrinjajo solze, polze po licih in se prelivajo na njego-
va. . .

607 
BELI DVOR BESeDA

»Vida!« za‰epeãe napol vzdramljen, onemoglo, pla‰-

no in hkrati nejeverno. »Niso sanje, Ïive sanje?«
»Niso sanje, moj ubogi Lovrek!« odvrne ona kakor v
odmevu ter se skloni ‰e globje k njemu, da ga njeni lasje
malone zagrnejo in prekrijejo. Nato ga toplo poljubi na
ustnice.
Lovrek medli v neskonãni sreãi, na krilih blaÏenosti se
dviga nad zemljo. Krikniti hoãe, pa ne more, glas se mu
izgublja v grlu . . . Vi‰ek ãlove‰kega bivanja doÏivlja
. . . Ni zaman trpel, se muãil in hrepenel: zdaj je sto-
kratno, tisoãkratno poplaãan. Ko premine omamica
prvih trenutkov, se mu zazdi, da nove moãi vznikajo iz
njega kakor nevidni vrelci, da kroÏijo po njegovih udih
krepki Ïivljenjski tokovi, ki ga naganjajo, naj vstane in s
silnimi rokami razmeãe svet.
Prvi val prekipevajoãih ãustev naposled uplahne, ‰e
vedno pa ga moãno prevzema tiha in globoka radost.
Vida sede na opornico naslonjaãa, ovije eno roko okoli
Lovrekovega vratu, z drugo pa dvigne njegovo shuj‰ano
desnico v svoje naroãje in jo pestuje kakor nebogljeno
dete.
»Moj ubogi Lovrek . . .«
»Zdaj je vse dobro! Samo, da si pri meni . . .«
»Nihãe veã naju ne loãi!«
Lovrek zadrhti ob njenih odloãnih besedah in se s
polnim pogledom uzre vanjo. Doslej ga je opajala Ïe sa-

608 
BELI DVOR BESeDA

ma zavest njene bliÏine, zdaj jo je hotel videti. Na njenih

ustnicah je poãival sreãen smehljaj in dekli‰ka milina je
mehãala bolestno trpke poteze, zarisane na licih. Trpe-
la je, sirotica, zaradi mene je trpela, je pomislil, in solze
hvaleÏnosti ter soãutja so mu zameglile oãi.
»Spremenila sem se, kajne?« se je nasmehnila Vida
njegovemu zaljubljenemu obãudovanju. »Oh, ni ãudno!
Toliko sem pretrpela . . .«
V zadregi je umolknila in zardela do u‰es, kajti ‰ele
zdaj se je spomnila, da bi morala poãakati, dokler ne bi
on pri‰el k njej . . . A ljubezen jo je premagala in brez
pomisleka se mu je ovila okrog vratu. Lovrekov zavze-
ti, oboÏujoãi pogled ji je povedal vse in jo pomiril. Zakaj
bi ‰e naprej trapila drug drugega, ko sta se tako dolgo
ãakala in vedela, kako sta si draga . . .
In pogovor je stekel. Vida mu je pripovedovala, kako
je — na Ïeljo star‰ev — vojna leta prebila pri neki teti, ki
ji je zelo naklonjena. Ko sta se letos pripeljali v Razbor,
je izkoristila prvo priloÏnost in pohitela v Zalesje. Pri
Stanovniku je izvedela, da je spet na Gradi‰ãu . . . In ka-
kor ne perutih jo je poneslo k njemu!
»Trdno sem prepriãana,« je konãala z ljubko resnobo,
»da spadava skupaj. Ko so te odpeljali, sem mislila, da
bom umrla od Ïalosti . . . Vsa ta dolga leta sem ãakala
glasu od tebe, dvomila, veãkrat obupavala . . . Zakaj mi
nisi niã pisal?«

609 
BELI DVOR BESeDA

»Mnogo sem ti pisaril, zlasti na zaãetku. Ko pa le ni

bilo odgovora, sem opustil,« je odvrnil Lovrek, trudeã
se, da bi njegov odgovor ne zvenel preveã oãitajoãe.
Vida je stisnila ustnice in njene oãi so zaÏarele.
»Razumem, razumem . . . Prestrezali, zadrÏevali so
tvoja pisma, jih prikrivali . . . Bridko je, toda resniã-
no . . .«
»Pozabiva!« je predlagal Lovrek po dalj‰em premoru.
»Kar je bilo, je bilo! Samo nekaj me zanima: ali si prejela
lansko leto Golobovo pismo s fronte, bilo je nekje v ju-
niju . . .«
»Nisem.«
»Od njega sem namreã izvedel, da te moja pisma niso
dosegla. Ponudil se je, da vzpostavi zvezo med nama.
No, kmalu zatem je pobegnil k Lahom, mene pa je opla-
zil ‰rapnel . . .«
Lovrek je nato Vidi na kratko izpovedal svoja doÏivet-
ja v zakopih — brez prikrivanja in samohvale. Dekle mu
je nekoliko prepla‰eno, vendar z velikim zanimanjem
prisluhnilo. Omilil je le Ulrikovo obna‰anje. A Vida je z
Ïensko tenkoãutnostjo vseeno pravilno razbrala pravi
potek njune bitke in se ga med pripovedovanjem tesne-
je oklenila. Nazadnje je s tresoãim se glasom dejala:
»Ponosna sem nate, dragi! Vedno sem te zelo cenila in
Ïe od prvega trenutka sem te imela rada.«
»Od prvega trenutka? Ali ‰e ve‰, kdaj je bilo to?«

610 
BELI DVOR BESeDA

»O, prav dobro. Takrat, ko si trinajstletni punãki po-

klonil kito poznega cvetja.«
»In potem, ali nisi pozabila?«
»Moja ljubezen je morda spala, a ko sem te spet za-
gledala, se je prebudila.«
Lovrek je umolknil in sam pri sebi oblikoval vpra-
‰anje, ki mu je dolga leta teÏilo du‰o. V mislih je imel
tisto novembrsko noã, ko je iz Razborja obupan taval
domov — k tetini smrti. In tako moãan je bil ta spomin,
da se mu je zazdelo vzdu‰je okrog njega naenkrat hlad-
nej‰e — kakor da je teman oblak zasenãil vedro nebo,
kakor da je njegova sreãa manj‰a, manj neskonãna . . .
·e vedno je bolelo, ‰e vedno . . .
»Na Revãka Andrejãka si paã pozabila . . . ,« je dejal
s teÏavo.
»Na koga?«
»Na gledali‰ko predstavo . . . Takrat bi mi morala od-
govoriti na moje pismo . . .«
»Uh, ti ãlovek!« se je razhudila deklica. »Ko bi ne bil
tako bolan, bi te ‰e danes po petih letih po‰teno skrega-
la! Lani, da ve‰, sem po nakljuãju na‰la tvoje nesreãno
pismo, ki mi ga je svoje dni mama tolikokrat opona‰ala.
In pri tem o njegovi vsebini nisem imela pojma, kajti
pogumni pisec, ki bi ga po predstavi kaj rada to in ono
povpra‰ala, je izginil ko kafra . . .«

611 
BELI DVOR BESeDA

Lovrekov obraz je zalila temna rdeãica: povesil je gla-

vo, navdan z me‰anico veselih in Ïalostnih misli. Tako
se je torej razre‰ila uganka njenega molka, ki je tolikim
noãem odvzela spanje, tolikim uram mladostno vedrost
. . . Zdaj ji je moral vse pojasniti. Kakor da bi se sproÏil
plaz, je privrela na dan zgodba o tem poglavju njegove-
ga Ïivljenja. Brez olep‰evanja ji je opisal svoje takratno
du‰evno stanje, a Vidine roseãe se oãi, ãedalje moãnej‰i
pritisk njene roke, predana napetost njenih ust — vse to
mu je priãalo, da jo je ta zgodba vznemirila moãneje kot
vojne grozote v daljnih zakopih.
Sklonila se je ãisto k njemu: »Niã nisem vedela, dra-
gi moj, samo slutila sem in ãakala, ãakala nate . . .«
»Moja nespamet je bila vsega kriva . . .«
»Ne bodi Ïalosten! NajbrÏ nama je bilo tako usojeno
. . . Morda sta se morali najini du‰i v trpljenju oãistiti in
prekaliti . . .«
»Samo,« je okleval Lovrek, »ali ti bom dovolj dober
kot preprost vrtnar, ãe te zaprosim . . .«
Veã ni zmogel, kajti njena mala, a krepka roka mu je
z veliko odloãnostjo zalepnila usta: »Ne maram takih
besed! Tvoja bom, ãe me le hoãe‰. Zdaj sem, hvalabogu,
polnoletna, atek pa se Ïe dolgo strinja z menoj, teta tudi
. . . No, mama in Zoran pa se poãasi privadita . . .«
»TeÏko ti bo . . .«

612 
BELI DVOR BESeDA

»Niã teÏko! S ponosom bom stala ob tak‰nem moÏu,

kakr‰en je Gradnikov Lovrek, ki ima samo to napako, da
samega sebe podcenjuje. A zdaj mora‰ predvsem ozdra-
veti! To naj bo tvoja prva skrb, vse drugo se izpolni ob
svojem ãasu. Kadarkoli pride‰ pome, dragi, jaz bom pri-
pravljena!«
Lovrek je z ganjenim in hvaleÏnim srcem pogledal to
krasno in pogumno dekle, ki je tako samozavestno
krmarilo ãoln svoje in njegove sreãe, in ji vroãe poljubil
roko.
Vida je kar prebledela od sreãe, ko je zaãutila, da je
zadnja ovira premagana, in za‰epetala: »Zdaj pa brÏ k
tvoji sestri!«
Polonica, ki je v kuhinji likala perilo, je zaãudeno
sprejela sreãno se smehljajoãa, z roko v roki prihajajoãa
zaroãenca in po kratkem pojasnilu ihte objela Vido. Ko
so potem skupaj posedeli pri mizi, se je nenehno ozirala
zdaj na brata, v katerem se je kakor po ãudeÏu vedno
bolj vÏigala nekdanja Ïivljenjska sila, zdaj na brhko go-
spodiãno, ki je tako ljubko in po domaãe kramljala z njo.
Naslajajoã se ob bratovi sreãi, je natihoma mislila tudi
na svojo bodoãnost.
âez nekaj ãasa se je Vida spomnila na dogovorjeno
uro. »Joj, teta bo nestrpna! Pri Stanovniku me ãaka. Po-
hiteti moram!«

613 
BELI DVOR BESeDA

Lovrek jo je pospremil samo do ceste, kajti zaradi nje-

gove ‰ibkosti mu ni dovolila dalje. Med potjo sta se do-
menila, da ga Vida kmalu spet obi‰ãe, segla sta si v roke
in se raz‰la. Po dveh ali treh korakih pa sta se — kakor
dogovorjena — oba hkrati obrnila, se nasmehnila in si
pomahala. To sta ponovila ‰e nekolikokrat, dokler jima
drevje ni zakrilo pogleda.
Lovrek se je z naglico, ki bi si je pred nekaj urami ne
mogel zamisliti, vrnil pod ogledni stolp in od tam ‰e dol-
go zasledoval njeno ãez polje hiteão postavo ter jo z
oãmi spremljal prav do trga.
»Hitro moram ozdraveti, ljubi Bog, hitro!« je vzklik-
nil in globoko zasopel.

614 
BELI DVOR BESeDA

III

L ovreku se je po Vidinem obisku zdravje opazno

popravljalo. Îe se je silil pomagati Polonici, ki ga je
sprva naganjala nazaj na sonce, ko pa je opazila, da mu
gibanje samo koristi, se je rade volje vdala. Njegovo vrt-
narsko srce je zaplalo v novem zanimanju — Ïe v prvi
uri, ko je stopil na vrt, je popravil to in ono, spremenil
slabo lego rastline ali odstranil ovire pravilne rasti.
Nekoã, ko je Polonica z radostnimi oãmi zasledovala
njegove ve‰ãe gibe, je sredi dela nenadoma pritekel k
njej in ji za‰epetal na uho: »Cvetlice sadim! Za mojo in
tvojo svatbo!«
Polonica je zardela preko u‰es in se v zadregi iztrga-
la iz bratovih rok. Ko pa se je spomnila, da se nima ãesa
sramovati, je iz globine srca vzdihnila: »Da bi se le Janez
kmalu vrnil!«
Poslej sta vedno pogosteje snovala naãrte za bodoã-
nost. Po vojni, ki ni mogla veã dolgo trajati, bosta raz-
‰irila in prezidala hi‰o, da bo v njej za vse dovolj prosto-
ra; znova se bodo lotili — v velikem obsegu — vrtnarstva
in sadjarstva . . . — Ob takih pogovorih se je Lovrek z
zadovoljstvom spomnil na svoj skriti zaklad, ki jim bo

615 
BELI DVOR BESeDA

pomagal na noge, kajti za zlato se je dobilo vse, za ban-

kovce malo ali niã. O, tudi trgovine s sadjem, jajci in ma-
slom se znova poprime, ni vrag, da bi ne uspevala! Lepo
gnezdece si bodo zgradili, tudi Vidi bo lepo v njem!
âeprav na Beli dvor v svojih naãrtih ‰e ni pozabil, se
je nekdanja, skorajda zagrizena strast, s katero je mislil
na dom svojih prednikov, umaknila tihemu upanju, da
si ga zagotovo pribori, ãe ostane zvest samemu sebi.
Zato si je Ïelel najprej urediti dom na Gradi‰ãu, da se bo
lahko gmotno in duhovno pripravljal na prevzem de-
di‰ãine, kadar pokliãe ura. In ãe ne . . . Tudi brez Bele-
ga dvora bo sreãen . . . âeprav bi vanj tako rad povedel
Vido . . .
Medtem se je zmeraj bolj krepil. Polonica je v ‰ali me-
nila, da ga vsak Vidin obisk opomni, kako je treba pohi-
teti. Ko je Janez Krstnik tisto leto priÏgal svojo baklo, se
je Lovrek Ïe poãutil povsem zdravega — ‰e isti dan je
pohitel k Vidi. Po dogovoru sta se dobila pri Gregorino-
vem logu, tam torej, kjer ju je pred ‰tirimi leti loãila so-
vraÏna usoda. In na ta veãer, ko se je sonce kar nerado
potopilo za sinje planine in je odsev njegove Ïerjavice ‰e
dolgo oÏarjal otemnele vrhove, sta sredi zoreãega Ïita in
dehteãe ko‰enine sklenila, da ne bosta niã veã ãakala. ·e
jeseni se vzameta.
Lovrek si je dve uri kasneje Ïidane volje ÏviÏgljal proti
domu. Od ãasa do ãasa je sicer kakor senca vstala pred

