BELI MENIHI BESeDA BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Ivan Zorec

Beli menihi
Ustanovitev samostana

O M N I B U S 1 
BESeDA
BELI MENIHI BESeDA

Ivan Zorec
BELI MENIHI
I: Ustanovitev samostana

To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-272-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

2 
BELI MENIHI BESeDA

B ilo je v petek, na dan kresnega veãera leta 1132.

Kjer danes medli mestece Vi‰nja gora, ubogo in
ponosno, je taãas teÏko Ïivela vasica otoÏnih lesenih koã
in z majhnimi okni strahóma napol gledala v trdni sivi
grad nad seboj, napol pa se prisojno nagibala v dolino
k polju, ki je z vsemi rokami drÏalo vasico in grad.
Grad je gledal na daleã. Videl je v vse doline in po
vsem griãevju okoli sebe in pazil.
Po dolini, glej, je v zmernem diru prihajal jezdec in se
oziral ãez polje, ki ga ni bilo dosti in ki ni bilo kaj poseb-
no rodovitno, kakor se je dalo soditi po zoreãi strni.
Na njivi je zagledal dekle in ji pokimal:
»Sama si, o Îivka?«
»Bog vsa sprejmi, oãe Trlepov!«
»Kaj se ne boji‰ hostnika? Na dan kresnega veãera?«
»Niã ne. Kam pa vi?«
Pa jezdec ji je brez odgovora le pokimal, odpeketal
dalje in se ozrl po soparnem nebu.
»Hm, ‰e deÏ bi se utegnil napraviti,« je zamrmral, z
ostrogo zbol konja in se pognal med koãe.
»Kje je kdo?« je zavpil in skoãil s spenjene Ïivali.

3 
BELI MENIHI BESeDA

Na pragu bliÏnje koãe se je prikazala Stojana, Ïena

Ljubinova.
»Bog te sprejmi, Trlep!« je pozdravila. »Kaj pa je tebe
prineslo?«
Trlep, svoboden kmet in Ïupan iz Gabra, dobrih ‰tiri-
deset let star moÏ v usnjatem brezrokavniku, irhastih
hlaãah dokolenkah in s kratkim meãem ob bedru, je
snel ‰irokokrajni klobuk, si z rokavom platnene srajce
obrisal znoj s ãela in sunil z glavo nazaj, da so mu dol-
gi lasje pali ãez ‰iroka pleãa.
»Ali so grajski gospodje doma?« je hotel vedeti in ni
poãakal odgovora, marveã je dalje vpra‰al:
»Kje pa ti je moÏ? In kje so vsi drugi?«
»Ljubin pripravlja kres za drevi, druÏinãad in sosed-
je mu pomagajo.«
»Tako ni nikjer nikogar, ki bi mi konja odrgnil in mu
muhe otepal, dokler se ne vrnem z gradu?« je nejevolj-
no rohnel.
»No, bom paã jaz opravila to,« se je Stojana ponudi-
la »kar priveÏi ga tjale ob podstre‰ek, da bo v senci.«
Iz druge koãe je stopila Mala, Ïena Vitogojeva, in se
nasmehnila sitnemu Trlepu. Pa Trlep se je Ïe udobro-
voljil.
»Kje ti je sin?« jo je lepo vpra‰al.

4 
BELI MENIHI BESeDA

»Hotimir?« se je Mala ‰e slaje nasmehnila. »Davi Ïe

pred soncem je gnal na pa‰o. Saj ve‰, da je dan kresnega
veãera; Veles, varuh pastirjev, bodi z njim!«
»Pa si mu naroãila, naj si vso obleko obleãe narobe,
da bi videl ãarovnice in jih lahko prepodil, ãe bi hotele
pomolsti krave?«
»Saj ne bi mogle, ko pa sem vsem kravam, kozam in
ovcam z jajãjim rumenjakom namazala vime in sesce,
preden so ‰le na pa‰o.«
»âe tisto ni bilo prvo jajce leto‰nje jarãke, ne bo po-
magalo prav niã,« je Trlep malo zamiÏal in se zasmejal.
»Raj‰i povej, ali drevi kaj smukne‰ na Kum — saj je
vsem ve‰ãam na metli prijezditi tja, kajne?«
»Le glej, da bo‰ ‰e pred mrakom doma, sicer bo‰ ti
nocoj na Kumu!« se je Mala nejevoljno obrnila.
Tudi Trlep se je poãasi obrnil in nameril po strmi poti
na grad.
»Le kaj ti ima z grajskimi?« je Stojana dejala Mali, ko
sta gledali za visokim moÏem, ki je kobalil v strm.
»BrÏkone se spet kaj bôde z njimi, ker mu ne proda-
jo nekih njiv, ki njegov svet drÏijo preveã na dvoje. Ka-
dar je takole besediãen, pravijo, da ga kuha prav poseb-
na togota.«
»Kaj se mu mara, da tudi grajskim sme katero zabro-
diti!«

5 
BELI MENIHI BESeDA

»Prav res, sam peklenk ga je, niã se jih ne boji, pravi-

jo.«
»Kaj bi se jih bal, saj je svobodnjak! Na jésen jim vrÏe
tisto malo dav‰ãine pa ga do leta grdo ‰e pogledati ne
smejo, nikar da bi ga kako strahovali; in vinski je in kru-
‰en je, moãan in spo‰tovan, da bi vsi Gabrovci ‰li za
njim, ãe bi jih poklical.«
»Grajski najbrÏ vedó, kakovi vihravci so v Gabru in
tam ob Témenici; zato se raj‰i potuhnejo pred Trle-
pom.«
Trlep je sopihal navkreber, se oddihoval in robantil:
»Visoko sedijo ti petelini, zvezd pa ne bodo zobali!«
Na gradu so v tesni in nerodni sobi za mizo sedeli tri-
je bratje gospodarji in pili Ïe vse dopoldne. Bili so ‰e
mladi, komaj trideset do petintrideset let stari.
»Kaj menita, bratca, ali bi ga kljunili ‰e en korec, ali bi
se Ïe posladkali z medico, da bi vse imelo lepo dober
tek?« je najstarej‰i brat Majnhalm s prstanom peãatni-
kom, ki ga je imel na kazalcu desne roke, potrkal ob
prazni vinski vrã.
»Vino se je moãno prileglo na jelenjo peãenko in dosti
ga je bilo — ãast Bogu, Oãetu nebe‰kemu!« je drugi brat
Henrik pokimal in zehnil. »Malo poãitka bi pa tudi po-
trebovali, ãe je res, da se ob Krki bliÏajo tovorniki.«
»Torej vrã medice!« je Majnhalm plosknil z rokami.
âez prag je vstopil star sluÏabnik.

6 
BELI MENIHI BESeDA

»Medice!« je Majnhalm ukazal in nestrpno mignil, da

je sluÏabnik popal vrã in urno zginil.
»Tovorniki niso veã daleã,« je Majnhalm potrdil.
»Zlebor jih je spazil. Zdaj poãivajo ob Krki. V najveãji
vroãini se menda ne bodo dvignili.«
»Pijmo torej za moã in pogum!« se je Henriku jezik
valil.
»Da, trdo jih bo treba prijeti. Dosti jih je, oboroÏene
ljudi imajo s seboj. V Stehanu se jim bomo zapra‰ili pod
noge.«
»O da bi vaju môra tlaãila!« se je oglasil tudi najmlaj‰i
brat Ditrik. »Kaj ne vesta, da se na Kravjeku mudi Urh
Ljubljanski?«
»Ki je brat koro‰kega vojvode in njegov namestnik v
Kranjski grofiji in Slovenski in Savinjski krajini — seve-
da, komu ni to znano?« sta se brata smejala.
»In ki je zelo strog gospod in hudo zatira cestni rop,
da bi varoval tovornike in trgovce,« je Ditrik pribelil
svojo.
»Naj!« je Henrik udaril ob mizo. »To je na‰a stara
cestna pravda in bo na‰a!«
Ditrik je zmajeval z glavo in se smehljal.
»Tako pravi‰ ti,« je potlej oãital, »koro‰ki vojvoda, ki
nas Ïe devet let ãrti in povsod odriva, pa bo vesel popàl
priliko in nas poniÏal in osramotil pred vso gospodo!«

7 
BELI MENIHI BESeDA

»Je stara pravda, je!« je Henrik dalje kriãal. »Kje neki

bi si plemiã presku‰al mi‰ice in meã, ãe ‰e na cesto ne bi
smel veã?«
»Da, tako govori plemiã prave korenine!« je Majn-
halm hvalil Henrika. »Ti, Ditrik, pa ne bodi vendar tak
trdin in ne goni zmerom tako praznih.«
»Plemiã sem, kakor vidva, grof stare rodovine, za ãast
na‰ega imena mi je!« se je Ditrik otepal.
»O, Ïe vem, kako je s teboj, bratec!« je Henrik vpil s
pijanim glasom.
SluÏabnik je prinesel medice. Ko je od‰el, je Henrik
teÏko razkladal Majnhalmu: »Ditrik se muãi okoli gos-
podiãne Marjete, prelepe grofiãne na ·umbregu.«
»Saj Ïe vem,« je Majnhalm prikimal.
»Edina hãi je in oãe grof Majnhart bi ga maral za zeta,
ãe bi se pobolj‰al in spokoril.«
»Tiho!« je Ditrik planil pokonci. »Pijan si, nobene be-
sede danes o njej!«
»Pijan sem, res je in neres,« je Henrik jecal. »Vendar
naj reãem samo ‰e to, da je prav lepa in dobra kakor sta-
ro vino in da ji je lice belo ko angelska kreljut — o, tudi
jaz bi postal spokornik, ãe bi me tak angel ljubil.«
Ditrik je pomirjen sedel in po rami potrepljal pijane-
ga brata.
»No, no, ne zameri mi kaj!« je dejal.