616 
BELI DVOR BESeDA

njim preudarnost treznega razuma, ãe‰ nihãe ne ve,

kako dolgo bo ‰e trajala vojna in kako se bo iztekla. Pred
oãi sta mu stopila pomanjkanje in beda, ki sta iz dneva
v dan okrutneje trkala na vrata dolinskih domaãij; po-
mislil je na Ïenske, ki so se za sladkor, sol in moko na-
stavljale pred trgovinami ter preklinjale ohole, na raãun
ljudstva se bogateãe pijavke; ob vsem tem je nejevoljno
preganjal neprijetne svarilce in se tolaÏil z mislijo, da se
bodo povrtnine toliko laÏe prodajale in zamenjevale za
drugo blago. Skratka, na Lovrekovi jasni sreãi je leÏala
mrka senca, ki je obãutno temnila blestenje njegovih
svatovskih sanj.
Zami‰ljen je prispel do va‰ke cerkvice, ki se je na
vznoÏju Gradi‰ãa poniÏno skrivala med drevjem. Veãer
je bil svetel, kakor da lije izpod neba nevidna luã na
sanjajoão pokrajino. Lovrek se je spomnil Poloniãinega
strahu pred klateÏi, za katere je bil mrak najbolj‰i ãas, in
pospe‰il korake. Tedaj se izpod zvonika nenadoma utr-
ne senca, pohiti proti njemu in mu zastavi pot.
»No, kaj je zdaj to?«
»Lovrek.«
Bojeãe, skoraj moledujoãe izgovori neznanec njegovo
ime; skljuãeno, skoraj poniÏno stoji pred njim, teÏko so-
pe in ãaka odziv. Lovrek se zaãudi: stari Miklausin stoji
pred njim . . . Prvo sreãanje po ‰tirih letih . . .
»Kaj Ïelite od mene?«

617 
BELI DVOR BESeDA

»âakal sem te,« za‰epeãe starec.

»Mene?« se zavzame Lovrek.
Miklausin bruhne v jok, krãevito pograbi njegovo
roko in med solzami zahlipa: »Vse vem, Ulrik mi je vse
povedal. Tako rad bi se ti zahvalil . . .«
»Pustite, pustite, gospod Miklausin!« se brani mladi
moÏ, ki mu je nekako neprijetno poslu‰ati nasprotniko-
ve izlive. »Povejte mi raje, kako je z njim!«
»Doma je, pred tremi dnevi so mi ga poslali. Roko su
mu odrezali. Pa ‰e ni dovolj, ‰e ni dovolj . . . Tudi led-
vice so menda po‰kodovane. Naslednji teden ga bodo ‰e
enkrat operirali. Sli‰al sem, da je hudo nevarno, ãeprav
mi fant taji . . . Poslovit se je pri‰el, reveÏ . . .«
»Jaz pa sem mislil, da je Ïe zdavnaj na nogah.«
»Sinoãi mi je zaupal, kako je bilo z vama, in verjemi
mi, vso noã nisem zatisnil oãi. Zdi se mi, da se za vselej
poslavlja, da odhaja v smrt . . . Predober je . . . Vse bi
rad popravil, se z vsemi pobotal . . . Zato prosi tudi te-
be, da bi ga ‰e nocoj obiskal . . . Saj vem, da se ti upira,«
je dostavil in glas mu je zadrhtel v zadrÏevanih solzah,
»vendar pomisli, da te prosi tako bolan ãlovek . . . !«
Lovrek ga je presunjeno poslu‰al. Ali je to isti nenasit-
ni in grabeÏljivi Miklausin, ki je uniãil njegovega oãeta
in preganjal njega samega? Pred seboj je videl bednega
starca, v strahu koprneãega, brezupno trpeãega oãeta, ki
je celo v njem vzbujal soãutje.

618 
BELI DVOR BESeDA

»Dobro, pridem!« je obljubil. »Poprej moram ‰e k ses-

tri, da ne bo v skrbeh.«
»Hvala ti!« je vzkliknil Miklausin in odhitel nazaj pro-
ti trgu.
———

Kake pol ure kasneje je mladi Gradnik potrkal na vrata

njegove hi‰e. Starec ga je Ïe priãakoval in ga odvedel v
razko‰no opremljeno jedilnico, kjer je v naslonjaãu se-
del njegov edinec in Ïe od daleã iztezal shuj‰ano desni-
co proti svojemu re‰itelju. Miklausin ju je pustil sama. Z
Ulrikovega obraza je sijalo ãisto veselje, ki mu je bilo
sprva prime‰ane nekaj zadrege.
»Oprosti,« je prosil po prvem pozdravu, »da se ti ‰e
nisem zahvalil . . . Za oboje: za tvojo poÏrtvovalnost in
‰e bolj za tvoj molk!«
»Ej, kar se tega tiãe, raj‰i oba molãiva! Ni vredno be-
sed! Kako je s teboj?«
»Bolj slabo . . . Zdravniki me sicer tolaÏijo, da se z
operacijo vse uredi, a jaz jim prav niã ne verjamem . . .
No, naj bo Ïe tako ali drugaãe, vdal sem se. V teÏkih bol-
ni‰kih mesecih sem mnogo premi‰ljeval in razglabljal, a
nazadnje sem na‰el vso uteho v Bogu. Posvetiti se mu
nameravam, ãe ozdravim . . .
»Duhovnik?« je vpra‰al Lovrek nejeverno.

619 
BELI DVOR BESeDA

»Da, duhovnik!« je prikimal Ulrik z vase zamaknje-

nim pogledom. ȉutim, da je to edini poklic, ki me bo
drÏal pokonci. âe le ozdravim . . . Rad bi ozdravel, ve‰
. . . Misel, da se odpovem vsemu posvetnemu, me je
vsega prevzela . . . In rad bi pomagal tudi drugim v nji-
hovih nadlogah . . . Tako bi marsikaj popravil . . .«
»Morda si ‰e premisli‰ . . .«
»Ne, ne! Moj sklep je nepreklicen. Oãe ‰e ne ve in
tudi ti mu ne omenjaj! Najprej moram ozdraveti. Mor-
da se me Bog usmili . . . V njegovih rokah je odloãitev,
ali me je izbral za duhovni‰ki poklic ali me hoãe k sebi.
Naj bo tako ali drugaãe: Ïiv ali mrtev, ãist hoãem presto-
piti mejo smrti! Zato moram ãimprej urediti najino ozi-
roma na‰o zadevo . . .«
»Na‰o zadevo? Katero?«
»Takoj ti bo jasno,« se je glasil Ulrikov skrivnostno-
sveãani odgovor.
âez nekaj ãasa so se desna vrata nasteÏaj odprla in v
jedilnico je stopil njegov oãe, drÏeã v desnici ‰op listin.
V jedkem svitu elektriãne luãi je Lovrek opazil, kako
zelo se je moÏ postaral. Nekdanja zajetnost je izginila,
dolga postava se je skljuãila, lasje pobelili, obraz ‰e bolj
zgrbanãil. Z negotovimi koraki je stopical po gladkem
parketu in oãitno sku‰al zavleãi svoj prihod v njuno bli-
Ïino, saj je spotoma brez prave potrebe premestil nekaj
stolov in nato pogladil teÏko zaveso pred oknom. Pri

620 
BELI DVOR BESeDA

mizi je nato ‰e dolgo listal in urejal papirje, in ‰ele si-

novo nestrpno poka‰ljevanje ga je prisililo, da mu je pri-
kimal s pokornim in hkrati nemirno priãakujoãim po-
gledom.
»Prijatelj Lovrek,« je zaãel Ulrik, »moj oãe ti bo sedaj
povedal, koliko je zna‰al dolg tvojega oãeta, preden je
pri‰el Beli dvor na draÏbo. âisto toãno ti bo povedal,« je
poudaril, kakor da hoãe Ïe vnaprej zavrniti vse ugovo-
re.
»âemu to?« je bil preseneãen mladi Gradnik.
»Moj oãe ti Ïeli na tej osnovi predlagati kupãijo, za
katero ti ne bo Ïal.«
Pogledal je starca, ki je Ïivãno prelagal orumenele pa-
pirje pred seboj, in mu namignil.
»Hm, hm,« je zaka‰ljal Miklausin, »tako je! Ulrik ti je
ãisto prav povedal. Tvoj oãe mi je dolgoval, kakor so iz-
kazovale podpisane menice . . . No, da . . . no, da,« se
je popravil, ko je ujel sinov preteãi pogled, »tvoj oãe je
prejel 80.000 kron gotovine, 80.000 zlatih kron . . .
»Ne veã . . . ?«
Zaradi te vsote, ki jo je tudi pred ‰estnajstimi leti de-
janska vrednost posestva obãutno presegala, je morala
domaãija propasti; zaradi nje se je njegov oãe pregre‰il
nad tem ãlovekom, tem zavratnim goljufom, in se poti-
kal kdove kod po ‰irokem svetu.

621 
BELI DVOR BESeDA

Ulrik, ki je pozorno opazoval prelivanje bledice in

rdeãice na Lovrekovem obrazu, se je sedaj zbal izbruha
njegove jeze. V strahu, da bi njegov bes lahko pokvaril
vse, kar si je v veãurni bitki z oãetom le steÏka izbojeval,
je pohitel: »Poslu‰aj, Lovrek! Moj oãe ti hoãe vrniti Beli
dvor, ãe prizna‰ ta dolg . . .«
Blisk iz jasnega neba ne bi mogel imeti veãjega uãin-
ka.
»Ne ‰ali se!« je zastokal Lovrek in se nehote prijel za
glavo, kakor da bi se hotel prepriãati, ali je ‰e na svojem
mestu.
»No, tati, ponovi mu moje besede, ker ‰e zmeraj ne
verjame!«
»Hem, hem,« je goltal Miklausin in besede mu kar
niso hotele iz ust. »Zares, tak‰na je moja ponudba. Pre-
vzemi Beli dvor za dolÏnih 80.000 kron, za 80.000 pred-
vojnih kron . . .«
»A s plaãilom se ne mudi!« mu je sin segel v besedo.
»Kajne, tati?«
»Res je, ne mudi se . . . âeprav z lahkoto najame‰ po-
sojilo . . . Posestvo je v krasnem stanju, dosti denarja
sem vtaknil vanj, zlatega, ne papirnatega . . .«
»Ampak, kakor reãeno, s plaãilom se ne mudi,« je
trdovratno ponovil Ulrik.
»Mislite resno, gospod Miklausin? Ali ne boste pri
kupãiji preveã izgubili?«

622 
BELI DVOR BESeDA

Miklausinov obraz je preletela senca: »Izgubim, izgu-

bim . . .«
»Niãesar ne izgubi,« se je Ulrik zagnal kvi‰ku, da je
starec od strahu zavekal, in skoãil k Lovreku, »niãesar
ne izgubi, ali razume‰? Samo pridobi: moj in svoj mir.
Ti, Lovrek, velikodu‰no pozablja‰ . . . âe bi ‰lo po moje,
bi ne smel plaãati niti vinarja, a glej, moj oãe ne more iz
svoje koÏe . . . Saj je iz ljubezni do mene pripravljen
storiti dejanje, ki skoraj presega njegove zmoÏnosti . . .
Oprosti mu, oprosti nama . . . In reci, da pristaja‰!«
Lovrek je vstal in se pribliÏal trgovcu.
»Gospod Miklausin,« je dejal resno, »sprejemam va‰o
ponudbo in se obvezujem, da vam povrnem oãetov dolg
do zadnjega vinarja . . . Kar se je zgodilo med nami, pa
si moramo odpustiti . . . Tudi moj oãe se je pregre‰il . . .«
Nato mu je ponudil roko, ki jo je starec sprejel, si jo
pritisnil na prsi ter pri tem jecljaje izgovarjal nerazum-
ljive besede. Potem je, kakor da se je neãesa spomnil,
urno zapustil sobo.
Mlada moÏa sta nekaj ãasa molãala, nato je Ulrik tiho
dejal: »Ali je prav tako?«
»Zdi se mi, da sanjam. Plemenita du‰a si, Ulrik! Le
kako sem se lahko tako motil o tebi . . .«
»Nisi se motil! Brez stra‰nih ur v kaverni, brez naji-
nega razgovora in tvojega juna‰tva bi morda nikoli ne
odkril dobrega v sebi . . . ·ele tedaj sem jasno spoznal,

623 
BELI DVOR BESeDA

da sem bil vseskozi nesreãen, ker sem hodil po krivi poti

. . . Spoznal sem resniãne izvore sovra‰tva in zlobe . . .
Z oãetom vred sem se ãutil krivega pa sem hotel zares
postati tak‰en, kakr‰en bi moral biti v tvojih oãeh . . .
Oh, zdaj mi je tako dobro! Nikoli ‰e nisem bil tako mi-
ren . . .«
»In tvoj oãe?«
Namesto odgovora se odpro vrata. Starej‰a dekla pri-
nese na ‰irokem pladnju steklenico rumenega, zlato se
utrinjajoãega vina in tri svetlo bru‰ene kozarce. Za njo
se je spet pojavil trgovec, poãakal, da je dekla zapustila
sobo, in natoãil vse tri kozarce.
»Mladina ima srce in pamet! Bog vaju Ïivi, Lovrek in
Ulrik! Da bi bila ‰e dolgo zdrava in sreãna!«
Kozarci so zazveneli z globokimi, polnimi glasovi.
»Tu ima‰ odgovor na tvoje vpra‰anje!« je ‰epnil Ulrik.
———

Kljub ugovorom je Miklausin spremljal Lovreka proti

domu in mu govoril med potjo: »Kar nekam lahek sem,
noge me bolje nosijo. Ve‰, Lovrek, tvoj oãe in jaz, oba
sva bila trdoglavca . . . Kolikokrat se mi je sanjalo o
njem . . . Razcapanega in zapu‰ãenega sem ga videl
pred seboj . . . Ne vem, kaj bi dal, ãe bi danes stopal
med nama . . .«
Lovrekov vedri obraz je prepregla Ïalost.