8 
BELI MENIHI BESeDA

Henrik si je z rokami pokril obraz in zaihtel s pobe-

‰eno glavo.
»Jaz pa sem siromak, vsaka se me boji, nobena me ne
mara,« je v vinskosti poihteval. »In — star — sem Ïe —
ãez trideset let . . . »
»O, da bi te tri sto malikov — kaj se mi cmeri‰ kakor
tlaãanka doli v vasi!« ga je Majnhalm stresnil.
Sramotna primera s tlaãanko je Henrika ugriznila;
dvignil je glavo in segel po medici.
»Mar raj‰i povej, katero bi rad,« je Majnhalm dalje
silil iz vinskosti. »Îe jutri zberemo vojsko, razderemo
grad trmoglave device in jo po sili privedemo semkaj, pa
bo‰ videl, ali te bo ljubila ali ne! Mora te ljubiti, mora!«
»Kaj pa lepi grad Turjak, o Majnhalm, ali ne stoji ‰e,
ka-li?« se je Ditrik nasmehnil.
Majnhalm je bledel, molãal in gledal v tla.
»Vidi‰,« je Ditrik dalje pikal. »Turjaãan ti ni dal hãe-
re NeÏe, ãeprav se na‰ rod lahko meri z njegovim; ni dal,
ker ob tovornih potih preÏimo na trgovce in ker smo
previnski.«
Henrik si je obrisal oãi, brÏ ‰e enkrat pil in rekel: »Niã
ne maraj, Majnhalm, tudi Turjak ne stoji za veãno.«
»Ne da se preklicati, da te je NeÏa, veleplemenita gro-
fiãna NeÏa, spodrecala in spodila!« se je Ditrik posme-
hoval. »O, lepa je, ponosna, velika je; ‰e tvoj oklep bi ji

9 
BELI MENIHI BESeDA

nemara bil pretesán, toliko je je na vse plati. No, ni ga

grjega malika, kakor je baba velika!«
»Kaj tebi mar!« se je Henrik ujezil. »âe ne bo‰ tiho,
bom pa ‰e jaz katero zinil o Marjeti ·umbre‰ki.«
»Saj si Ïe,« se je Ditrik smejal.
»Pa znam ‰e drugaãe.«
»Zakaj? Saj me ni spodila,« se je Ditrik branil.
»No, hud sem, grize me, ker je NeÏa Turja‰ka zavrnila
najinega brata, ãeprav tudi jaz vem, kako je.«
»Kako, no?« je Majnhalm dvignil oãi.
»Turjaãan ti ne da hãere, ker si vinski ãlovek in sose-
dom moãno v zobeh. Tudi trgovci se pri Urhu v Ljublja-
ni pritoÏujejo zoper tebe, ãe‰, da jih skubemo, kadar le
moremo.«
»Saj to sem pravkar rekel Ïe jaz,« je Ditrik kimal.
»Pa Majnhalm ti ni verjel; zato potrdim ‰e jaz.«
Vsi trije so pomolãali.
»Da, res je, Turjak stoji Ïe predolgo,« se je Majnhalm
domislil. »Pa veãen ne bo. Ne bo. Tudi OrtenburÏan mu
je gorak.«
»Kaj res?« se je Henrik razveselil. »O, ãe ‰e mi pritis-
nemo z OrtenburÏanom, bo Turjaku bila zadnja ura in
NeÏo si vzame‰ kar sam!«
»Kakor Oger — kajne?« se je Ditrik posmehnil.
»Bodi za zdaj, kakor je!« je Majnhalm zamahnil z
roko. »Vinca kupica je moja ljubica!«

10 
BELI MENIHI BESeDA

»Îal!« je Ditrik piãil. »Kakor vidim, ta ti bo ostala zve-

sta.«
»Ne bodi no tako kaãjepiãen!« je Henrik krotil prehu-
dega Ditrika. »Najmlaj‰i si, oba te ljubiva, ti pa si nama
zmerom na u‰esih in naju bode‰.«
»Kakor na‰a sestra Ema,« je Majnhalm kimal. »Kako
je bila sitna! Koliko lepih prilik na tovornih potih smo
morali opustiti zaradi nje!«
»Volfrad grof OrtenburÏan nas je prav odre‰il, ko jo
je zasnubil in vzel.«
»Bog mu povrni na tem in na onem svetu!«
»Samo preblizu nam je. Hm, Trebnje ni daleã — Dit-
rik Ïe ve, saj veãkrat skoãi ‰e do nje, kadar se oblizuje na
·umbregu.«
»Ljubim sestro, kakor jo ljubita pravzaprav tudi vi-
dva,« je Ditrik momljal, ker se je bal, da bi se besede
spet obesile na Marjeto.
»Podpihuje te zoper naju!« je Majnhalm godrnjal.
»Nikoli ne! Moli za nas vse tri in se joka nad nami, to
je resnica, ki se ji sme dati priãevanje.«
Majnhalm in Henrik sta molãala, pila in dalje molãa-
la, ker sta vedela, da je Ditrik govoril resnico.
»·e bolj bi jo ljubil, ãe bi bila malo manj sveta in ne
tako sitna,« se je Henrik vdal in vzdihnil.

11 
BELI MENIHI BESeDA

Majnhalm mu je Ïivo prikimal. »Prav si rekel, vidi‰,«

je pohvalil Henrika. »Tako nas nemara ne bi bila prema-
mila, da smo se zaobljubili ustanoviti samostan.«
»,Za zveliãanje svoje du‰e storite to!’ je ti‰ãala v nas,
da.«
»In mi boÏji voleki gremo in oglejskemu oãaku damo
dobra posestva v Stiãni za slabe neudelane laze v ·ent-
vidu.«
»Ker je Ïelela, da bi se prav v Stiãni ustanovil samo-
stan; ona je Ïe vedela, zakaj.«
»Da bi nam gledal na prste in da bi nas za lase vlaãil
v nebesa, kajpa!«
»Glej, to bo pa nemara res,« se je Henrik zbistril.
»Ako bo‰ pritisnil tlaãana, jo bo ucvrl pod krivo opatovo
palico, potlej ga pa le lovi, ãe ga sme‰; pred nosom ti jo
mahajo tovorniki, med njimi je za varuha samostanec,
in ti glej in se slini za lepim blagom in drago odkupni-
no, ki jo bo kajpa pomalhal samostan; ali pa: tlaãanka se
moÏi, ti pa se skesano odpovej stari pravdi, ki jo do ne-
veste ima‰, preden je je deleÏen mladi zakonec. In tako
dalje, in ‰e in ‰e.«
»Mar bi bili dali Gaber, ki ni kaj prida, in Trlep je tam,
samoglavi svobodnjak, in uporni tlaãani, zviti in nikoli
siti in zmerom nepokorni!« je Majnhalm vzdihoval.
»Na to Ïalost bi se lepo priteknila ‰e merica medice —
kaj meni‰, plemeniti bratec Majnhalm, velikodu‰ni

12 
BELI MENIHI BESeDA

ustanovitelj samostanske ‰ibe boÏje?« je Henrik dvignil

prazni vrã.
»Da, taka beseda je zdaj res potrebna in je vredna
pravega plemiãa!« se je Majnhalm kislo zasmejal in za-
ploskal.
»·e medice!« je velel sluÏabniku.
SluÏabnik je, ko se je vrnil z medico, brÏ povedal
Majnhalmu:
»Trlep iz Gabra je pri‰el in Ïeli govoriti z vami,
gospod grof.«
Bratje so se molãe spogledali.
»Naj pride noter!« je Majnhalm pokimal. »·e v misel
ga dobro nismo vzeli, pa je Ïe tu.«
»Drevi je kresni veãer; pravijo, da je na dana‰nji dan
vse polno ãarovnij.«
»âe ta ni ãarovnik, sem jaz garjev cucek!« je Henrik
‰epetal.
»Da bi ga bés, kaj neki spet hoãe?« je Majnhalma skr-
belo. »Pa ne da bi ga spet premikala lakota po na‰ih
kmetijah, ki razrivajo njegov svet?«
Vrata so se na ‰iroko odprla, v sobo je mogoãno sto-
pil silni Trlep. Bratje so kar vstali in molãe zastrmeli
vanj.
Trlep je trdo zaprl vrata; odkril se ni, le z oãmi je bre-
zasto udaril vse vkup. Potlej je stopil na sredo sobe, se
poãasi odkril in pozdravil:

13 
BELI MENIHI BESeDA

»BoÏja pomoã vam, gospodje!«

»Bog te sprejmi, Trlep!« je Majnhalm odzdravil. »Ka-
kove vesti si nam prinesel?«
»Sèl prina‰a vesti!« se je poudaril.
»Pa ne, da bi Oger spet silil v na‰e kraje?«
»Ge bi Oger bil blizu, bi dal okope utrjevati okoli gra-
di‰ãa in ne bi dneva tratil drugod.«
»No, ãvekni Ïe, kaj je?« se je Majnhalm vznejevoljil.
»Vãeraj ste jelene lovili okoli Gabra,« je bu‰il kar na-
ravnost.
»Kaj si sveti Hubert ti, ki jih varuje‰?«
»Divjad, va‰i konji in psi so pomezgali p‰enico in oves
meni in tlaãanom.«
»Jeleni, konji in psi nimajo kreljuti, da bi nad njima le-
tali.«
»Nimajo. Ali tudi vi srca ne, sicer ne bi lovili ãez zo-
reãe polje.«
»Trlep, dobro precedi besede, ki jih govori‰!«
»Sem jih Ïe, preden sem ob najveãjem delu pustil vse
in pri‰el terjat pravice zase in za tlaãane.«
»âigavi so tlaãani?«
»Va‰i.«
»Kaj tebi mar na‰i tlaãani?«
»Îupan sem jim in smilijo se mi, siromaki so. Polje
jim uniãujete, potlej hoãete pa dav‰ãin z njega!«
»Govori‰ kakor mleÏnozob pastir.«

14 
BELI MENIHI BESeDA

»Pridite, da sami razpoznate, ali dajem priãevanje

resnici ali ne. P‰enica, oves sta ob tla, korenje in pesa pa
pomezgani, da si ne bosta veã opomogli.«
»Gonja je bila zares divja,« je Ditrik priznal.
Brata sta ga grdo pogledala.
Majnhalm je dejal trdo: »S tlaãani se bom pomenil Ïe
sam, medme in tlaãane se ne rini, da ve‰!«
»Rinem se samo, da povem, kolik‰na je ‰koda. Sicer
jim o svetem Mihaelu, ko pobirate dav‰ãino, nemara ne
bi verjeli. Zato prosim, da mi poveste, koliko p‰enice in
ovsa bi jim popustili ob dav‰ãini.«
»Glej, Trlep, govori‰ tako, da se ti prav lahko utegne
‰e kaj pripetiti danes!« je Majnhalm zagrozil.
Trlep je zardel in reznò odgovoril: »Kajne, pozabili
ste, da sem svobodnjak?«
»Ali je bil tvoj oãe tudi?«
»Hrast je bil najprej Ïelod, ki ga je lahko poÏrl vsak
pra‰iã.«
»Primera je dobra!« se je Ditrik zasmejal. »V‰eã si mi,
Trlep, obiskal te bom.«
»In lepo vas bom sprejel, kakor se sprejme gosta.
Nam je vsak gost, da tako reãem, sèl boÏji.«
Majnhalm in Henrik sta zaãutila bodico in se spogle-
dala.
»Moj oãe,« je Trlep trdo nadaljeval, »iz rodu res ni bil
svobodnjak, po srcu in pesti pa je bil po‰tenjak in junak!

15 
BELI MENIHI BESeDA

Svobodnjak je postal iz rok va‰ega rajnkega oãeta, ki

vam ga je na lovu otel izpred ãekanov divjega merjas-
ca.«
»Res je, o Trlep!« je Ditrik stopil predenj in mu segel
v roko. »In ljubila sta se, kakor bi bila brata.«
A Trlep se je obrnil v Majnhalma in ga ostro pogledal.
»Za tlaãane sem pravice prosil, zase od‰kodnino ter-
jam! Od‰kodnino sèm, pa pojdem, predolgo se Ïe mu-
dim!«
»In ãe je ne dobi‰?« se je Henrik vteknil.
»Stodvajset srebrnih penezov terjam in jih tudi do-
bim precej ali pa kasneje na prav poseben naãin.«
»Stodvajset srebrnih penezov?« se je Majnhalm posili
smehljal, ker ga je Trlepova odloãnost Ïe mehãala. »In
ãe ti jih res ne dam?«
»Do Kravjeka ni daleã, saj mi je prav spotoma. Go-
spod grof z ljubljanskega gradu, vem, da me bo rad po-
slu‰al, ko mu bom pravil o lovu in lovcih, o ‰kodi in tla-
ãanih.«
Majnhalm in Henrik sta se spet spogledala.
ȉe pa bi se primerilo, da me danes ne bi bilo domov,
sem preskrbel, da bo gospod grof iz Ljubljane zvedel,
kje me je iskati.«
»Mar preti‰, ka-li?« se je Majnhalm smehljal ‰e bolj
posili.

16 
BELI MENIHI BESeDA

»Vi ste pretili, ãe‰, da bi se mi danes utegnilo ‰e kaj

pritekniti. Vendar ne odneham: za tlaãane milosti pro-
sim, zase od‰kodnino terjam! âe ne opravim niã zlepa,
pojdem, kakor sem rekel.«
In je umolknil in ni rekel nobene veã, samo grdo in
trdo jih je gledal.
Tudi Majnhalm je pomolãal in se skozi majhno okno
zagledal v temni obronek vi‰enjskega hribja; naposled
je po sobi zakoraãil gor in dol in se ustavil pred Trle-
pom, ki ni umaknil srepega pogleda.
»Takole ti bom rekel, Trlep!« je dejal. »Sam ve‰, da je
na‰a stara pravda loviti, koder in kakor hoãemo.«
»Pa ne, ko zôri polje!« mu je Trlep presekal besedo.
»In kadar hoãemo!« je Majnhalm poudaril. »Nihãe
nam braniti ne more in nam nikoli ubranil ne bo!«
»Ali naj nas pogubuje va‰ lov, ãe nam je Ïe prizana-
‰ala toãa?«
»Stoj, da ti povem vse do kraja! Spomnil si nas na‰ega
rajnkega oãeta . . . »
». . . veãna luã naj mu sveti!«
Henrik in Ditrik sta se poboÏno prekriÏala, Majnhalm
se je nekoliko prestopil in nadaljeval:
»Tvoj oãe je res bil moÏak, sicer ne bi bil svobodnjak
danes ti, da ve‰. Zato sem se odloãil, da poravnam ‰ko-
do, ki jo je, kakor pravi‰, napravil vãeranji lov.«

17 
BELI MENIHI BESeDA

Trlep je komaj za spoznanje pokimal, rekel pa ni no-

bene, ko se je Majnhalm spet obrnil in zagledal skozi
okence, le zamiÏal je malo in se nevidno nasmehnil.
Majnhalm se je odtrgal od okenca, zakoraãil po sobi
in se, kakor bi mu bilo Ïal, da se je podal, ‰iroko pos-
mehnil:
»In ‰e eno ti povem, Trlep: Po na‰i volji se bo v Stiã-
ni zidal samostan. Menihi so Ïe na poti. âe mi bo‰ ‰e kaj
tresoritil, se bom premislil, da ne bodo zidali v Stiãni,
ampak v Gabru. In potlej glej, kako se boste boli s samo-
stanci ti in gabrovski tlaãani.«
Trlep se je vidoma ustra‰il. Tri sto kosmatih pekleni-
kov, kar samostanci naj se prislinijo v Gaber, pa bo tre-
ba dajati ‰e bogve kakove cerkvene dav‰ãine! Kaj bo, kaj
bo? — Ustra‰il se je res, pa se je potajil in zagodrnjal:
»Gabrovci se nikogar ne bojimo! Kdor bo prevelik
grabeÏ, jih bo dobil po parkljih!«
Majnhalm je odklenil okovano skrinjo ob steni in
Trlepu od‰tel stodvajset srebrnih penezov, od‰tel ãisto
molãe, sédel za mizo in iz vrãa potegnil dolg poÏirek
medice.
»Tudi s tlaãani bom uredil, kar bo prav,« je rekel, ne
da bi Trlepa se kaj pogledal.
Trlep je nekaj zamrmral v zahvalo, spravil denar in se
obrnil k vratom.