624 
BELI DVOR BESeDA

»Sam Bog ve, kod hodijo! Toliko let Ïe ni glasu od

njih . . .«
»Oh, samo da bi bil ‰e Ïiv!«
»Kako sreãni bi bili, ãe bi izvedeli, kaj se je nocoj zgo-
dilo.«
»Vsaj na otrocih posku‰am popraviti svojo krivdo. Kaj
meni‰, ali mi Bog ozdravi Ulrika?«
»Prepriãan sem, da bo ‰lo dobro . . .«
»Samo zaradi otroka sem privolil v prodajo. Odkrito ti
povem, teÏko se loãim od Belega dvora. Preuredil sem ga,
popravil, izbolj‰al! Dosti denarja sem vtaknil vanj . . .«
»Zares je gosposki in zal, da mu ni para daleã na-
okrog.«
»Kajne?« se je starec prav po otro‰ko razveselil njego-
ve pohvale. »Kakor sem Ïe dejal, dosti denarja sem vtak-
nil vanj . . .«
»Dosti vam je pa tudi vrgel v vseh teh letih,« ga je
spomnil Lovrek, ki mu je priãelo poãasi Ïe presedati Mi-
klausinovo poudarjanje. »Îe sama jabolka so vam vse
povrnila . . .«
»Saj niã ne reãem,« je pohitel trgovec. »Ne boj se, ne
bom prelomil besede! Kar sem rekel, sem rekel. Da mi
le Ulrik ozdravi . . . Ve‰, zagrozil mi je, da umre, ãe mu
ne ustreÏem. Naj mu bo! Samo da ozdravi . . . ·e ved-
no ostane dovolj zanj in tudi za Greto.«
»O tem ni dvoma.«

625 
BELI DVOR BESeDA

»Tebi je lahko govoriti!« se je razvnel Miklausin, ki

mu iz tega ali onega razloga ni ugajal Lovrekov pritrdil-
ni odgovor pa tudi sinovi pogledi ga niso veã vodili.
»Krasno posestvo prevzame‰ skoraj zastonj . . . A moja
izguba bo velika. Kaj naj poãnem s papirjem, ki mi ga
na‰teje‰? Eh, prenaglil sem se, Ulrik me je ãisto zme-
del . . .«
Obupan se je ustavil, na obrazu mu je pisalo, kako
divja v njem nahitro obujena skopu‰ka strast, ob kate-
ri je vse drugo izginjalo, minevalo. In Lovreku je ledene-
la kri v Ïilah, ko je pomislil, da se utegne starec nazad-
nje ‰e skesati.
»âe vam je toliko za zlato,« je rekel hlastno, »nekaj ga
imam . . .«
»Koliko?«
»Sedanje vrednosti ne poznam, a kar nekaj je: 200 na-
poleondorov in 500 avstrijskih zlatnikov.«
»Ej, to je dobro, to je pa dobro,« si je oddahnil Mi-
klausin. »Kolikor ima‰, bo‰ dal v zlatu, drugo, no, dru-
go naj bo v papirju, samo da ustreÏem Ulriku. Vidi‰,
vidi‰! Razsoden deãko si! Zlato pa Ïe, zlato . . . Izguba
se le malce omili . . .«
Lovrek bi Miklausinu zaradi goljufivih menic najraje
izpra‰al vest, saj se mu je na vso moã upiralo, da se po-
stavlja v vlogo velikodu‰nega dobrotnika, a pravkar za-
ustavljeno kolebanje med njegovo oãetovsko ljubezni-

626 
BELI DVOR BESeDA

jo in skopostjo ga je opozorilo, naj bo raje previden ter

ne izziva pregnanih duhov.
»Takoj po podpisani pogodbi vam na‰tejem zlatnike
na mizo!«
»Dobro, imenitno! Jutri ob osmih te pride iskat moj
voznik, tako da Ïe dopoldne vse uredimo. O zlatu pa
Ulriku niã ne omenjaj, to je najina stvar . . .«
»Ne bojte se!«
»No, dovolj daleã sem te pospremil,« se je naenkrat
spomnil starec. »Lahko noã! Zlato mi lahko Ïe jutri pri-
nese‰, ãe hoãe‰?«
»Prinesem. Lahko noã!« je odgovoril Lovrek in jadrno
odhitel domov, hvaleã na tihem grofa d’Harancourta, ki
mu je dal na razpolago tako uspe‰no sredstvo za ute-
‰itev skopu‰ke strasti. Razgovor pa ga je malone spravil
ob vso dobro voljo. Ni se mogel naãuditi, kako je Ulrik
izsilil od svojega oãeta tak‰no odpoved. BrÏkone se je
posluÏil najhuj‰ih groÏenj. Osameli bolnik se mu je zdaj
v srce zasmilil. Lovrek je za trenutek obstal sredi poti in
si iskreno Ïelel, da bi bila Ulriku nadaljnja usoda mila.
Bolj ko se je potem na svoji poti bliÏal Gradi‰ãu, bolj
je pozabljal na skopega starca. V ãaru boÏanske kresne
noãi so mu noge bolj poplesavale kakor hodile; nekako
v opoju je prislu‰koval cvrãanju neutrudnih noãnih go-
slaãev in se oziral v visoko nebo, kjer se je sredi iskreãih
zvezd kakor na beli rjuhi razgrinjala rimska cesta, in

627 
BELI DVOR BESeDA

mislil je na Vido, ki jo kmalu popelje na Beli dvor . . .

Glej! Îe ga pozdravlja njegovo svetlo proãelje . . . In
Lovrek obstane in zavriska, da odjekne daleã naokrog.
Vznemirjen pasji lajeÏ mu odgovori — med vojno so se
va‰ki psi domala odvadili fantovskega ukanja v kasnih
ponoãnih urah.

628 
BELI DVOR BESeDA

IV

S tarega notarja v Razborju je skoraj vrglo, ko je izve-

del, za kak‰no ceno preide najlep‰e dolinsko posest-
vo v last mladega Gradnika. ·e med izdelovanjem kup-
ne pogodbe se je nezaupljivo oziral zdaj na starega Mi-
klausina, ki se je nemirno premikal na svojem sedeÏu,
potem spet na sreãno se nasmihajoãega kupca. Tak‰na
nespametna prodaja, zdaj, ko vsak trezen ãlovek drÏi
posest . . . In po naravnost nespametnih plaãilnih po-
gojih . . . ? No, za vsem tem gotovo tiãi kaka skrivnost,
ãisto gotovo . . . Nemara se je Miklausin na stara leta
pokesal, saj Belega dvora svojãas res ni pridobil na lep
naãin . . . No, to je bilo daleã nazaj . . . Kako bodo zi-
jali pivski prijatelji, ko jih nocoj preseneti s to novico
. . . To bo bomba za omizje pri Zeleni lipi, ki se je Ïe
zdavnaj naveliãalo premikati bucike in zastavice na
zemljevidih!
Dobri notar pa na Ïalost ni utegnil izvesti svoje name-
re, kajti Ïe tisti dopoldan se je z bliskovito naglico raz-
nesla preãudna vest po mestecu, hitela dalje po dolini
ter olepotiãena in izmaliãena ‰e pred Lovrekovo vrnit-
vijo prispela na Gradi‰ãe.

629 
BELI DVOR BESeDA

»Gradnikov Lovrek je kupil Beli dvor.«

Polonica, ki so ji popoldne prinesli to neverjetno
po‰to, kar ni mogla verjeti, pa je zmedena in nejevoljna
sprejemala ãestitke sosedov in belodvorskih dninaric,
tuhtala, kako se je moglo to zgoditi, ne da bi poprej kaj
opazila, in z nestrpnostjo priãakovala brata, ki ga ni bilo
od nikoder na spregled. Seveda je slutila, da se nekaj
kuha, kajti Lovrek se je zjutraj, pred malce prezgodnjim
odhodom, s skrivnostnim smehljajem na ustih poslovil
od nje . . . Huda je bila nanj, ker ji ni niãesar zaupal,
huda tembolj, ker se tako dolgo ni vrnil.
Seveda, ko se je zveãer le prikazal, je ob pogledu na
njegov presreãni obraz v trenutku pozabila na svojo
jezo. Poleg tega so bili njegovi razlogi zakasnitve dovolj
tehtni: sestri se ni predstavil samo kot gospodar Belega
dvora, temveã tudi kot priznani Vidin Ïenin. Uresniãi-
lo se je namreã tisto, kar je v svojem razburjenju Ïe pred
leti napovedal v znamenitem prepiru na vrtu kolodvor-
ske restavracije: da bo kot lastnik Belega dvora povsod
dobrodo‰el — tudi kot snubec. Gospa lekarnarjeva je
brez upiranja privolila v hãerkino moÏitev ter je sploh
bila z njim nenavadno prijazna. Preprijazna, je ugotovil
Lovrek, da bi bila odkritosrãna. No, prava prijatelja
menda ne bosta nikoli. Niã zato, saj se ne Ïeni z njo, am-
pak z Vido . . . Z njenim oãetom, dobrodu‰nim moÏem,

630 
BELI DVOR BESeDA

pa sta si bila takoj dobra! On je zlat ãlovek, vendar siro-

mak, preveã podloÏen svoji oblastni Ïeni . . .
Ko sta se brat in sestra dovolj naklepetala, je Poloni-
ca vsa razburjena odhitela v kuhinjo, da pripravi veãer-
jo, Lovrek pa je stopil na vrt, odkoder se je najlep‰e vi-
delo njegovo bodoãe bivali‰ãe.
»Spet si moja, mila domaãija! Ne moja, gradni‰ka,« je
za‰epetal sam pri sebi in se kakor zaãaran oziral na po-
nosno zgradbo, po kateri so se v mrakobni belini zari-
sovale temnomodre, polagoma v ãrno prehajajoãe sence
smrekovih vrhov. Lovrek je vedel, da ‰e ni bilo dolgo, ko
so gorela okna v oranÏnem ognju, ko se je po proãelju
prelivala neÏna roÏnata barva — tako dolgo, dokler ni
ugasnil sonãni poÏar nad planinami. Kmalu bo tudi on
postajal na belodvorskem balkonu, tudi njega bodo ob-
sevali rdeãi Ïarki. In ko se mu pridruÏi ‰e Vida . . . Ali
ni, da bi ãlovek kar ponorel od sreãe . . . ?
Kar je ‰e pred nekaj dnevi bivalo samo v kraljestvu
sanj, se je kmalu nato zares zgodilo. Po izplaãilu dogo-
vorjene kupnine, za katero je porabil vse svoje zlatnike
in veãjo, pri posojilnici najeto vsoto, je Lovrek prevzel
Beli dvor, in sicer, kakor je doloãala pogodba, z vsem,
kar je stalo in leÏalo. Posestvo je bilo v odliãnem stanju,
vendar pa gospodarjenje na njem vseeno ni bilo lahko,
kajti na vseh koncih in krajih je primanjkovalo delavcev.
Trojica starih dninarjev, ki so garali na posestvu ‰e izza

631 
BELI DVOR BESeDA

Lovrekovega deda, dva ruska ujetnika in kopica Ïensk —

z njimi je preboríl vso pezo poletnega dela. Pognal se je
v njegov vrveÏ in s svojo prekipevajoão silo potegnil vse
ostale za seboj. NajteÏje, ko‰njo in Ïetev, so dokonãali
sreãno in o pravem ãasu.
Nasprotno pa je bilo z vnovãenjem pridelkov. Kolikor
jih ni takoj zasegla voja‰ka oblast, so se prodajali po ne-
verjetnih cenah, tako da je Lovrek v svoje zaãudenje Ïe
meseca septembra odplaãal polovico svojega dolga pri
posojilnici. Levji del dohodkov mu je to leto vrgla krma.
·tevilo glav v hlevu se je namreã kljub izvrstnim Mi-
klausinovim zvezam od zaãetka vojne do 1918. leta skr-
ãilo na eno petino, in tako je preostajalo sena, detelje in
slame. A to ‰e ni bilo vse, tudi sadje je kazalo precej do-
bro. Lovrek se je z mirnim srcem oziral v gospodarsko
bodoãnost svojega posestva . . . Samo neãesa se je bal:
da bi ga ne poklicali k vojakom! Njegova vroãa Ïelja je
bila, da bi se vojna ãimprej konãala, a druga, ‰e bolj vro-
ãa, da bi se konãala v prid vedno moãnej‰i misli Sloven-
cev in z njimi vseh Jugoslovanov. Zadnjo Ïeljo so krepile
dobre, od vsepovsod prihajajoãe vesti. Ljudstvo je govo-
rilo glasneje in samozavestneje, narodni odpadniki pa
so pove‰ali glave in s srditimi oãmi streljali za veleizda-
jalci, katerih se Ïe davno niso veã upali niti ovajati niti
oblajevati . . .

632 
BELI DVOR BESeDA

Prehitevajoãi se dogodki so tudi Lovreka potisnili v

ospredje. Sprva je njegovo goreãe rodoljubje zavirala
njegova telesna ‰ibkost, po prevzemu Belega dvora obi-
lica opravkov, vendar se je udejstvoval, kjer je le mogel
in zlasti vneto krepil ‰ibko zavest svojih sosedov.
Z Miklausinom, ki ‰e vedno ni prebolel izgube Bele-
ga dvora, sta se redko videvala, toda Lovrek ni pozabil
na Ulrika in je redno povpra‰eval po stanju njegove bo-
lezni. Izvedel je, da je operacija uspela, vendar pa bo
okrevanje dolgotrajno.
Nekega dne pa ga je starec povsem nepriãakovano
obiskal na samem Belem dvoru, ki se ga je, odkar sta
bila z Lovrekom pri notarju, izogibal. Ves zgrbljen in
nesreãen, zguban in postaran se je Ïalostno postavil
pred mladega moÏa in dolgo ni mogel spraviti besede iz
sebe.
»Ali ve‰, kaj si je izmislil moj Ulrik?« je izdavil napos-
led. »Duhovnik postane . . .«
Lovrek je prikimal: »Povedal mi je.«
Miklausin je z negotovo kretnjo segel med svoje red-
ke lase: »Povej mi vendar, za koga sem se toliko trudil,
za koga toliko pehal? Moj edinec je, Miklausinov rod z
njim izumre! Glej, mehko sem mu postlal, on pa noãe in
noãe . . .«
»Kaj pa, ãe bo v duhovni‰kem poklicu sreãen . . . ?«

633 
BELI DVOR BESeDA

»Dobro ga poznam, saj ni za duhovnika,« je ugovar-

jal starec in nato proseãe pristavil: »Ve‰ kaj? Tebe zelo
ceni, gotovo te bo poslu‰al! Pregovori, prepriãaj ga, da
ima Ïivljenje zanj ‰e dosti cvetja. Naj se ne zapira s svojo
mladostjo v dosmrtno jeão . . .«
»Rad bi vam ustregel, a odkrito vam povem, pomaga-
lo ne bo. Tako trdno se je odloãil. Nepreklicno, mi je
dejal . . .«
»Nepreklicno . . .« je trudno ponovil Miklausin. Brez
slovesa se je obrnil ter zgrbljen in postaran, podoben
polomljeni jadrnici, v katere raztrgana jadra se ne uja-
me noben veter veã, oddrsal nazaj proti trgu.

634 
BELI DVOR BESeDA

B olj ko je ‰lo na jesen, bolj je rastlo in huje je viharilo

narodno gibanje. Kakor razburkano morje je butalo
do najoddaljenej‰ih bregov, do poslednje gorske vasice,
do najponiÏnej‰e slovenske hi‰ice. Fanfare nove dobe so
klicale na krov ves narod, ki se je s prebujeno, toliko sto-
letij tlaãeno samozavestjo vendarle spomnil svojih pra-
vic: zdaj ni veã moledoval zanje niti jih ni terjal — jemal
si jih je sam. Svoj gospodar na svoji zemlji, poslu‰en
svojim zakonom, zdruÏen s svojimi krvnimi brati pod
Ïezlom svojega kralja — vse to je hotel biti in doseãi . . .
Od razglasitve znamenite majske deklaracije, ki je ‰e
srameÏljivo in previdno zamolãevala glavne narodne
zahteve, se je marsikaj spremenilo. Zdaj so na javnih
shodih, h katerim so se kljub groÏnjam in oviram pre-
pla‰enih oblasti zgrinjale mogoãne ljudske mnoÏice, Ïe
bolj ali manj odkrito razpravljali o potrebi zedinjenja
vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ustanovljeni so bili
posebni odbori, ki naj bi skrbeli za red, ko se trhla in
gnila monarhija zru‰i v lastni nemoãi. Lovrek je maloda-
ne pozabil na Beli dvor, na gospodarske in svoje oseb-
ne skrbi, ter se s tak‰no vnetostjo pognal v bojni hrup,

635 
BELI DVOR BESeDA

da ga je gospod straÏmojster poklical na zagovor in mu

zapretil z odgonom na fronto. Tedaj se je Lovrek po‰te-
no razkoraãil.
»Meni grozite s fronto? Vi mi grozite? Jaz jo poznam
in se je ne bojim. Hudo pa se je boje tisti junaki, ki v
vseh ‰tirih letih niso poduhali zrnca smodnika. Kar pos-
kusite, bomo videli, kako moãni ste!«
Oblastnemu moÏaku je po teh besedah zlezlo srce v
hlaãe pa je brÏ nategnil obraz v prijaznej‰e gube, opra-
viãujoã se, da je gospoda Gradnika paã samo prijateljsko
posvaril. Sicer pa dobro razume nejevoljo ljudi, nave-
liãanih vojne . . . On zgolj izvr‰uje ukaze oblasti . . .
Lovrek mu ni privo‰ãil odgovora. S prezirljivim pogle-
dom je od‰el skozi vrata in spotoma ugotavljal znaãilno
dejstvo, da so ostra u‰esa ãrno-rumenega biriãa hitreje
od mnogih pla‰ljivcev pristregla plahutanje velikih
sprememb, katerih obrisi so se Ïe javljali na obzorju.
Jalove groÏnje — to so bili zadnji trzljaji avstrijsko-
ogrskega zmaja, ki ga nobena sila ni mogla veã ohrani-
ti pri Ïivljenju . . .
Kmalu zatem je pri‰el ãas, ko je novica podila novico,
ko je narod trgal verige stoletnega suÏenjstva in gradil
temelje nove bodoãnosti; ko je sredi vsestranskega vzhi-
ãenja po dolini kosila bridka smrt in se je krsta za krsto
pomikala na pokopali‰ãe; ko so ljudje izgubili mero za
resniãnost ter sta si Ïivljenje in smrt v preãudni bra-

636 
BELI DVOR BESeDA

tov‰ãini podajala roke — medtem ko grobar ni mogel

dohajati z delom, saj je gripa ‰e vedno davila staro in
mlado, je po ‰irni domovini zaplalo mladoletje svobode.
S fronte pa so na vse strani grmele beÏeãe avstrijske ãete
in na na‰em ozemlju odlagale oroÏje. Takrat je oblast
prevzela narodna vlada v Ljubljani, takrat je v Beograd
vkorakala zmagoslavna srbska vojska . . . In zvonovi so
peli, Ïalostno v slovo umrlim, veselo v pozdrav novi svo-
bodi . . .
Tudi v dolini je zavrelo. V veãjih krajih so se poleg na-
rodnih svetov ustanovile narodne straÏe, ki naj bi obva-
rovale dolino pred ropajoãimi voja‰kimi krdeli. âeprav
je dolina samotarila daleã od glavnih prometnih Ïil, so
kakor tipalke vodile iz nje pomembne ceste, na katere
so se od ãasa do ãasa zatekle manj‰e skupine vojakov, ki
jih je bilo treba razoroÏiti, nasititi in odpraviti dalje. Na-
veliãani vojne, se veãinoma niso branili, izjeme so bile
morda posamezne skupine koro‰kih ponemãencev, ki
so v svoji razoãarani togoti kaj radi grozili z oroÏjem, a
ob pogledu na mrke, po bregovih razpostavljene stroj-
nice ‰kripaje z zobmi popustili in preklinjajoã odrinili
dalje.
Nekam samoumevno je bilo, da je Lovrek postal v Za-
lesju predsednik narodnega sveta, medtem ko je njegov
prijatelj Tonãe, ki je kot rezervni nadporoãnik preÏivljal
doma bolezenski dopust, prevzel voja‰ko oblast. BrÏ sta

637 
BELI DVOR BESeDA

zaprisegla posadko, pe‰ãico bednih in sestradanih istr-

skih va‰ãanov, zaposlenih pri ‰e bednej‰ih bolnih in po-
ginjajoãih voja‰kih kljusetih, ter prepla‰ene oroÏnike, ki
so s straÏmojstrom vred brez ugovora pripeli narodne
kokarde na svoje ãepice. Na tr‰kih hi‰ah so se pojavile
zelene girlande, pretaknjene s papirnatimi trobojnica-
mi, po cestah pa je vrvelo vzhiãeno ljudstvo. Narodni
odpadniki so se poskrili, trepetali od jeze in strahu ter
umirali od gripe in togote . . .
OtoÏni dan vseh svetnikov je bil tokrat kljub zama-
hom smrtne poslanke in spominu na mrtve vendarle
dan Ïivih, ki ni ljudi z niãimer spominjal na minljivost
vsega posvetnega. Zmagoslavno Ïivljenje je odmevalo v
lep sonãen dan, a narod se je trumoma zgrinjal na trg,
kjer so mu razni govorniki razloÏili pomen narodnega
osvobojenja ter ga zaprisegli novi, porajajoãi se narod-
ni drÏavi.
Po konãani proslavi, pri kateri je sodeloval tudi Lov-
rek, so se starej‰i ljudje polagoma raz‰li, mnogi, zlasti
naravnost iz voja‰nice pribegli mlaj‰i fantje pa so ‰e
ostali in se s preteãimi obrazi sprehajali po cestah, pre-
pevali, kriãali in ukali. Komaj se je zmraãilo, je trg za-
blestel v ‰tevilnih luãkah, katerih trepetajoãi plamenãki
so ozarjali nemirno prhutajoãe slovenske zastavice. Edi-
no na Stanovnikovi gostilni je plapolala — doslej varno
skrita v ka‰ãi — dolga trobojnica in se otepaje krãila ter

638 
BELI DVOR BESeDA

zvijala v ostrem jesenskem vetru. V vsem trgu je bilo

samo troje hi‰ — med njimi Miklausinova —, ki se niso
vsaj na zunaj pridruÏile vsesplo‰ni radosti, marveã so se
zavile v temo.
In fantje so ãakali ravno na tak‰en izziv. Kakor na po-
velje so zdrveli k zasovraÏeni nem‰ki posojilnici, kjer se
je bahatila ogromna ãrna tabla z zlatimi gotskimi ãrka-
mi. V trenutku so do nje zgradili Ïivo lestev in jo med
krikom in vikom zbili na tla, kjer se je med splo‰nim
odobravanjem razletela na tisoã kosov. Nekdo se je po-
tegnil na balkon in z zvonkim glasom zapel: »Lepa na‰a
domovina . . .«
Klobuki so poleteli z glav in vsa mnoÏica je pritegni-
la. Mogoãni zvoki narodne budnice so se prelivali med
starimi hi‰ami, se odbijali od njih in se krepili ob mno-
goterih odmevih.
Komaj je pesem izzvenela, se je oglasil visok, ‰ãuva-
joã glas: »Naprej, k Miklausinu!«
Ljudje so zahrumeli in se z divjim odobravanjem pre-
valili k trgovini. V toãi kamenja so takoj zacingljale
okenske ‰ipe, zaropotali Ïelezni izloÏbeni pokrovi in za-
bobnela zaklenjena hi‰na vrata. Med krikom in vikom
so odnekod privlekli dve lestvi, ju pristavili k zidu in Ïe
je ogromna napisna deska zgrmela na tla.
MnoÏice se je polastila razbijalska pijanost, ki se ji je
hotelo ‰e veã hrupa, zmede in ropotanja. Posamezniki

639 
BELI DVOR BESeDA

med njo — in teh ni bilo malo —, ki so bili iz tega ali

onega razloga gorki Miklausinu, so netili razdraÏenost
s hujskajoãimi vzkliki:
»Dol s pijavko! Na sramotni kamen z oderuhom!«
Med buãnim kriãanjem so prena‰ali lestve k balkonu,
da bi po njih vdrli v notranjost hi‰e. Tedaj je prikorakala
narodna straÏa, ki so jo poklicali nekateri razsodnej‰i
opazovalci. Vodila sta jo Lovrek in nadporoãnik, ki sta
ljudi posku‰ala pomiriti in jih odvrniti od nadaljnjega
nesmiselnega uniãevanja. Njune besede pa so bile bob
v steno. Napadalci so vse moãneje pritiskali k hi‰i, naj-
vnetej‰i pa so celo privlekli debela bruna, da bi z njimi
razbili vrata.
»Poãakajte, ljudje boÏji,« zakliãe Lovrek. Na lestvi sto-
jeãega fanta pahne na tla in se sam povzpne nanjo. »Po-
ãakajte, jaz vam pripeljem Miklausina!« vzklikne in na-
slednji trenutek Ïe prekobali balkon ter se izgubi skozi
razbita vrata.
Dolgo ga ni nazaj in mnoÏice se Ïe pola‰ãa nestrp-
nost, ki pa brÏ poleÏe, ko se na balkonu pojavita Lovrek
in Miklausin. Stari trgovec je ves skljuãen, v eni roki drÏi
sveão, v drugi razpelo.
Med ljudmi v trenutku zavlada ti‰ina in Lovrek jim
spregovori: »Ljudje boÏji, prosim vas, razidite se . . .«
»Ne,« zarjove nekdo iz mnoÏice, »nismo veã hlap-
ci . . .«

640 
BELI DVOR BESeDA

»Nismo, nismo,« ponovi razdraÏena mnoÏica, a se ob

dvigu Lovrekove roke vendarle ponovno umiri.
»Res, nismo veã hlapci, svobodni smo . . . Toda svo-
boda ni nered, ni razbijanje . . . Samo hlapci ne vedo,
kaj poãeti s svobodo . . . Zato, prijatelji, se najprej umi-
rite in nato vedite: v hi‰i je smrt . . . Mater in hãer je
danes popoldne ugrabila gripa, tako da se ni nihãe uteg-
nil pobrigati za na‰o proslavo. Spo‰tujte smrt, kjerkoli
je, in se mirno razidite . . .«
Nato se obrne k nepremiãno stojeãemu starcu, v ãigar
roki je brlela sveãa, in poreãe z resnim glasom: »Gospod
Miklausin, vsi obÏalujemo va‰o nesreão . . . Zagotav-
ljam vam, da ne bo nihãe veã motil va‰e Ïalosti!«
Ob Lovrekovih besedah je zlezla Miklausinova glava
‰e niÏje na prsi. Razpelo v mrzliãno trepetajoãi roki mu
je zdrknilo na tla ter zveneã obleÏalo na tlaku. Lovrek je
prijel onemoglega starca okrog pasu in ga poãasi odve-
del v hi‰o.
MnoÏica se ni veã oglasila. Gruãa za gruão je zapustila
trg in kmalu ni bilo Ïive du‰e na njem. Samo drobni pla-
menãki sveã so veselo migljali dalje, prasketali in uga-
‰ali. Nekje na polju se je oglasila fantovska pesem, se
oddaljila in zamrla.
Tako se je v Zalesju konãal prvi dan svobode.