18 
BELI MENIHI BESeDA

»Bog te obvaruj, Trlep!« je Ditrik dejal, Majnhalm in

Henrik pa sta molãala.
Medica je v vrãu postajala, bratje so se treznili in tiho
gledali drug drugega. Prvi je spregovoril Ditrik.
»Prekanjeni Trlep, na pravem koncu ima jezik pri-
rasel!« se je nasmehnil.
ȉe bi jaz bil ti, Majnhalm, bi mu ga bil nekoliko pri-
strigel!« se je Henrik ustil. »Dan, dva v na‰i podzemni
temnici ob trdem postu — pa bi se mu unesla tudi vsa
tista tresoritost.«
»Lahkomiselnemu se zdi vse veliko ali pa vse majh-
no,« je Ditrik zmajeval z glavo. »Lastni prst mu je velik
kakor Ïrd in pamet mu je modrost Salomonova.«
»Da, tudi Urha Ljubljanskega se ne bi bal!« je Henrik
trmoglavil.
Majnhalm je nestrpno zamahnil z roko in rekel:
»Ukazal sem, naj se tlaãani zbero na gradu, da jih pouãi-
mo, kako se jim je nocoj vesti ob napadu na tovornike.
Tudi mi se moramo pripraviti.«
Trdo, zapovedni‰ko je govoril, potlej pa vzel vrã z
medico in ga postavil v stensko lavo.
»In ‰e to: Henrik, pojdi, odberi pet oboroÏenih prilet-
nih hlapcev, ki niso veã kaj prida za pocestni napad.
Menihom naj gredo naproti do vrh Lani‰ã. V gradi‰ãu
naj jih zadrÏijo ãez noã, drugaãe nam bi drevi utegnili
skaziti opravek s tovorniki.«

19 
BELI MENIHI BESeDA

Henrik je pokorno vstal in ‰el. Majnhalm in Ditrik sta

ostala sama in molãala.
»âisto si se spremenil, Ditrik!« je Majnhalm naposled
vzdihnil. »Zakaj?«
»Spomni se, zakaj nisi dobil Turjaãanove NeÏe, pa
bo‰ videl.«
Majnhalm je molãal.
»In ljubim Marjeto ·umbre‰ko, a nikoli je ne bi dobil,
ãe bi grof Majnhart, njen oãe, zvedel, da ‰e ropam po
tovornih poteh,«
»Prav, no prav. Pa ostani drevi doma za varuha!« je
Majnhalm ‰e huje vzdihnil. »Morda bi se ukrotil tudi
jaz, ãe Turjaãan ne bi bil tak trdin. Pa le naj ‰e malo po-
trpi! Vse mu bom vrnil, da me bo pomnil do smrti!«

20 
BELI MENIHI BESeDA

II.

T isto dopoldne se je ob Krki po stari cesti cez Vrhovo

proti Vi‰nji gori poãasi vlekla dolga vrsta tovorni-
kov. Na konjih so tovorili platno in koÏuhovino, vosek
in lanski med za jesenske semenje dneve v Trstu.
Spred je moãnega konja jezdil trÏa‰ki trgovec Kri‰tof
Planina; ob sedlu mu je pozveneval dolg bene‰ki rapir.
Z njim je jahalo kakih deset hlapcev, oboroÏenih s sulico
in ‰ãitom, nekateri pa zgolj z opaljeno gorjaão ali s se-
kirico na dolgi palici.
Kri‰tof Planina, dobrih trideset let star, visok in mo-
ãan ãlovek, se je razgledal po griãevju ob Krki tja v vi-
‰enjsko hribje. Obraz mu je bil teman in pogled skrban.
»Budislave!« je zaklical ãez ramo in si s prstom posnel
znoj s ãela.
Iz ãetice oboroÏenih hlapcev je tr‰at, rdeãeliãen mla-
deniã pognal konja do njega in vpra‰al: »Kaj bi radi, go-
spodar?«
»Pot se je prebesila v dolino, da ãlovek nikamor ne
vidi iz stra‰ne hoste. Skoãi malo naprej, odpri u‰esa in
oãi, da spazi‰, ali nam kje ne preti nevarnost!«
Budislav je poprijel vajeti in se spustil v oprezen dir.

21 
BELI MENIHI BESeDA

»Prikupen mladeniã —,« je Kri‰tof Planina pokimal in

postal. Vrsta je stopicala ob poti, gospodar jo je pazno
gledal. Lesena sedla pod tovori so ‰kripala, konji so od
vroãine in muke hrzljali, njih vodiãi so jim, ãe so pe‰ali
ali zaostajali na slabi poti, prigovarjali in ob njih trudno
‰torkljali s teÏko grãevko. Tu, tam je kdo tiho zaklel in si
z rokami otrl znoj z obraza, ãe‰, glej, o gospodar, kako
trpim zate in se peklim.
»Pot se lomi navzdol; pridrÏujte tovor in konja! V do-
lini pazite, da se kleka ne spla‰i, ãe bi kakova zver skoãi-
la ãez pot!« je v presledkih ponavljal, dokler ni vsa vrsta
minila.
Zad je jahala druga oboroÏena ãetica hlapcev. Vodil
jih je ·tefan Blagajne, gospodarjev pomoãnik in za-
upnik.
»Skrbi me, ali bomo do noãi pri‰li v Ljubljano,« je Kri-
‰tof Planina dejal, ko je zajahal v‰tric zaupnika. »Pre-
poãasi krevsamo.«
»Davi je Budislav menil, da bomo; samo poãivati, pra-
vi, bo kmalu treba in konje napasti in napojiti; tovor je
preteÏak, se mu zdi, vroãina prehuda in pot ‰e prav dol-
ga.«
»Ko le ne bi bilo strogega kneÏjega ukaza, da se mora
blago najprej ponuditi ljubljanskim kupcem, pa bi zdaj-
le lahko kmalu zavili na levo ãez Krko in Ilovo goro in bi
si moãno skraj‰ali pot v Trst.«

22 
BELI MENIHI BESeDA

»In se ognili nevarni Vi‰nji gori.«

»Saj to mislim, vidi‰! Tisti trije bratje na vi‰enjskem
gradu, ki o njih tudi Budislav ve dosti povedati, so pra-
vi malopridneÏi in zelo nevarni tovornikom.«
»Nemara jo bomo to pot ‰e unesli. Budislav je spoto-
ma zvedel, da se nekaj bodejo s Turjaãanom. âe je tako,
je res prava sreãa za nas.«
Kri‰tof Planina ni rekel nobene; molãe je gledal v
konjsko grivo pred seboj in svedral misli.
»Po pravici ti povem, glej, Ïal mi je, tebe bi bil moral
poslati naprej in se odkupiti pri nevarnih Vi‰njanih,« je
naposled dejal.
»·e snoãi sem ti svetoval to,« se je ·tefan Blagajne
spomnil.
»Îal, da te nisem poslu‰al.«
»Nemara ‰e ne bi bilo prekasno, ãe bi ‰el kar zdajle.«
»E, kaj bi zdaj! Saj Budislav pravi, da jih morda ni do-
ma.«
·tefan se je tiho nasmehnil Kri‰tofovi pogubeãnosti,
naglas pa je rekel: »Budislav je le sli‰al tako, gotovega pa
ne more vedeti niã.«
Kri‰tof je molãal. Skop je bil, ‰koda se mu je zdelo od-
kupnine, zaupal se je sreãi. Tudi ·tefan ni dalje silil. âez
ãas pa mu je rekel:

23 
BELI MENIHI BESeDA

»Glej, Kri‰tof, bogat si, sam si — za koga se pekli‰ po

svetu, ko bi lahko doma v Trstu in brez nevarnosti ku-
poval prav takole blago?«
»Lahko Ïe, lahko; ampak s prav majhnim dobiãkom,«
se je ta smehljal in nemirnega konja po vratu tepljal in
prijazno miril. »MoÏje iz Kranjske grofije in Slovenske
krajine res vsako leto pritovorijo v Trst dosti blaga; pa
kupuj pri njih, ãe more‰! Do sebe ne dajo ne z zvijaão ne
s sladko besedo in za vsako Ïlico soli se trgajo s teboj.«
»Jaz ti v bogastvu ‰e do kolena nisem, pa vendar po-
vem Ïe zdajle, da se bova v Trstu loãila.«
»Loãila? Nikar no! Kaj sem se ti zameril? Ve‰, hudo bi
mi bilo po tebi, ·tefan.«
»Niã. OÏenil se bom, sit sem samije; res; tudi tovor-
jenja po svetu mi je Ïe dosti; da, kar oÏenil se bom,
skrajni ãas je; staram se, menda Ïe lezem kar v dve gube,
tako hromoten in zaniã se zdim sam sebi.«
»Mlaj‰i si od mene, pa pravi‰, da se stara‰! Sicer pa je
moÏ star toliko, kolikor se ãuti,« se je Kri‰tof nasmehnil.
»âe si res slab in hromoten, si tudi za Ïenitev Ïe pre-
kilav.«
»OÏenil se bom in z moÏmi iz tehle krajev bom kup-
ãeval kar v Trstu, takale pot, tvegana in nevarna, me
utruja — to sem hotel reãi,« se je ·tefan hitro popravljal,
ker ga je bilo sram slabiãnosti in je bil tudi nekoliko hud,
da se mu Kri‰tof posmehuje.