641 
BELI DVOR BESeDA

14. OâETOVA VRNITEV

N a drÏavnem rudniku pri Zalesju je pravkar zatu-

lila sirena, naznanjajoãa drugo popoldansko uro
— izmeno rudarjev —, ko se je pred hi‰o na Gradi‰ãu
ustavil starej‰i moÏak, ãigar temno zagoreli obraz je bil
zaradi izdatne vroãine pokrit z znojnimi kapljicami. Ne-
kaj ãasa se je oziral naokrog in nato potrkal na zaprta
vrata. PotrpeÏljive narave vsekakor ni bil, kajti njegovo
trkanje je postajalo ãedalje nestrpnej‰e. S trdimi, ãeprav
nekako trudnimi koraki je dvakrat ali trikrat obhodil
hi‰o in gospodarska poslopja. Ko je le zaman ãakal na
odziv, je nejevoljno stresel glavo, ki se je ‰e vedno po-
na‰ala z gostimi sivimi lasmi, sedel na klop ob cement-
ni kadunji in se zagledal v bujno barvitost cvetja ter soã-
no zêlen povrtnin spodaj na vrtu. Zaãudene oãi so se
popeljale dalje — k sadovnjaku in od tam k Belemu dvo-
ru, kjer so obstale kakor prikovane.
Potem, kakor da so ga zabolele od prenapornega gle-
danja, jih je spet odvrnil, skoãil na noge in se priãel z
zanimanjem razgledovati po sveÏe prepleskani hi‰i, na
kateri so se zelene, napol v gosti brajdi skrite oknice pri-
jetno odraÏale od blesteãe beline sten. Vsepovsod sta se

642 
BELI DVOR BESeDA

razkazovala strog red in vzorna ãistoãa. Poti so bile po-

grabljene in oplete, dvori‰ãe pometeno. Starec je zado-
voljno pokimaval in se celo nasmihal, dokler se ga ni ne-
nadoma polastil prej‰nji nemir. Z odmerjenimi koraki
je zapustil Gradi‰ãe. Najprej je krenil k poti pod vrtom,
od tam pa k va‰kemu vodnjaku ob cestnem kriÏi‰ãu, v
katerega bliÏini se je zabavala gruãa va‰kih otrok, ki so
ob njegovem prihodu v trenutku utihnili ter se mu za-
ãudeno in prestra‰eno umikali.
»Otroci, ali veste, kje so Gradnikovi?« jih je nagovo-
ril tujec.
Molk. Pla‰ne oãi so ga s strani zvedavo ogledovale.
»No, ali ne znate govoriti?«
»Tam so, na Belem dvoru!« je vzkliknil majhen deãek
in zbeÏal.
»Gradnikove i‰ãete?« se je za starãevim hrbtom ogla-
sila mlada Ïenska in odloÏila poln ‰kaf oÏehtanega per-
ila. »Ej, na Belem dvoru jih najdete. Gostijo imajo, ker
obhajajo gospejin god.«
»A tako?« se je zaãudil tujec. »No, hvala lepa!«
Ne da bi ‰e nadalje poizvedoval, jo je mahnil po vasi
k cerkvici. Tam je zavil na poljsko pot, sledeão sinje ze-
leni LoÏnici, in se ob ljubko nagajivem Ïuborenju valov
kljub popoldanski vroãini, ki je migotala nad poljanami,
s pospe‰enimi koraki usmerjal proti farov‰kemu mostu.
Na tem delu poti je LoÏnica s potuhnjenim klokanjem

643 
BELI DVOR BESeDA

izpodjedala nasprotni ilovnati breg, s katerega so se veã-

je in manj‰e ru‰e z brezupno vdanostjo nagibale proti
vodni gladini. Onkraj travnikov in njiv se je na griãku
dvigala farna cerkev ter dremala v poletni ble‰ãavi.
Na mostu je starec obstal. Naslonjen na ograjo, se je
zagledal v nemirno ‰umeãe valove, ki so se brez pre-
stanka zaletavali v debele, z mokro mahovino ãez in ãez
porasle plohe, kakor da jih hoãejo prekopicniti v vodo.
Rezko brneãi glas zvona, ki je naznanil tretjo uro, ga je
predramil in pognal dalje.
Pot ga je vodila na majhno, za cerkvijo se skrivajoãe
pokopali‰ãe, obdano na eni strani z gozdom, na drugi s
sadovnjakom. Ko je odprl starinska vrata, so teãaji je-
ãeãe zacvilili. Ob gornji, bolj gosposki polovici je sijaj
marmorja ‰ãemeãe odbijal sonãno sijavico in slepil po-
gled. Starec je oklevajoãe krenil dalje po pe‰ãeni poti
med grobovi. Nenadoma, kakor da ga je oplazila strela,
je obstal pred lepo, s cvetjem zagrnjeno grobnico, nad
katero se je dvigal kamnit kriÏ. Îivordeãi nageljni so se
dotikali Ïelezne ograje, trojica cipres pa je zaslanjala
ãrno marmorno plo‰ão, v kateri so — starec se je vsega
prav dobro spominjal — deãki ob nedeljah pred zaãet-
kom veãernic opazovali odsvitajoão se belo cerkev na
daljni Oljski gori. Zlate pismenke na plo‰ãi so izdajale
imena spodaj poãivajoãih rajnikov, ãisto na vrhu pa je
bilo vklesano: GRADNIKOVI . . .

644 
BELI DVOR BESeDA

Starec se je stresel, padel na kolena in pritisnil glavo

na Ïelezje. Nad pokopali‰ãem je valovila ubrana ti‰ina
poletnega dne. Samo ãmrlji so se brenãeãe spreletavali
s cveta na cvet, pestrokrili metulji nesli‰no krmarili po
zraku in Ïivahne sinice frkale z veje na vejo — ne da bi
motile zatopljenost kleãeãega starca, ki je kakor v tihi
molitvi pregibal svoje ustnice. Ko je po dolgem ãasu
vstal, njegova roka ‰e vedno ni izpustila Ïelezne ograje,
marveã kakor pozabljena obvisela na njej. Po temnika-
stem obliãju sta se od oãi do ust zarisali dve svetli brazdi
— sledi pravkar pretoãenih solz, teÏkih in Ïalostnih solz
starega ãloveka, ki nima pred seboj bodoãnosti: samo
minule ãase sme objokovati in se pogovarjati z davno
umrlimi.
Drsajoãi koraki, starãevski in vdani, Ïivljenju odtujeni
in mrtvim prijazni, ga predramijo iz toÏnih misli. Hitro
si otepe pra‰na kolena, obri‰e solzno lice in se z neje-
voljno poãasnostjo obrne k pri‰lecu.
Zagleda ga, ostrmi . . . Roke mu zadrgetajo in se trd-
neje oklenejo ograje, oãi se mu raz‰irijo, v obraz mu
bu‰kne temna rdeãica. Pri‰lec ga ‰e ni opazil, kajti s
sklonjeno glavo in z rokami, prekriÏanimi na hrbtu, pre-
vidno postavlja nogo pred nogo. ·ele tik pred njim za-
drÏi korak. V prvem trenutku ga pogleda s prijazno
brezbriÏnostjo, ki pa se naenkrat spremeni v neizmer-
no osuplost. Z odprtimi usti in izbuljenimi oãmi se stra-

645 
BELI DVOR BESeDA

homa umakne za nekaj korakov nazaj, nato pa, kakor da

se je prebudil iz moreãih sanj, preleti njegov zgubani
orumeneli obraz Ïarek resniãnega veselja.
»Za boÏjo voljo, ali si? Ali si ti, Simon Gradnik?«
»Sem, seveda sem!« odvrne nagovorjeni z zmraãenim
ãelom. »Nikoli pa bi si ne mislil, da bom izmed vseh lju-
di najprej sreãal tebe. Sam zlodej te je prinesel . . .«
»Oh, Gradnik, ne govori tako! Ali ‰e zmeraj nisi poza-
bil?«
»Jaz pozabil? Menda se ti blede . . . Niãesar nisem
pozabil, in ker nisem niãesar pozabil, sem se vrnil . . .
Po domaãijo prihajam, ali sli‰i‰, Miklausin?«
»Najprej mi sezi v roko, nato se bova o vsem lepo po-
menila.«
Z drhteãimi prsti je starec lovil odmikajoão se Grad-
nikovo desnico in ponovil: »Sezi mi v roko, Gradnik!«
»Ali mi vrne‰ domaãijo, Miklausin? Odkupim jo. De-
nar imam, vse dolgove ti poravnam . . .«
»Joj, prepozen si,« se je nakremÏil Miklausin, a njegov
obraz je preletel navihan smehljaj, ki ga razburjeni
Gradnik k sreãi ni opazil.
»Zakaj?«
»O, Beli dvor ima Ïe dolgo drugega lastnika. Tvoj sin
ti vse najbolje pojasni.«
»Kaj bi s sinom?« je zarohnel Gradnik in se s stisnje-
nimi pestmi postavil pred prepla‰enega Miklausina, ki

646 
BELI DVOR BESeDA

je nehote dvignil roko v bran. »Prekleti goljuf, zakaj si ga

prodal, saj ni bil tvoj!?«
»Pomiri se, Gradnik! Na pokopali‰ãu sva, na kraju
veãnega miru, med mrtvimi . . .«
Gradnik se je komaj obvladal in skoraj proseãe vpra-
‰al: »Kaj je torej z mojo domaãijo?«
»Tvoja otroka ti vse povesta . . .«
»Moja otroka!« je zastokal Gradnik. »Saj res, kako je
z njima? Lep oãe sem! ·ele ti me mora‰ spomniti nanju
. . . Iskal sem ju na Gradi‰ãu, pa sta menda na neki gos-
tiji . . .«
»Tako, tako,« je zadovoljno mrmral Miklausin. »Ali si
Ïe s kom govoril?«
»Kako neki? S postaje sem zavil ob vodi naravnost na
Gradi‰ãe. Neka Ïenska mi je dejala, da so Gradnikovi na
Belem dvoru. Kako je to mogoãe? Kdo je tam gospodar?
Zakaj sta Lovrek in Polonica prijatelja z njimi?«
»E, sose‰ãina! Dobra sose‰ãina! Gospodar Belega
dvora je imeniten ãlovek . . .«
»Ali mi bo prodal?«
»TeÏko, Gradnik, teÏko. Vendar stavim glavo, da te bo
sprejel z najveãjim veseljem! Kar z menoj pojdi, da vaju
seznanim!«
V Gradnikovih oãeh je zagorelo nekdanje sovraÏno
nezaupanje. Miklausin je bil videti preveã dobre volje!

647 
BELI DVOR BESeDA

Kdo ve, kak‰no ima za bregom, kdo ve, ali ga spet ne

ukani?
»Nekaj mi prikriva‰, ãlovek!« je dejal grozeãe. »Sva-
rim te! Ne uganjaj ‰al z menoj, saj ve‰ . . .«
A v nepriãakovanem navalu silnega, prsi razganjajo-
ãega hrepenenja je naglo dodal: »No, dobro! Pojdiva!«
»Hvala Bogu! Za nagrado ti povem nekaj lepega: dva
vnuãka te Ïe dolgo priãakujeta, dva preljubezniva, slad-
ka otroãiãka . . .«
Gradnika je ta novica tako prevzela, da ga je skoraj
zaneslo k Miklausinu. Du‰eã se od veselega razburjenja,
je samo vzkliknil: »Ali res? Saj ni mogoãe! Ali res? Ali
res?« Pograbil je roko svojega starega nasprotnika in
dejal z vlaÏnimi oãmi: »S to novico si poravnal lep del
najinega raãuna. Pojdiva, pojdiva!«

648 
BELI DVOR BESeDA

II

M iklausin je bil pripravljen ustreãi njegovi Ïelji,

toda prosil je, naj malo potrpi, ker bi rad neko-
liko pomolil na druÏinskem grobu.
Gradnik je ostal sam in radovedno opazoval kleãeãe-
ga starca, ki se dolgo ni dvignil s stopni‰ãa. Ej, ves be-
teÏen in ‰ibek je Ïe. Samozavestno je pomislil na svojo
‰e vedno presenetljivo ãilost.
»Koga pa ima‰ pokopanega?« je radovedno vpra‰al
Miklausina, ki je Ïe prihajal proti njemu.
»Îeno in hãerko. Na isti dan mi je obe vzela gripa.«
»To je bilo paã hudo . . .« je Gradniku nehote u‰el
izraz soãutja.
»Da, da, ‰e toliko bolj, ker sem zdaj ãisto sam. Sina si-
cer ‰e imam, a tudi on pravzaprav ni veã ãisto moj . . .«
»Kako . . . ni veã ãisto tvoj . . . ?«
»Bogu se je posvetil. Lani je bral novo ma‰o.«
»Kje pastiruje?«
»V kaznilnico so ga dali za kurata. Ve‰, za teÏje delo
ni, ker mu manjka leva roka. Stra‰no ga je zdelala voj-
na in re‰il ga je sam ãudeÏ boÏji, ki mu je poslal na po-
moã tvojega sina . . .«