24 
BELI MENIHI BESeDA

»Upam, da se bo‰ ‰e kaj premislil,« mu je Kri‰tof Pla-

nina pokimal in ob vrsti tovornikov zdirjal na ãelo pred-
nje ãetice.
âez pot, ki je ‰la skozi staro hrastovje in bukovje ob
Krki, je skoãil zajec. MoÏ se ga je moãno prestra‰il.
»Niã dobrega ne pomeni tale zajec, pot mi je presko-
ãil,« je praznoveril in mislil, kako dolga utegne ‰e biti
pot tja do Ljubljane. V Ljubljani bi se pridruÏil tovorni-
kom, ãe bi jih bilo kaj namenjenih v Trst, pa bi pot bila
bolj varna in kratkoãasna. Tudi ·tefanovih besed se je
spomnil. Le kaj ti je ‰inilo vanj? Ali kaj skriva? V katero
smer se bo obrnil?
Te misli so se skodrãale v trudno zmes in mu omah-
nile v prazno.
»Oho, kaj se tamle ne vraãa Budislav?« ga je zdramil
pogled na trato ob potoãku, ki se mu je mudilo v Krko.
Zdirjal je naprej.
»No, Budislav?« je zasopel vpra‰al.
»Mislim, da brez skrbi raztovorimo Ïivali in se od-
poãijemo,« je izvidnik povedal. »Voda za napajanje je
tu; trave in mladovja dosti; hladna senca pod hrasti in
bukvami pa kar ustavlja ãloveka in tovorno Ïivinãe.«
»Ali si vse dobro pretaknil in nisi opazil ali zaãutil niã
sumljivega?«

25 
BELI MENIHI BESeDA

»Sled konjskih kopit, biti je moral en sam jezdec, sem

paã iztaknil kmalu, ko sem se odtrgal od vas; pa se mi je
zgubila v mahovju.«
»Kdo bi utegnil biti?« je Kri‰tofa skrbelo.
»Lovec; potnik, ki je za‰el; kakov klateÏ morda. Kdo bi
se ga bal? Saj je bil sam, nas pa je dosti.«
Gospodar je po kratkem premisleku pokimal in do-
loãil prostor za poãitek.
»Konji so zelo trudni,« je Budislav omenil. »Najbolje
bi bilo, da bi potlej krenili po dolini na desno. Pot je res
nekaj dalj‰a, zato pa je zloÏna in ne tako utrudljiva.«
»Ne, ne, kar po vi‰inah bomo ‰li,« se je gospodar bra-
nil. »Dolina je zmerom nevarna.«
»Po vi‰inah od Kravjeka dalje je pot slaba.«
»Po vi‰inah pojdemo!« je oni ti‰ãal svojo.
»âe je tako, se moramo prav dobro spoãiti,« je Budi-
slav svetoval.
Kri‰tof Planina je molãé segel po majhnem rogu, ki
mu je na pisani vrvici bingljal ãez prsi, in zatrobil, ko se
je vrsta pribliÏala. Vrsta se je ustavila in poslu‰ala, kaj
jim gospodar ukazuje za ãas poãitka.
Hlapci in vodiãi so urno raztovorili konje in jih spu-
stili po trati. Potlej so zakurili in si spekli bravine in svi-
njine. Ko so se nasitili, so polegli pod hrastovjem in se
odÏejali z mehom domaãega vina. Kmalu so vsi bili prav
dobre volje. Posebno Ïiv je bil Budislav. Ko si je od ust

26 
BELI MENIHI BESeDA

tretjiã odtrgal vinski meh, se je sproÏil v zdravico z do-

maãih goric.
»In vino je kislo, da me za u‰esom boli,« se je posme-
hoval Primorec, ki je sluÏil v oboroÏeni ãeti.
»Zato te pa v glavi in trebuhu na miru pusti!« mu jo
je brÏ zabrodil Budislav.
»Niã ne reãem,« je Primorec kimal. »Saj bi vse ‰e bilo
pri vas. Ko le ne bi bilo teh stra‰nih host! âloveka je kar
groza, ãe hodi in hodi, hoste pa venomer veã in veã.«
»Da, hosta je hosta,« mu je Budislav pritegnil. »Polna
je strahot, pa tudi lepot; svoje Ïivljenje Ïivi. Pusto nam
bi bilo brez nje in prazno.«
»Spotoma smo pa le videli, da jo izsekujete in izÏiga-
te.«
»Da si dobimo njiv in travnikov, kolikor jih potrebu-
jemo; veã pa tako ne smemo.«
»Kdo brani?«
»I, kdo? Divji moÏ.«
»Kdo?«
»Da, hostnik.«
Ko so le ti‰ãali vanj, je Budislav zaãel praviti:
»Hostnik je stra‰an velikan, grozansko kosmat in
hudo moãan. Îivi v hosti in jo varuje, goni zveri, ko se
preveã zaredijo, in na vso moã in jezo krepeli ljudi, ãe se
mu zamerijo. Najhuje se mu zameri‰, ãe klesti‰ mladov-
je in brez potrebe podira‰ staro hosto. Drugaãe niã hu-

27 
BELI MENIHI BESeDA

dega noãe ljudem, druÏi se z njimi pa ne. Ko sem bil ‰e

majhen, so volcje, risi in drugi hostni tatjé neki grdo me-
sarili med na‰o Ïivino in drobnico. Moj oãe in drugi
moÏje so zalezovali in iskali, po veãkrat prav na daleã
pretikali hosto, zverinam pa le niso mogli do koÏe. V
obupu in Ïalosti je nekdo zajavkal: Vse je zaman, samo
hostnik nam bi mogel pomagati. Zadnje besede ‰e ni
dobro izgovoril, kar ti je izza debelega starega hrasta
stopil hostnik sam in jim molãe, samo z rokami velel,
naj gredó domov. — MoÏje so se ga ustra‰ili in kar urno
od‰li, da ga ne bi razdraÏili.«
»Pa pravi‰, da ljubi ljudi,« je neki tovornik presekal
Budislavu besedo.
»To pa to. Le stoj, da povem! — MoÏje so prisopihali
domov in strahóma povedali, kaj in kako jim je hostnik
velel. — O, drugo jutro pa je bilo kaj videti! Pred hi‰o, ki
je hosti bila najbliÏja, je leÏala velika kopica pobitih vol-
kov, risov in podivjanih psov. Hostnik jih je pogubil za
nas,« je Budislav sklenil.
»Tako ni ãudno, da imate naprodaj toliko koÏuhovi-
ne, ko pa vam jo zna‰a sam predobri divji moÏ!« se je
nekdo nasmehnil.
»Ne veã, Ïal, ne veã,« je Budislav resno odkimal. »Ve-
ste, neki na‰ ãlovek je po nevednosti oklestil mlado bu-
kev tako preveã, da se je usu‰ila. To je hostnik zameril in
se umaknil v druge kraje.«

28 
BELI MENIHI BESeDA

»O, nesreãe!« se je tovornik posmehoval.

»Da, nesreãa, prav huda nesreãa je nam v deleÏ. Zdaj
nam nagaja in Ïivinãad kolje strahoviti volkodlak.«
»Joj, kdo pa je vendar to?« so se poslu‰avci ãudili.
»âlovek in zver, vse obenem.«
»Kako vendar? Povedi no!« so ga podsme‰no prosili.
Budislav si je nastavil vinski meh, ga po dolgem po-
Ïirku poãasi odstavil in malo pomolãal.
»To je bilo tako,« je potlej preudarno zaãel. »V na‰
kraj se je pred nekaj leti prigolomi‰ila tuja Ïenska. Bila
je ‰e mlada in prikupna. Pravila je, da je u‰la klateÏem,
ki so jo odpeljali star‰em. Morda je bilo res, morda to ni
bilo res. Na‰i so jo vzeli pod streho in ji veleli, naj nam
pase drobnico. Ali to ji ni bilo kaj posebno v‰eã. Raj‰i bi
bila brez dela in se po vasi nastavljala mladim in tudi Ïe
postarnim mo‰kim. Vsi smo kmalu uganili, da je malo-
pridnica, ki bi rada koga premotila in se za zmerom vsa-
dila med nas. Zato se nihãe ni spotaknil obnjo.«
»Res? Tudi ti ne?« so se tovorniki smejali.
Budislav je zardel in jih tako grdo pogledal in grozeãe
premeril, da so kar umolknili. Pobesil je oãi in ãez ãas
dalje pravil: »To ji je ‰lo moãno v Ïivo. Potuljeno nas je
gledala in molãala, najsi ji je kdo vrgel tako ali tako. —
Ampak kmalu se je ãisto spremenila. Dobre volje je bila,
zmerom vesela, ‰e zapela si je vãasih. — In ko smo jo
vpra‰evali in vpra‰evali, kaj ji vendar je, nam je poveda-

29 
BELI MENIHI BESeDA

la ãudovito novico. Na pa‰i da jo obiskuje velik, moãan

volk, po pasje da se ji dobrika in jo — snubi.«
»Budislav, reci, kar hoãe‰, ali ta je vendarle prehuda!«
so tovorniki zavpili.
»Na svetu je vse mogoãe,« se je Budislav branil. »Pri-
povedujem, kar vem, vi pa verjemite ali pa pustite. —
Govoril volk res da ni, ali snubil jo je neki prav razloã-
no, komaj se ga je branila in otepala, je nam pravila.«
»Bila je res malopridnica!« so se poslu‰avci posmeh-
nili.
»In neko noã je u‰la.«
»Z volkom?« so zavpili.
»Z volkom,« je Budislav potrdil. »Dolgo nismo niã veã
sli‰ali o njej. Kar so ti na‰i pastirji zagnali jok in stok, ãe‰,
da jim stra‰na zver trga Ïivinãad na pa‰i. Zver so vide-
li, hodi po dveh in po ‰tirih, je ãlove‰ke postave in po
vsem telesu volãje kosmata. — Îenska se je speãala z
volkom, njiju sin je — volkodlak, ki nam nagaja in dela
‰kodo, kjer more in kolikor more,« je Budislav potoÏil.
Tovorniki so se spogledovali in smehljali, napol so mu
verjeli, napol so dvomili; ugovarjali mu niso veã, pre-
trudni so bili, drug za drugim so podremali.
Budislav sam se je zamaknil v Krko, ki se je lesketala
v polnem soncu; po reki so plavale domotoÏne misli, z
njimi je ‰lo in ‰lo srce; oãi, strmeãe v leno vodó, so gle-

30 
BELI MENIHI BESeDA

dale za njim in koprneãe migljale s podobo, ljubljeno,

ljubljeno . . .
»Silana, ti ljuba moja . . .« jo je srce iskalo in milova-
lo.
O, najraj‰i bi kar poskoãil in pobegnil domov. Pa kaj?
Temule trgovcu, ki ni videti, da bi bil slab ãlovek, je dal
mo‰ko besedo in prisegel na ljubezen do Silane, da ga
bo vodil noter do same Ljubljane. Niã ne pomaga, v be-
sedi mu je ostati, pa ãe bi deÏevalo zgolj kamenje in
goreãe prekle. In tudi plaãilo je dobil Ïe kar naprej, tako
mu je tujec zaupal. Za Silano mu je dal zlat prstan in
svetlo ovratnico. Presreãna nevesta kar do sape ni mo-
gla, tako se je razveselila dragocenega daru . . . Ne, be-
seda je beseda, do Ljubljane se je zasuÏnil, pa je.
Kri‰tof Planina in ·tefan Blagajne sta nekoliko vstran
od drugih sedela pod senãnim hrastom.
Mihael, sluÏabnik Kri‰tofa Planine, jima je stregel
skrbno, pa prav nerodno.
»Le kje si snel to teslo?« je ·tefan vpra‰al, ko se je Mi-
hael umaknil za trenutek.
»Kaj ti ni v‰eã?« se je Kri‰tof nasmehnil. »Meni je, ker
zna udariti. Takega ãloveka utegne‰ prav potrebovati,
ko lazi‰ po tujih krajih.«
»Kako je pri‰el v Trst in k tebi?«
»Tako. Tam pri âedadu, odkoder je, je ubil ãloveka.«
»Ubil —? âloveka —?«

31 
BELI MENIHI BESeDA

»Ker ga je tisti ãlovek izpodrinil pri nevesti. Da ne bi

pri‰el pred krvavo sodnijo oglejskega oãaka, je pobeg-
nil v Trst. Znotraj mestnega obzidja je bil varen pred
domaãim sodnikom.«
»Da, mesto le prerado daje potuho malopridnim us-
kokom in lenuhom.«
»Ta je izuãen zidar, povsod je iskal dela, pa ga ni do-
bil; naposled je pri‰el tudi do mene in se mi spovedal.
V‰eã mi je bil, v sluÏbo sem ga vzel.«
»Zatorej je tako plah,« je ·tefan razumel.
»Mislim pa, da bi znal moãno udariti, ãe bi bilo tre-
ba.«
»Upajva, da ne bo treba,« se je ·tefan nasmehnil.
»Ljudje so po teh krajih prav prijazni.«
»Rad bi vendarle Ïe spet videl na‰e ljubo trÏa‰ko
morje,« je Kri‰tof vzdihnil.
»In ko si bo‰ oãi napasel z morjem, te bo popalo, pa
jo bo‰ spet potegnil semkaj.«
»BrÏkone,« je Kri‰tof pokimal. »Saj ne morem dru-
gaãe. Prime te in iti mora‰. Kakor lastovka,«
Oba sta premolknila in tiho Ïdela v soparici, ki je
ti‰ãala skozi vejevje starega hrastja, ma‰ãobno kipeãe-
ga v mlado Ïelodje in zelene jeÏice.
»âe si zadosti srãen, seveda,« je Kri‰tof obtesaval
prej‰njo misel. »Da, to je poglavitno, bi rekel. Napridi si
tega in onega, ãe srãnosti nima‰ in trdne pesti, kako

32 
BELI MENIHI BESeDA

dolgo bo tvoje? Brodi po daljnih deÏelah ali pa gnilo Ïdi

za trÏa‰kim obzidjem in oprezno bulji ãez morje, kaj bo,
ãe vsako uro ne bo‰ pripravljen?«
»Îe vem, kaj te peãe,« se je ·tefan zresnil. »Beneãani
ti vró po glavi.«
»Mar ve‰, ali niso spet ti‰ãali v Trst, odkar naju ni do-
ma? In da niso ukrali toliko in toliko na‰ega brodovja in
po‰kodovali na‰ih solin?«
»Raj‰i mislim, da so jih dobili po smrãku, ãe so res
pri‰li.«
»Hm, ko pa jih pride toliko in tako nenadoma!«
»E, pusti, saj niso vredni, da bi se gnal zaradi njih.«
»Nevarni so, nevarni,« je Kri‰tof vedel. »Ko so Koper
osleparili za njegove soline in za svobodo, bi radi ukro-
tili se na‰ Trst.«
»Vem, skomina jih tudi po na‰ih solinah, da bi imeli
v rokah vso trgovino s soljo.«
»Ko bo Trst bene‰ki, ga bo konec!« je Kri‰tof pribil in
pogledal kvi‰ku, kakor bi nebo samo poklical za prião
svojim besedam.
Po hosti je ‰umljala rahla sapa, sopara se je dvigala od
tal, spoãiti vonj zemlje in hoste je dihal po trati. — Kri-
‰tof je vstal, se pretegnil in zagledal nakvi‰ku. Na juÏni
in zahodni strani neba so se preplezavali sivi oblaki, jug
jih je gnal in gostil v veãje in veãje plasti, — hoj, vreme
se bo sprevrglo!

33 
BELI MENIHI BESeDA

Kri‰tof se je ustra‰il.
»Mihael, pospravi in se pripravi, dalje moramo!« je
zaklical sluÏabniku, tovornikom pa je ukazal trdo in
ostro: »BrÏ brÏ napojite konje in natovorite! DeÏ nam
bo nagajal.«
Mihael je pospravil posodje in sedlal gospodarjevega
in ·tefanovega konja in razmi‰ljal:
»O, kaj bi dal, ãe ne bi bilo treba iti v Primorje! V
Trstu je ãlovek paã varen, po cestah na Krasu pa vãasih
le oprezujejo biriãi oglejskega oãaka in kaj lahko bi mi
pri‰li na sled. In potlej bi kmalu doÏivel sekanje glave. Z
ubijalci nima oglejski oãak nobenega usmiljenja . . .«
Spomnil se je zloãina, pokesal se ga ni tudi zdaj ne, ka-
kor mu ga ‰e nikoli ni bilo Ïal.
»Trst je vendarle blizu âedadu,« ga je skrbelo. »âe bi
mogel kam prav daleã, precej bi ‰el.«
Zelo se je bal oãaka in njegovih biriãev.
Tovorniki so brÏ natovorili konje in jih z vodiãi spra-
vili v prej‰njo vrsto; tudi obe oboroÏeni ãetici sta Ïe stali
na svojem mestu.
»Zdaj pa Ïe lahko gremo,« je Budislav opomnil go-
spodarja.
Kri‰tof Planina je objahal vso vrsto, da bi videl, ali je
vse v redu, zatrobil na rog in zamahnil z roko. Konji so
zahrzah, vodiãi zavpili, vsa vrsta se je napotila proti
Kravjeku in Vi‰nji gori.