649 
BELI DVOR BESeDA

»Mojega sina?«
»O, to je dolga zgodba. Povem ti jo spotoma.«
Beli dvor ni bil daleã, vendar pa sta starca — poãasi in
neenakomerno — kar dolgo hodila do tja. Miklausin se
je med svojim pripovedovanjem — po navadi starih lju-
di — ãesto ustavil, Simona Gradnika pa je to jezilo, saj ga
je vlekel notranji mir dalje in dalje, tako da je bil vsesko-
zi za nekaj korakov pred svojim spremljevalcem. Ko pa
je zasli‰al podrobnosti o boju v zakopih med Lovrekom
in Ulrikom, je tudi on upoãasnil svoj korak in pozorno
prisluhnil pretresljivi zgodbi o sovra‰tvu in spravi ter
poÏrtvovalnem juna‰tvu svojega sina.
Ves zami‰ljen je vrtel v roki palico, odsekoval glavice
ob poti rastoãim bilkam in si tiho poÏviÏgaval.
»Tak‰en fant je Lovrek?« je nato zamrmral bolj zase
kakor za Miklausinova u‰esa.
»Sreãen si lahko, tak‰en je! Nima‰ pojma, kako sem
mu hvaleÏen: po njegovi zaslugi imam zdaj svojega Ul-
rika, tako da le nisem ãisto sam na svetu. Veãkrat me
obi‰ãe moj sinko in me pouãuje, sin oãeta, ve‰? Samo o
Bogu mi govori, za sreãno veãnost me pripravlja, kesa-
nje mi vzbuja, pokoro nalaga . . . Oh, kako mi je danes
lahko, ko sem se re‰il stra‰ne more, ki me je teÏila leta
in leta . . . Hvala ti, ljubi Bog! Vendarle si ga pripeljal
domov . . .«

650 
BELI DVOR BESeDA

Gradnik je zaãudeno motril svojega docela spreme-

njenega nekdanjega nasprotnika. Je to tisti ãlovek, ãigar
pretkanim zvijaãam in goljufijam je nekoã podlegel?
Tisti ãlovek, ki je z mirno vestjo prelomil boÏje in ãlo-
ve‰ke zapovedi, ãe mu je tako narekovala osebna korist?
Tak‰nega, kakr‰en je stal pred njim sedaj, ga ni mogel
veã sovraÏiti: kaj bi z onemoglim in ‰ibkim ãlovekom, ki
se s krotkim glasom izpoveduje, obtoÏujoã sebe ter hva-
leã svojega in njegovega sina . . .
»·koda, da nima‰ veã Belega dvora . . . Od tebe bi ga
zdaj zlahka dobil, kajne? Vsekakor mi mora‰ pomagati,
da mi ga sedanji lastnik proda . . . !«
Z grozeãim pogledom je o‰inil Miklausina, ki je neko-
liko zardel in se skoraj izdal, ko je vendar hotel v star-
ãevski, nekoliko otroãji neãimrnosti Gradnika presene-
titi: na samem Belem dvoru naj se mu razkrije resnica.
Tam, kjer se je zlo priãelo, naj se tudi konãa. Hlastno je
prikimal: »Z veseljem! Le miren bodi, vse se bo lepo ure-
dilo!«
»Misli‰?«
»Zdaj pa ‰e ti povej, Gradnik,« je sku‰al Miklausin
zvito spremeniti temo njunega razgovora, »zakaj se nisi
odzval, ko te je sin v domaãih in tujih listih vabil domov!
Vsi smo se Ïe bali, da si mrtev.«

651 
BELI DVOR BESeDA

»Tako? Niãesar nisem bral. Leta in leta nisem imel

pred oãmi tiskane ãrke in sploh sem ‰ele lani osorej iz-
vedel, da ste imeli vojno na svetu.«
»Kje neki si tiãal?« je vpra‰al Miklausin tako zavzeto,
da si je ponosni Gradnik, ki se le ni povsem prelevil in v
ãigar znaãaju so ‰e ostali izdatni sledovi nekdanje baha-
vosti, z zadovoljnim smehljajem podrgnil brado. In Mi-
klausinu ni bilo treba dolgo moledovati, naj mu pripo-
veduje prigode, ki jih je doÏivel v ãasu svoje dolge od-
stotnosti.
To in ono je bilo Miklausinu Ïe znano, zato se je
Gradnik zadovoljil bolj s povr‰nim orisom prvih, v sla-
vonskem gozdu prebitih let, kjer se mu je nenazadnje
pripetilo nekaj pomembnega in usodnega. S svojo po-
‰tenostjo je namreã obvaroval nekega Grka — kupca
hrastovega, za Egipt namenjenega lesa — obãutne izgu-
be, s ãimer se mu je tako prikupil, da ga je vzel s seboj
v Aleksandrijo, kjer je potem ostal leto dni kot upravnik
njegove ogromne zaloge lesa. Medtem je izvedel, kako
bi lahko v razmeroma kratkem ãasu veliko zasluÏil . . .
Neka angle‰ka druÏba je iskala zakupnike za pridelo-
vanje bombaÏa v egiptovskem Sudanu, obetala vse mo-
goãe ugodnosti in slikala uspehe v najlep‰ih barvah,
tako da se je tudi on odloãil, jim prepustil svoje prihran-
ke in se lotil dela. Seveda se je v svojih upih grdo preva-
ral: o hitrem obogatenju ni bilo niti govora, kajti nedo-

652 
BELI DVOR BESeDA

taknjena zemlja je ‰ele ãakala oraãe . . . Kdaj se zares

pokaÏejo uspehi, je bilo negotovo in dvomljivo. ·kripal
je z zobmi, se vdal v usodo in garal, kakor ‰e nikoli v Ïiv-
ljenju, od jutra do veãera.
»Sram me je bilo pa sem sklenil, da se vrnem domov,
preden ne bom spet na konju,« je dejal Gradnik, si obri-
sal potno ãelo ter nadaljeval.
Misel na izgubljeni Beli dvor, ki mu je neprestano Ïi-
vela v du‰i — ‰ãipala in priganjala —, ga je napravila raz-
draÏenega in neuãakanega. Samo tako si lahko razloÏi,
da so ga kmalu zatem pridobili za drzno, naravnost tve-
gano dejanje: udinjal se je neki znanstveni, v neraziska-
no afri‰ko notranjost namenjeni odpravi; svoje zemlji-
‰ãe je oddal v najem sosedu in odrinil s karavano, katere
usoda je bila nesreãna. Ko je spalna bolezen usmrtila
veãino nosaãev in je umrl tudi vodja odprave, so ostale
zajeli ãrnci. Pri njih se jim pravzaprav ni godilo slabo:
lovili so divjaãino, uniãevali ‰kodljivo zverjad in zbirali
slonovino, vendar oditi niso smeli. Tako so Ïiveli med
ãrnci vse do lanskega leta, ko jih je sluãajno odkrila in
re‰ila neka angle‰ka pohodna ãeta. Ko so spet pri‰li v
obljudene kraje, so mu po‰teno izplaãali dogovorjeno
mezdo in navrgli dokaj lepo od‰kodnino za dolga jet-
ni‰ka leta. Vrnil se je na svoje zemlji‰ãe, kjer ga je ãakalo
prijetno preseneãenje. Njegovemu sosedu se je pridelo-
vanje bombaÏa med veliko vojno izvrstno obneslo. Brez

653 
BELI DVOR BESeDA

odla‰anja mu je izplaãal dolÏno najemnino ter odkupil

posest za ceno, o kateri bi si Gradnik svojãas ne upal niti
sanjati. Radostno je pobasal svoje funte ‰terlinge, ki so
se pozneje — ob vstopu na evropsko celino — izkazali
kot edini ‰e nekaj vredni denar. V Aleksandriji se je vkr-
cal na ladjo, v Solunu stopil na kopno ter se preko Beo-
grada in Zagreba, preko lastne narodne drÏave danes
pripeljal v Zalesje — ves zaãuden ob spremembah in ves
sreãen, da je spet doma.
»In zdaj sem tukaj! Zdaj izpolnim svojo obljubo: otro-
koma vrnem domaãijo!«
»Primaruha,« se je izognil Miklausin odgovoru na
pro‰njo, ki je zvenela iz Gradnikovih besed, »sreãni tvoji
vnuki! To te bodo radi poslu‰ali, ko jim bo‰ pripovedo-
val svoje dogodiv‰ãine . . .«
»To pa Ïe, to! Z odprtimi usti me bodo poslu‰ali, ka-
dar bom pri volji . . .«
»Reci, kar hoãe‰,« se je nerodno po‰alil trgovec, »brez
mene bi vsega tega ne doÏivel . . . Pravzaprav mi mora‰
biti hvaleÏen . . .«
Îe naslednji trenutek je obÏaloval nepremi‰ljene be-
sede, ki so Gradnika neznansko piãile. Trdi, kakor izkle-
sani obraz se je nevarno napel in v zaãrnela lica mu je
buhnila srdita rdeãica. On, ki Ïe od mladih nog ni razu-
mel ‰ale, je bil zdaj ‰e toliko manj razpoloÏen zanjo.

654 
BELI DVOR BESeDA

»Kaj?« se je zadrl, »za tvojo goljufijo, za svoje trplje-

nje in potikanje po tujini naj bi ti bil ‰e hvaleÏen?!«
»Gradnik, poslu‰aj!« ga je prosil prepla‰eni Miklau-
sin, »saj sva rekla, da pozabiva. In jaz sem se tolikokrat
pokesal! âe se spominja‰, te takrat itak nisem hotel po-
gnati z domaãije . . .«
»O, spominjam se, za dninarja bi ti naj bil . . .«
»Oba sva Ïe stara, pozabiva . . . !«
»Jaz nisem star, pozabil pa bom, ko bo Beli dvor spet
last mojih otrok . . .«
Mrko je zrl predse in s palico jezno udrihal po cesti;
trgovãevega zadovoljnega muzanja k sreãi ni opazil.
Med svojim razgovorom sta tako rekoã nevede zavila na
belodvorsko cesto, jo molãe premerila in prispela do
ribnika, nad katerim so se za drevjem skrivali hlevi,
skednji in kozolci, ‰e vi‰je med smrekami pa se je dvigal
Beli dvor, podoben vlastelinskemu bivali‰ãu. Gospodar-
skim poslopjem sta se izognila ter se posluÏila bliÏnjice,
ki je tekla okrog ribnika in se nad njim v strmem zale-
tu vzpenjala proti hi‰i.
»Da bi se le vse sreãno izteklo!« je z drhteãim glasom
spregovoril Gradnik in se pognal navkreber.

655 
BELI DVOR BESeDA

III

N a vrhu griãa sta najprej zavila k razgledi‰ãu, odko-

der se je najlep‰e videla tako kotlina kot dalje ob
strani se ‰ireãa dolina. Moãno zasopli Miklausin je
Gradnika ponosno opozoril na ‰tevilne spremembe.
»Da bo‰ vedel,« je sopihal, »mnogo sem jaz popra-
vil . . . In lahko se pohvalim, ne na ‰kodo Belega dvo-
ra.«
Gradnik mu ni odgovoril. Z vso du‰o se je zazrl v ta
prelestni, lahno se spu‰ãajoãi, polagoma v ravnino pre-
hajajoãi in enakomerno v sadovnjake, travnike ter njive
razdeljeni svet: v te zelene, na nasprotni strani kotline
vstajajoãe griãe; v te poniÏne, na poboãjih leÏeãe, belim
cvetovom podobne dninarske hi‰ice; v to skodrano
gozdno grivo, sedeão vrh grebenov, ki je v ‰irokem loku
obkroÏala kotlino . . . Du‰a se mu je tajala, v beÏnih
spominih je bliskoma doÏivljal svojo lepo mladost, ne-
loãljivo spojeno s temi poljanami. In trde oãi so se mu
znova napolnile z vlago.
»Oh, ti moj dom, ti moj ljubi dom!« je zastokal.
»Kje je lastnik?« je potem planil nad Miklausina. »Ta-
koj moram govoriti z njim! Takoj, ti pravim!«

656 
BELI DVOR BESeDA

»No, hipec ‰e potrpi! Takoj ga spozna‰ . . .«

»Kaj misli‰, ali mi bo hotel prodati?« se je zbal Grad-
nik. »Ne bo hotel, kar slutim, ne bo hotel . . . Saj bi bil
nor . . .«
»Hm, res ne vem . . . Sicer pa, tukaj sva — kar po-
vpra‰aj ga! Tako bo najbolje.«
Skozi odprta okna prvega nadstropja se je zasli‰al
hrupen smeh, se dvakrat ali trikrat ponovil in se naga-
jivo odbijal od debel visokih smrek, ki so zaslanjale po-
slopje. Starca sta bolje prisluhnila in ujela nerazloãno
mnoÏiãno govorjenje, Ïvenketanje kroÏnikov, cingljanje
ãa‰, odrivanje stolov — same priãe vesele gostije.
»Saj res,« se je spomnil Gradnik ter neodloãno pre-
stopal z ene noge na drugo, kakor da hoãe zavleãi konã-
no odloãitev, »v vasi so mi povedali, da praznujejo na
Belem dvoru gospejin god. Kaj meni‰? Nejevoljni bodo,
ãe jih zmotiva kot nepovabljena gosta?«
»Kaj zato? Saj sta med njimi tvoja otroka, Lovrek in
Polonica . . . Ne bodi tako obziren . . .«
»Îe prav, moja otroka!« se je nev‰eãno odzval njegov
spremljevalec. »Kaj sploh poãenjata tukaj? Kako more-
ta v hi‰i svojih prednikov veseljaãiti s tujimi ljudmi? Ali
sta tako zlahka vse pozabila?«
»Tvoja otroka Ïe vesta, kaj delata . . .«
Po teh dvoumnih in — kakor se je dozdevalo obotav-
ljalcu — skrivnostno izgovorjenih besedah, ga je Mi-

657 
BELI DVOR BESeDA

klausin prijel pod pazduho, odvedel h glavnemu vhodu

in ga z rahlo silo rinil po ‰irokih kamnitih stopnicah.
TeÏko je ‰lo: krepki Gradnik je zdaj mukoma sopel, roki
sta mu drgetali in celo njegov obraz se je nekako po-
staral ter dobil nezdravo prsteno barvo. Ko sta prispe-
la v hodnik, se je Gradnik utrujeno naslonil ob steno in
si oddihujoã z Ïepnim robcem brisal potno ãelo.
»Hudo je, hudo,« je za‰epetal in odkimal Miklausinu,
ki ga je silil naprej.
Med njunim obotavljanjem so se na desni strani od-
prla vrata, skozi katera jima je pri‰la naproti lepa mla-
da Ïenska. V rokah je drÏala velik pladenj kolaãev, po-
tic in drugih sla‰ãic, katerih vonj je prijetno zapuhtel po
hodniku. Miklausin se ji je spo‰tljivo priklonil in jo po-
zdravil.
»O, gospod Miklausin!« je vzkliknila z ljubeznivim
nasme‰kom in se pribliÏala starcema. »Oprostite, da
vam ne morem dati roke! Izvolite z menoj! Moj moÏ vas
bo zelo vesel.«
ȉe dovolite, starega prijatelja sem pripeljal s seboj,
nujno bi rad govoril z va‰im gospodom soprogom.«
»Z lastnikom Belega dvora,« je poudarjajoãe pripom-
nil Gradnik ter z nerodnim poklonom stopil bliÏje.
Gospa je smehljaje prikimala, a ob zvoku starãevega
glasu in pogledu na njegovo izrazito, z gostimi sivimi
lasmi obkroÏeno obliãje, ji je zamrl smehljaj na ustni-

658 
BELI DVOR BESeDA

cah. Osupla je komaj prikrila svoje razburjenje in se za-

strmela vanj.
»Izvolite z menoj!« je dejala nato prijazno in pomir-
jeno.
»Ne, ne!« se je branil Gradnik. »Ne maram motiti
zbrane druÏbe. Kar tukaj ga poãakam, ãe vam je prav.«
Gospa bi ugodila njegovi odloãno izgovorjeni pro‰nji,
da je ni za Gradnikovim hrbtom stojeãi Miklausin s
kretnjami in roteãimi pogledi odvrnil od njene namere.
»Prav niã ne boste motili, gospod! Prosim, kar za me-
noj!«
Miklausin je priskoãil ter usluÏno odprl vrata jedilnice
— o, kako dobro jih je poznal vraãajoãi se gospodar —
in pustil gospo naprej. Potem se je umaknil in potisnil za
njo v sobano nejevoljno se upirajoãega Gradnika. Gos-
pa je odnesla pladenj h kredenci in starec je v zadregi
kar naenkrat stal pred veãjo, okrog dolge mize sedeão
druÏbo ter postal tarãa zaãudenim pogledom. Îivahno
kramljanje, ki ga je sprejelo, je onemelo. Pri‰lec pa se je
hitro obvladal in prav po gradni‰ko ponosno dvignil
glavo. Stopil je bliÏje in z oãmi iskal gospodarja, a tudi
Lovreka in Polonico . . .
Za boÏjo voljo! Ali se mu blede? Kaj ne sedi tam pri
mizi on sam, njegova utele‰ena mladostna podoba? Kaj
ne gleda nanj njegova dobra Ïena, v cvetu lepote in
zdravja, kakr‰na je bila v prvih letih svojega sreãnega

659 
BELI DVOR BESeDA

zakona . . . Nepopisna muka stisne starcu srce kakor s

kle‰ãami . . . Tako stra‰no si svoje vrnitve ni predstav-
ljal . . . Zdaj vstajata, hoãeta k njemu . . . Gradnik za-
miÏi, kakor da ne prenese slik iz davne preteklosti . . .
»Oãe! Oãe!«
Iz dveh grl zajeãi prestra‰eni, razveseljeni, dvomeãi in
vendar verujoãi vzklik, in obakrat do globine pretrese
Gradnikovo du‰o. Niti se ‰e prav ne zave, Ïe je sredi ob-
jemanja in priÏemanja, vzklikanja in solzenja. Zasopel
in zmeden zagleda ob sebi mladega moÏa — samega
sebe v pomlajeni izdaji — in mlado Ïeno, upodabljajoão
vrnjeno mladost in lepoto njegove umrle Ïene: svoja
otroka . . . ! Lovreka, Polonico . . . ! âustvo neizreklji-
vo ganjene, a hkrati toÏne sreãe zamegli njegov pogled,
neznana sladkost ga opaja. Molãe pritiska svoja otroka
na prsi — in ãuti, kako vstaja z njih usodna teÏa, ki mu
je doslej kalila radost in odvzemala pokoj. Konec je po-
tikanja po svetu! Ob njem slonita njegova otroka, ki ga
ne zapustita . . .
»Otroka!« se mu hripavo iztisne iz ust.
âez nekaj ãasa se izmakne njunim objemom in ju pre-
motri z ljubeão pozornostjo, dajajoã ji izraza s preseka-
nimi kratkimi vzkliki.
»Ti si Polonica . . . ! Kakor da se je rajna mama dvig-
nila iz groba . . . In Lovrek . . . Cel moÏak . . .«

660 
BELI DVOR BESeDA

»Ej, oãe, saj Ïe nosim tretji kriÏ,« se je nasmehnil Lov-

rek, hoteã iztrgati oãeta iz njegove odrevenele zamak-
njenosti in mu olaj‰ati prehod k neprisiljenemu in vsak-
danjemu razgovoru. »Dolgo vas ni bilo, zato se vam
zdim spremenjen.«
»Poslej paã ostanete pri nas, oãe,« je ‰epnila Poloni-
ca.
»Seveda, dragi otrok. Sicer bi se ne vrnil.«
Zdaj se je Gradnikova trojica spomnila na goste, ki so
brez besed ali pa samo potiho ‰epetaje in z vidnim za-
nimanjem opazovali ganljivi prizor sreãanja. Miklausin,
ki je medtem prisedel k mizi, pa je z razÏarjenim obra-
zom begal z oãmi od Gradnika k vratom, skozi katera je
maloprej, po kratkem pomenku s starim trgovcem,
smuknila mlada gospodinja.
Medtem ko je Lovrek vabil oãeta, naj se prikljuãi
druÏbi, ter ga priãel seznanjati s prisotnimi gosti, so se
vrata nalahno odprla. Nato so se spet prislonila in izza
njih se je zasli‰alo polglasno prigovarjanje, ki je menda
uspelo, kajti naenkrat so se odpahnila na steÏaj.

661 
BELI DVOR BESeDA

IV

V jedilnico sta pridrobila dva zala otroka, fantek in

deklica v starosti treh let, in stekla naravnost k sta-
remu, zaãudeno zroãemu Gradniku, ki ga je fantek brez
strahu pocukal za desno hlaãnico. Z nedolÏnima oães-
cema napeto zroã v neznani obraz, je zaklical z visokim,
zvonkim glasom: »Dobrodo‰li, dedek!«
In mala deklica je ponovila: »Dobrodo‰li, dedek!«
Gradnik je prebledel kakor zid in se v trenutku ne-
moãi naslonil na svojega krepkega sina, poÏirajoã z
oãmi ljubka, pred njim stojeãa malãka, ki se ju ni upal
niti dotakniti. Tedaj je pristopila gospodinja, se z levico
oklenila svojega moÏa, z desnico pa pokazala na oba
otroka: »Saj dovolite, da vas pozdravita tudi va‰a vnu-
ka! To je Bojan, najmlaj‰i Gradnik!«
»No, Bojan, daj dedku roko!«
»Pa ‰e ti, Metka!«
»Moja punãka!« je zaÏarela Polonica in pritisnila de-
klico k oãetu. »Metka, tudi ti daj dedku roko!«
Otroka sta ubogala. Temnolasi Bojan se je srãno okle-
nil Gradnikovega palca, zlatolasa Metka pa se je z bo-
jeão neÏnostjo dotaknila njegovega mezinca. Tako zbra-

662 
BELI DVOR BESeDA

ni so nekaj ãasa ostali brez besed, kajti starec se ni ga-

nil, bojeã se, da bo prehitro minila nepopisna radost, ki
se je kakor morje prelivala v njegovi du‰i. Samo mi‰ice
na njegovem obrazu so podrhtevale in ostre gube so se
vnoviã napolnile s svetlimi, nezadrÏno polzeãimi solza-
mi. Ob pogledu nanj sta zaihteli ‰e mladi Ïeni in celo
Lovrek si je zaãel gnesti oãi.
»Mamica, joãe‰?« je vpra‰ala Metka, pripravljena, da
bruhne v jok, a tudi njenemu malemu bratrancu sta se
ustnici Ïe sumljivo kremÏili.
Ob dekliãinem vpra‰anju se je starec nasmehnil.
Obrisal si je solze in pokleknil k malãkoma, vzel vsake-
ga na eno roko, ju najprej tesno pritisnil k sebi, nato spet
vstal in jima ljubkovalno govoril: »O zlata srãka! Du‰ici
neÏni!«
S sreãnim, nekako izgubljenim smehljajem se je ozi-
ral po sinu in hãeri.
Zdaj, je menila Vida, je bil ãas, da si tudi njo malo na-
tanãneje ogleda, zato je rahlo dregnila moÏa in mu pol-
glasno rekla: »Ej, Lovrek, snahe pa oãetu ne mara‰ pred-
staviti?«
»âisto sem pozabil,« se ji je opraviãil Lovrek in jo od-
vedel k oãetu, ki je ‰e vedno v ãudoviti zamaknjenosti
opazoval otroka.
»Ljubi oãe, ‰e Bojanovo mamico, mojo Ïenko Vido
morate spoznati!«

663 
BELI DVOR BESeDA

Starec se je zavzel: »Ta gospa . . . ? Ona je tvoja Ïe-

na?«
»Seveda.«
»Potemtakem si ti . . .«
»Da, oãe, jaz sem lastnik Belega dvora,« ga je s pono-
som dopolnil sin. »Nisem pozabil va‰ih besed! Na svojem
stojite, oãe, kajti Beli dvor je Ïe nekaj let spet na‰ . . .«
»Spet na‰?« je vzdihnil Gradnik. »Brez mene? Kar
brez mene je ‰lo?«
In namesto, da bi se razveselil, ga je prevzelo globo-
ko razoãaranje, spojeno z neko topo Ïalostjo. Njegove
oãi so se uprle v tla, kakor da jih je sram, dvigniti se k
sinovim. Zazdelo se mu je, da so bile vse prestane muke
zaman, ker ne prihaja domov kot re‰evalec, kakor si je
tolikokrat naslikal v bridkih letih svojega pregnanstva,
marveã kot beraã, kot nebodigatreba, ki ga iz usmiljenja
sprejmejo pod streho. Vida, ki se je s tenkoãutnim razu-
mevanjem vÏivela v starãevo du‰o, je svojemu moÏu ne-
kaj za‰epetala na uho, nato prijela otroka za roki in ju
odvedla k varu‰ki na vrt, odkoder se je nekoliko kasne-
je zasli‰al razigrani otro‰ki smeh.
Starec se je pla‰no ozrl na sina.
»Spet je na‰,« je z vzdihom ponovil in poloÏil roko na
svoje bolno utripajoãe srce.
»Ali ni tako dobro, oãe?«

664 
BELI DVOR BESeDA

»O, dobro, dobro! Toda, otroka moja,« je zdaj plani-

lo iz njega, »sram me je pred vama. Vse sta opravila
sama, brez mene, ki sem si domi‰ljal, da odkupim Beli
dvor in vama ga poklonim. Sram me je! Za niã nisem na
tem svetu! V sramoto sem vama bil v mladosti, v nadle-
go zdaj v starosti . . . Saj me ne moreta imeti rada . . .«
»Nikar ne govorite tako, oãe!« je zajokala Polonica.
Lovrek ga je rahlo prijel za roko in mu dejal z neÏnim
oãitkom: »Kako vam pride kaj takega na misel? Vedno
smo se vas spominjali v ljubezni . . . Sicer pa, poglejte
dokaz!« je dostavil, kaÏoã s prstom na steno.
Starãev pogled je obvisel na dveh velikih oljnatih sli-
kah, predstavljajoãih njega samega in njegovo Ïeno, ko
sta bila ‰e mlada. Blesk proti zatonu se pomikajoãega
sonca se je poigraval na pozlaãenih okvirih, obÏarjal
lepa obraza in jima vtiskal znaãaj spo‰tljive ljubkosti.
Podobi sta uãinkovali Ïivahno, ãeprav sta bili oãitno iz-
delani po fotografijah.
Starec je samo teÏko zasopel in stisnil otroka k sebi.
»Zdaj pa ‰e drugo!« je nadaljeval sin. »Brez vas, da
sva opravila? Kaj pa va‰a pomoã v najhuj‰i sili, va‰ v sla-
vonski ‰umi krvavo prisluÏeni denar, ki nama je bil ne-
be‰ki dar . . . Le z va‰o pomoãjo smo se na Gradi‰ãu go-
spodarsko dvignili in vzdrÏali . . .«
Na oãetovih ustnicah je zaigral spro‰ãen smehljaj:
»Ali je to res, Lovrek?«