34 
BELI MENIHI BESeDA

TeÏka oblaãica, ki se je bila preteãe obesila nad Vi‰njo

goro, se je po moãnem jugu ãez vi‰enjsko hribje zavlekla
proti Posavju; brez hude ure se je po malem ponujal po-
hleven deÏek; pooblaãilo in stemnilo pa se je, da je bolj
in bolj razmoãena pot bila tovornikom kar pusta in ne-
spe‰na.
Kri‰tof Planina je bil ves v skrbeh. Strahóma se je ozi-
ral v nébes in s pridu‰enim glasom priganjal ljudi in ko-
nje, da bi hitreje hodili. Ali slaba pot je bila ãedalje bolj
nezloÏna; deÏek je rosil in rosil.
»Niã po lepi poti nas ne vodi‰, Budislav!« je nejevolj-
no revsknil po vodniku, ki mu je jahal ob strani.
»âe bi bili krenili po dolini, bi pot bila prav zloÏna,
samo nekaj dalj‰a paã, tod pa res ni niã prida,« se je Bu-
dislav branil.
V dolgi vrsti so posamiã stopicali konji in prhali po
nerodni poti. Vodiãi so tiho kleli in se ozirali po nebu, ki
‰e ni obetalo kaj bolj‰ega vremena.
Budislav bi bil rad razvedril gospodarja. Z roko je za-
mahnil v severno stran in dejal: »Tamle je Stiãna.«
Kri‰tof Planina se je ozrl. Sredi host, ki so se ‰irile
okoli in okoli, so mu oãi v zapognjenem kotu ujele ve-
like laze obdelane zemlje, rumeneãe v zlatu zoreãe p‰e-
nice in zeleneãe v zdravju dora‰ãajoãega ovsa. Prav v
kotu se je po rebri usejalo majhno naselje in si podnoÏje
namakalo v Sti‰kem potoku.

35 
BELI MENIHI BESeDA

»âigava pa je Stiãna?« je malomarno vpra‰al, da je kaj

rekel.
»Vi‰enjska, kakor je nekoliko tudi ·entvid, ki je bolj
na desno, onstran Gradi‰ãa, tistegale vi‰jega hriba.«
Vi‰enjski —. Kri‰tof Planina se je ustra‰il Ïe samega
imena, ki mu je bilo v popotnih skrbeh na slabi poti Ïe
u‰lo iz misli.
»Hitimo!« je velel. »Hitimo!«
âez Vrhé so pri‰li na obronek, kjer je danes cerkvica
Svetega Duha, in sivi stolp vi‰enjskega gradu, ãepeãega
na strmem hribcu, se je pokazal iz go‰ãe.

36 
BELI MENIHI BESeDA

III.

K o je tisti dan sonce stalo Ïe skoraj na poldne, so

vi‰enjske gospodinje pripravile juÏino in ãakale, da
bi druÏina prisla z dela. Od predpeãka so stopale na hi‰-
ni prag in se jezile, ãe‰, vse bo postano, ker dedec ne ve,
kdaj je veleti domov.
»Ti, Trlepa pa dolgo ni z gradu,« je Stojana zaklicala
Mali.
»O, ne boj se zanj!« se je Mala smehljala. »Zagoveden
in osat, ‰e besov se ne bi dal, pa bi se grajskih?«
»Nekaj pa le pleteniãijo tile na gradu.«
»Kaj neki?« je Mala v slast vpra‰evala.
»Niã prida ne. Tisti nepogledni kozavi brezec, oskrb-
nik, valpet ali kdor je Ïe, neki Ïe vse dopoldne kar z dela
pobira mladeniãe in jih podi na grad.«
»O, Hotimir, moj Hotimir!« se je Mala ustra‰ila za
sina. »Kaj, ko bi bil vzel tudi njega?«
»Za Hotimira se ne boj!« jo je Stojana mirila. »Prepa-
meten je, da ne bi vedel, kaj in kako je treba, ãe bi ga
primorali iti, kamor se ti grajski brezboÏniki vlaãijo tako
pogosto, odkar jih nima veã kdo krotiti.«

37 
BELI MENIHI BESeDA

»Da, dokler se grofiãna Ema ni primoÏila v Trebnje,

so se podili le za zverjadjo po hostah, drugaãe jim ni bilo
kaj reãi.«
»Res, ljubili so sestro, pa bali so se je tudi.«
Iz Dednega dola je po strmi stezi med koãe prihajal
prvi grajski hlapec Hartvik, ki so ga nekaten po tuje
imenovali valpet in ki je v sluÏbo pri‰el iz daljne tuje
deÏele.
Bil je majhen in netrlepen, a ãvrst ãlovek s kozavim
obrazom in grdim, brezastim pogledom.
»Kje ti je Hotimir?« je zadirãno vpra‰al Malo.
»·e pred soncem je odgnal na pa‰o,« je reznò odgo-
vorila.
»Tam ga ni. Îivino sem na‰el, njega ne. Kje se skriva,
brÏ povedi !«
»Nemara, da meni pod krilom !« se je razãeperila in
malo poãepnila.
ȉe se ni do grdega sprl s kruhom in svobodo, naj mi
precej pride na grad!« ji je zatracal in po vijugasti poti
prhnil tja gor.
Sredi pota se je sreãal s Trlepom, ki se je vraãal z gra-
du. Konja je vodil tako, da bi Trlepa pahnil pod pot. Svo-
bodnjakov ni maral, ker so ga prezirali in se ga niso bali
kakor tlaãani.
»Kaj si slep?« je Trlep zavpil in postal.

38 
BELI MENIHI BESeDA

»Umakni se gradu!« je Hartvik revsknil in kakor po-

nevedoma s stremenom sunil Trlepa. Trlep je ‰krtnil z
zobmi, in ga z urno kretnjo potegnil s konja in podse.
»Ha, kaj si upa‰, prihajaã prihaja‰ki!?« je sopihal in ga
bunkal in tlaãil, lasal in uhal, kar se je dalo. Potlej ga je
tre‰ãil v robidovje pod potjo in zarenãal: »Da bo‰ vedel,
kdaj si se upal Ïaliti Trlepa! In Boga hvali, da nisem sla-
be volje! Sicer bi te za u‰esa peljal na grad in priporoãil
Majnhalmu, da bi te do jeseni ob kruhu in vodi dal v
najglobjo jeão! Jeãar DimeÏ bi te bil, menim, prav ve-
sel!«
DimeÏa se je vse balo. Bil je strahovito moãan, grd in
hudoben. Oãe mu je bil, tako sta verovala grad in tlaãan,
pravi peklenski hudiã, ki se je z njim na Kumu speãala
ve‰ãa Ljuta s Police, ko je bila Ïe sedem let vdova.
»Le stoj, ‰e se bova sreãala!« je Hartvik pretil, ko se je
ves otolãen, zmr‰en in opraskan motal iz trnja.
»Boga prosi, da se ne bi tako, kakor ti misli‰ zdajle! âe
mi tvoje hlapãevske ko‰ãice ‰e kdaj pridejo v pesti, ti jih
pretrem in zdrobim, da ti jih ‰e na sodni dan ne bodo
veã znali skleniti!«
Hartvika je kuhalo, Trlepa pa se ni veã upal lotiti. Z
gradu prihaja, samozavestno in oblastno gleda; kdo ve,
kaj je imel z grajskimi gospodi in ali gospod Majhalm
nemara res ne bi grdo potipal svojega hlapca, ãe bi zve-
del, da se je bòl z njihovim gostom, s silnim Trlepom,

39 
BELI MENIHI BESeDA

svobodnim in ponosnim moÏem? Zares, bal se je Di-

meÏa tudi on.
»Poãakajmo, morda pa se kdaj vendarle ‰e nakrene
tako, da mu povrnem!« je tiho grozil in gledal za Trle-
pom, ki je tonil v dolino.
Medtem so Ljubinovi in Vitogojevi pri‰li k skledi.
»Tisti brezasti Hartvik je iskal na‰ega Hotimira; kje je
sin?« je Mala vpra‰ala.
»Niã ne skrbi!« jo je Vitogoj tolaÏil. »Jaz sam sem mu
velel, naj gre na grad, ko sem videl, da Hartvik lovi mla-
deniãe. Hotimir je nagel in srborit; bolje je, da ni na sa-
mem besediãil z divjim Hartvikom.«
»Kaj neki hoãejo grajski?«
»To se bo kmalu videlo. Zdaj raj‰i pokaÏi, kaj si dala
v skledo,« se je Vitogoj posili smehljal.
Îena je brÏ stekla pred peã in prinesla veliko skledo
ovsenega moãnika. Iz Ïliãnika jim je razdelila lesenih
Ïlic in ‰e sama prisela.
»Tako, vidi‰,« se je Vitogoj smehljal. »Ovsen moãnik
in je‰prenj sta moãna stebra na‰e deÏele.«
»Jutri bom skuhala je‰prenj.«
»Pojutrnjem pa ovsen moãnik in potlej spet je‰prenj,
da se stebra kaj preveã ne razmakneta, da,« se je ‰e bolj
smehljal. »Dokler stojita, nam ni posebne sile.«