665 
BELI DVOR BESeDA

»Res! Bog mi je priãa!«

»No, ãe je tako, je pa dobro!«
Oddahnil se je, kakor da je odloÏil teÏko breme in se
nahitro spomnil: »O ti presneti Miklausin, ki me je vo-
dil za nos! Saj bi mi lahko takoj vse povedal.«
»Nemara vas je hotel presenetiti . . .«
»Dobro se mu je posreãilo. Torej on ti je prodal po-
sestvo? Drago?«
»Samo va‰e resniãne dolgove sem mu povrnil.«
»Hudo se je spremenil . . . Kdo neki ga je tako pre-
drugaãil?«
»Njegov sin . . .«
»Njegov sin? Glej no, saj mi je nekaj pripovedoval.
Poãasi se mi svita. Gotovo bi Ïe prej uganil resnico, ãe bi
ne bil tako razburjen. Opazil sem namreã, da se je sum-
ljivo izmikal, ko sem ga vpra‰al po sedanjem gospodarju
Belega dvora . . .«
»Vse podrobnosti izveste pozneje! Zdaj pa res ne
smemo veã pu‰ãati na‰ih gostov samih, pa tudi vi ste
gotovo laãni, Ïejni in utrujeni . . .«
Oklenil se je oãeta okrog pasu in ga je odpeljal k mizi,
kjer ga je predstavil svojim gostom.
»Prijatelji, moj oãe stoji pred vami. V na‰e veliko ve-
selje se je po dolgih letih vrnil na Beli dvor.«
Gostje so zahrumeli, vstajali s stolov in se po vrsti se-
znanjali s starcem, ki je krepko stiskal iztegnjene roke:

666 
BELI DVOR BESeDA

najprej svojemu zetu Janezu, njegovemu oãetu in mate-

ri, nato ostalim, Vidinemu oãetu, domaãemu Ïupniku,
dvema gospema, Vidinima prijateljicama, in nazadnje
starej‰emu, smehljajoãemu se gospodu z gosto, Ïe moã-
no osivelo brado.
»Vas moram pa poznati . . .« je menil Gradnik nego-
tovo.
»Gospod naduãitelj Urbanãiã . . .« je povedal Lovrek
s pomenljivim glasom. »Brez njega, ne vem, kako bi bilo
z Gradnikovima otrokoma . . .«
»Vi ste!« je vzkliknil starec in dolgo stiskal uãiteljevo
roko ter se ob tem seveda spomnil na usodno noã svo-
jega bega ter na sreãanje pod samotnim kriÏem.
Ni in ni mogel najti pravih besed.
»Gospod naduãitelj,« je dejal, »tistikrat vas je sam
Bog poslal ubogemu gre‰niku v tolaÏbo. Ne premorem
besed, da bi se vam dovolj zahvalil . . . Huda leta v sla-
vonskem gozdu sem pretolkel edino s pomoãjo va‰ih
pisem . . . Venomer sem jih prebiral . . .«
»Brez zahvale, prosim,« se je branil naduãitelj Urban-
ãiã, »kar sem storil, je bila moja ãlove‰ka in vzgojiteljska
dolÏnost. Hvalabogu, da ni bilo brez uspeha.«
Nadaljevanje njunega razgovora je prepreãila gospa
Vida, ki se je odloãno polastila svojega tasta. Posadila ga
je med Lovreka in Urbanãiãa, mu naloÏila poln kroÏnik
jedi in ukazala, naj se jih nemudoma loti. Njena ljubez-

667 
BELI DVOR BESeDA

niva resnoba je starcu moãno ugajala in brez ugovora se

ji je pokoril. Medtem ko se je posvetil ne ravno neprijet-
nemu opravilu, so se ostali gostje spet razÏiveli in za-
pletli v Ïivahno kramljanje. Ni trajalo dolgo, ko je po
dvorani znova zaÏivela poprej‰nja dobra volja, ki jo je
podÏigal odliãen ljutomerãan, iskreã se iz visokih bru-
‰enih ãa‰. Med uãitelji na drugem koncu mize se je ogla-
sila razigrana pesem ter kot blagodejna znanilka vese-
lja poletela nad belodvorsko kotlino. Tudi ostali so pri-
tegnili in ubrani zvoki so vedno moãneje plavali v nagi-
bajoãi se dan.

668 
BELI DVOR BESeDA

S redi petja je stari Gradnik, ki se je poãutil zelo sreã-

nega, prenehal jesti in se zastrmel skozi odprta
okna. V daljavi so Ïareli temnordeãi, razbeljenemu Ïe-
lezu podobni robovi sivih planin. Dotikajoã se strmega
Smrekovca, so se v poboÏni slogi vzpenjali k nebu trije
beli zvoniki Svetega kriÏa. Na vrhu kupole Ple‰ivca se je
v veãernem soncu razcvetela cerkvica svete Ur‰ule v
prelepo roÏo in z Oljske gore se je vse do starãevih u‰es
prelivalo globoko in blagozvoãno brnenje romarskih
zvonov, stapljajoã se v nastopajoãem mraku z raznoli-
kimi veãernimi glasovi. Veãerna pesem gozdov in poljan
je priletavala na perutih lahnega vetra pa spet beÏala.
Kdaj mu je bilo ‰e tako lepo pri srcu? Oh, dolgo je Ïe
tega! Takrat, ko je ob tak‰nih urah s svojo mlado Ïeno
posedel na verandi, z otrokoma v naroãju . . . Takrat, ko
je po opravljeni dolÏnosti iskal razvedrilo v krogu svo-
jih dragih . . . A tisto sreão si je sam zapravil . . . Skoraj
so ga znova premagale solze, zato je spustil pribor iz
rok, poloÏil sinu roko okrog vratu in se mu nasmehnil:
»Oj, ti moj fant!«

669 
BELI DVOR BESeDA

Tik ob njem je s tankim, opozarjajoãim glasom zazve-

nel kozarec. Naduãitelj Urbanãiã si je izprosil posluh in
vse oãi so se zazrle vanj.
»Spo‰tovana druÏba, dragi prijatelji!« je ogovoril vse
navzoãe. »Danes sem Ïe enkrat izpolnil prijetno dolÏ-
nost, ko sem nazdravil slavljenki, na‰i spo‰tovani mla-
di gospodinji, toda srce mi narekuje, da se dvignem ‰e
drugiã, kajti Beli dvor je na dana‰nji dan doÏivel nena-
vaden dogodek: vrnil se je njegov stari gospodar, vrnil
po dolgi odsotnosti pod to streho, ki je ni nikoli pozabil,
vrnil k svojim dragim, ki jim je v letih stiske in trdega
dela zvesto pomagal v njihovih prizadevanjih, redno jim
po‰iljajoã v daljnih krajih prisluÏeni denar. S svojo zares
veliko poÏrtvovalnostjo je pomagal svojima otrokoma
na noge, da sta lahko znova pridobila izgubljeno do-
maãijo. Pozabljeno je staro sovra‰tvo, izbrisana je nek-
danja krivda, poravnani so vsi raãuni . . . Z mirnim
srcem lahko uÏiva jesen svojega Ïivljenja in se veseli raz-
cveta Belega dvora, ljubezni svoje druÏine in odkritega
spo‰tovanja vseh, ki poznajo njega in njegovo delo. In
tako mu Ïelim iz vsega srca, da bi v krogu svojih dragih
na Belem dvoru in Gradi‰ãu preÏivel ‰e mnogo let ne-
skaljene sreãe!«
»Îivijo, Ïivijo!« so se oglasili gostje in trãili s slavljen-
cem. Urbanãiã je poãakal, da se je hrup pomiril in nato
konãal.

670 
BELI DVOR BESeDA

»Hkrati ‰e enkrat nazdravljam na‰i mladi gospodinji,

ki obÏarja Beli dvor z bleskom sreãe in lepote, nazdrav-
ljam mlademu gospodarju, na‰emu vrlemu Lovreku,
nazdravljam njunemu ljubkemu sinãku, najmlaj‰emu
Gradniku, nazdravljam prelepemu Belemu dvoru in
vsemu Gradnikovemu rodu! Naj Ïivi, cvete in uspeva!
Nazdravljam pa tudi vsem belim dvorom na‰e sloven-
ske in ‰iroke jugoslovanske domovine! Usoda vsakega
izmed njih je usoda celote! Naj bo sreãna in vesela!«
Gostje so se vnoviã navdu‰eno prikljuãili Urbanãiãe-
vi zdravici, trkali in vzklikali ter se med radostnim Ïven-
ketom kozarcev prerivali sem in tja ob mizi, nazdravlja-
joã posebej vsakemu ãlanu Gradnikove in Kotnikove
druÏine, ki so z jasnimi lici sprejemali dokaze ljubezni in
prijateljstva. Zadonela je vznesena domovinska pesem
ter poletela nad dolino.
Stari Miklausin se je s teÏavo prerinil do nekdanjega
nasprotnika, mu s tresoão roko nesel kozarec naproti in
ga z drhteãimi ustnicami prosil: »Kajne, Gradnik, med
nama je zdaj vse pozabljeno in poravnano?«
»Vse, vse!« je odpustil Gradnik, trãil z njim, izpil v
du‰ku in ga objel. Starca sta se razjokala kakor otroka in
se kar nista mogla izpustiti, dokler ju ni objestna vinska
pesem iztrgala iz njune ganjene zamaknjenosti. Vedrih
obrazov — oprijeta pod roko — sta pristopila k mizi in

671 
BELI DVOR BESeDA

po svojih moãeh sodelovala pri petju, ki je mogoãno do-

nelo po sobani.

»Kol’kor kapljic, to’lko let

Bog nam daj na svet Ïivet’ . . .«

DruÏba se je razÏivela in pesem je sledila pesmi. Ko so

se grla nekoliko izsu‰ila in ohripela, se je vnoviã razple-
tel pomenek. Pravo priloÏnost je zdaj izkoristil stari
Gradnik in se oddolÏil Urbanãiãu.
»Najstarej‰i Gradnik sem, zato se moram zahvaliti v
imenu vseh. Kar se tiãe mene samega, sem ganjen, ker
sem na‰el med vami toliko nezasluÏene ljubezni; vesel
sem, ker sem spet na svoji dragi domaãiji, in Ïalosten, ker
mi ni dano, da bi do konca popravil svoj greh. Jaz, ki sem
Beli dvor zapravil, bi ga moral otrokoma spet vrniti . . .
S tem namenom in upanjem sem zdrÏal tako dolgo in ta-
ko daleã stran . . . A kaj se zgodi? Zdaj, ko bi lahko ure-
sniãil svojo Ïeljo, se pokaÏe, da je Ïe vse storjeno . . .«
»Oãe, oãe,« je prekinil Lovrek oãetov govor z glasnim
smehom, »nikar ne obupavajte! Beli dvor in Gradi‰ãe
rasteta in napredujeta. Denarja je bilo pri nas zmeraj
premalo. âe boste hoteli, boste lahko tudi zdaj koreni-
to pomagali . . .«
»O, ãe je tako,« je menil Gradnik vidno potolaÏen,
»mi pravzaprav ni treba dalje govoriti. Samo eno ‰e re-
ãem: Bog vas Ïivi in hvala vam! Svojo glavno zdravico

672 
BELI DVOR BESeDA

pa moram prihraniti za najvrlej‰ega ãloveka pod son-

cem, za gospoda naduãitelja Urbanãiãa, ki se je z ljubez-
nijo zavzel za moja otroka. Gradniki ostanemo veãno
njegovi dolÏniki, na‰a hvaleÏnost ne premine nikoli!«
Spet so zapeli kozarci in preglasili uãiteljeve ugovore;
spet se je buãna pesem zarezala v tihi veãerni mrak, ki
je medtem s temo napolnil ‰e zadnje kotiãke, priÏgal
zvezde na visokem nebu in sprostil govorico poljan in
bregov.
Gostje so se priãeli odpravljati. Zahvaljujoã se za izka-
zano gostoljublje, so soglasno zatrjevali, da ne pomni-
jo tako prijetnega godovanja. Tudi Janez in Polonica sta
se poslovila — z zaspano Metko na rokah, kajti ves dan
so bili zdoma. No, z Gradi‰ãa res ni daleã do Belega dvo-
ra, nemara se ‰e nocoj vrneta na druÏinski pomenek,
vsekakor pa jutri.
Domaãini so goste pospremili do ceste, kjer se je po-
slavljanje ‰e enkrat ponovilo. Nato so se domaãi vrnili v
jedilnico, ki je bila zdaj skoraj prazna in kar nekako za-
pu‰ãena.
Ko pa je varu‰ka prinesla malega Bojana k materi, je
poprej‰nji vtis takoj izginil, kajti malãek je napolnil so-
bano s svojim veselim krikom. Brez strahu je splezal k
staremu oãetu, udobno zleknjenemu v velik naslonjaã,
ki mu ga je bila snaha pozorno primaknila, ter obsul
starca s kopo vpra‰anj. Lovrek ju je nekaj ãasa zami‰-

673 
BELI DVOR BESeDA

ljeno opazoval, nato pa stopil na balkon, kjer se je zato-

pil v blago ti‰ino dolinske noãi.
Lepo mu je pri srcu, a ‰e lep‰e mu postane, ko se ga
dotakne Ïametno mehko Ïenino lice.
»Danes si sreãen, Lovrek, kajne?« zasli‰i tik ob svojem
u‰esu njen glas.
Lovrek ne more odgovoriti, samo svoj obraz prisloni ‰e
tesneje k njenemu, stisne njeno lepo dobro roko ter jo,
prislu‰kujoã enakomernemu utripanju Ïile v njenem za-
pestju, poljubi z neko poboÏno zavzetostjo. Ali je vse to
res? Res je, res . . . Ob njem je ljubljena Ïena in skozi bal-
konska vrata pristreza drage glasove: nedolÏno otro‰ko
ãebljanje svojega sinãka, ki mu resno odgovarja globoki
glas njegovega oãeta . . . Da, zdaj ãuti: doÏivlja, z vso
du‰o doÏivlja . . . DoÏivlja trenutek, ki se nikoli veã ne
povrne . . . Preteklost se spleta s sedanjostjo in tke drob-
ne, majcene nitke v daljno, neznano bodoãnost . . .

KONEC

674 
BELI DVOR BESeDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-287-4

675