40 
BELI MENIHI BESeDA

Vitogojeve dobre volje se je nalezla vsa druÏinãad; ‰e

Mala se je naposled smehljala, ãe‰, za Hotimira se ni
bati, saj se Vitogoj dela, kakor ne bi bilo niã.
»Ali ste kres Ïe pripravili?« je vpra‰ala.
»Smo; takega ko grmada!« se je Vitogoj hvalil. »Po-
poldne bomo navlekli ‰e brinovih vej in stelje in haba-
ta. Vse to mora na ogenj, da do leta osorej prepodimo
ãar zlih duhov in nevarnost kostne bolezni.«
»Tudi domov prinesite stelje,« se je Mala domislila.
»Po sobi je moramo nastlati, da bodo nocoj vile kresnice
poãivale na njej in da nas bodo varovale do drugega kre-
sa.«
»Bomo, bomo,« je Vitogoj obetal.
V Ljubinovi koãi pa so ob skledi bili bolj molãeãi. Lju-
bin je bil tih moÏ in zmerom ga je kaj ti‰ãalo.
»âigav pa je konj, ki je privezan ob podstre‰ek?« je
vpra‰al.
»Saj res, pozabila sem povedati,« je Stojana hitela.
»Trlepov je, dedca pa ‰e ni z gradu. Kaj neki hoãe?«
»Nemara je pri‰el kaj nagajat, ker mu grajski ne pro-
dajo njiv, ki se drÏijo njegovega posestva.«
»Zakaj se toliko trga za zemljo? Saj je je dosti za vse!«
»Dosti Ïe, dosti; ali udelati jo je treba.«
»Pa naj jo udela!«
»Kako? Izsekati in izÏgati je prej treba hosto, ãe jo
sme. Pa grad rad brani, za divjaãino, za lov se boji.«

41 
BELI MENIHI BESeDA

Ko so pojuÏinali, je najstarej‰a hãi Îivka potoÏila:

»Nekaj moram povedati.«
»Kaj, kaj se je zgodilo?« je zaskrbelo mater Stojano.
»Pa ne, da bi bila videla nagajivega malika? Na dana‰nji
dan se radi bliÏajo ljudem.«
»Ne malika — ‰krata sem se otepala, ‰krata, besa!«
»O sonce rumeno!« se je Stojana prijela za glavo in
verjela, da se je Îivka videla s kakovim prav nevarnim
bésom.
»Da,« je Îivka zaãela praviti. »V korenju sem plela, pa
se je, sama nisem vedela kdaj, izza rÏi prismolil Zlebor.«
»Ali ne ‰krat? Pa si rekla —?«
»Bolje bi bilo, ãe bi bil res pravi ‰krat!«
»In kaj ti je hotel?«
»Tisti grajski preÏun, ki svoja klapouha u‰esa nastav-
lja ob stene na‰ih koã in ki po cestah voha za bogatimi
tovorniki, da jih potlej grajski pestijo —«
»Kaj tisti, tisti?« se je Ljubin ustra‰il. »Tako sem prav
videl.«
»Kaj si videl?« je Stojana hitro vpra‰ala.
»Naj Îivka pove!«
»Tisti je bil, da, tisti trobasti zoprnik,« je Îivka potrdi-
la. »In mi je neslanaril, da sem zavpila in ga s prálico
otrnila.«
»Prav si storila!« jo je mati razumela in pohvalila.

42 
BELI MENIHI BESeDA

»Prav, Ïe, prav,« je oãe momljal. »Ali bés ga vedi, ka-

ko se bo ma‰ãeval.«
»Pa ‰e se grdavÏ ni dal odgnati,« je hãi dalje pravila Ïe
med smehom. »Morda bi se bila morala zares rvati s
priskutnim grajskim podrepnikom, ãe Hotimir ne bi bil
sli‰al mojega krika in ãe ne bi bil na splav pritekel z
grãevko.«
»Vem, Ïe od davi je pasel v hosti,« je Ljubin pritaknil:
»Za dva, tri luãaje daleã je bil, lahko te je sli‰al.«
»O dragi Hotimir — to moram povedati Mali!« je Sto-
jana poskoãila.
»Stoj!« jo je Ljubin ustavil. »Kdo vé, kaj bo Zlebor na-
zvitorepil iz te zoprnosti. Ne delaj Mali ‰e teh skrbi! —
In ti pripoveduj dalje!« je velel hãeri.
Stojana je spet sedla in poslu‰ala.
»PreÏun ni odnehal, ‰e meã je potegnil in skoãil nad
Hotimira.«
»O, ti grdavÏ!« je Stojana zavpila. »Ali mu je kaj sto-
ril?« jo je zaskrbelo.
»E, kaj! Premalo ga je za Hotimira!« je Îivka ponosno
dejala in zardela.
»Kaj je Zlebor bil oboroÏen?« se je Ljubin ãudil.
»NajbrÏ so grajski tega lovskega psa poslali kam na
sled in preÏo,« je Stojana slutila.
Ljubin je molãe pritrdil Ïenini misli.

43 
BELI MENIHI BESeDA

»O, Hotimir se ga ni ustra‰il prav niã!« je Îivka pra-

vila goreãe, da so se ji oãi svetile od velikega ponosa.
»,Tisto trsko ob priãi vtakni v noÏnico, ali pa ti s tole
grãevko raztre‰ãim betico, trobec ti, ritopa‰ni!’ je Hoti-
mir zareÏal vanj in zavihtel grãevko.
,Le stoj, ‰e kesal se bo‰!’ je Zlebor, zdaj bled, zdaj rdeã
spravil meã in se umaknil v go‰ão za rÏjo. Odondod je
zarezgetal konj.«
»Glejte, oboroÏen je bil in konja je imel,« se je Stojana
ustra‰ila, ker se je spomnila, da so mladeniãe klicali na
grad. »Tako je le res, da je nekod vohunil.«
Ljubin je spet molãe prikimal in vzdihnil; naposled je
rekel: »Kar je domenjeno, naj se zgodi prav kmalu: Îiv-
ka in Hotimir naj se brÏ brÏ vzameta! Hotimir drugaãe
ne bo imel miru, ‰e na grad bi ga utegnili poklicati za
hlapca, in Îivka ne bo varna nikjer veã, dokler bo ne-
omoÏenka.«
Îivka se je nasmehnila in pobesila oãi; sreãna rdeãi-
ca ji je zalila zdravo lice.
Ni bila sladkostno lepa; bila je zdrava in moãna, sta-
ra pa sedemnajst let. Sinje oãi so se ji vroãe svetile izpod
gladkega, visokega ãela, ki so ga senãili teÏki, svetli lasje
v skoraj p‰eniãni barvi. Obleka iz belega platna ji je ob
‰ivih in robovih bila ob‰ita s pisanimi trakovi, Ïivotnik
pa je bil rdeã in nizek, da je komaj objemal od zdravja in
moãi kipeãe polno udje; na nogah je imela debele volne-

44 
BELI MENIHI BESeDA

ne nogavice in nizke ãevlje, prepletene s kraj‰imi in

dalj‰imi jermenãki. Srce ji je bílo skoraj kar naglas, kri
vroãe plala, voljna misel pa uhajala k Hotimiru.
V sladki omami je s pobe‰enimi oãmi molãe obsede-
la, ko bi bila najraj‰i vstala in v samoti in tihoti popesto-
vala svojo najveãjo, najslaj‰o sreão. Prsi so ji bile pretes-
ne za srce, ki se ni moglo umiriti, toliko milega ãustva je
drhtelo v njem.
Mati je milo gledala zardelo hãer in kar inako se ji je
storilo, ãe‰, ‰e malo, pa se ti hãi izpelje iz gnezda. Ali lju-
bezen je bila veãja od sebiãne misli, ki se ji je silila. Z
oro‰enimi oãmi je spet vstala in dejala:
»To pa res moram povedati Mali.«
»Nikar!« jo je Ljubin potisnil na klop. »Nikar ne ozna-
njaj, kar ‰e ni! Poãakaj, Vitogoj in jaz stopiva do Goraz-
da, da bo na gradu izprosil dovoljenje za svatbo in se
pogodil za odkupnino.«
Stojana se je zganila, hãi je ‰e huje zardela in hitro
prebledela.
Odkupnina . . .
O, Îivka je vedela, kaj je odkupnina za nevesto. Vede-
la je, da si grajski mogoãneÏ lasti pravico do njene prve
poroãne noãi, in vedela je, da se je Ïe nekatera poroka
odrinila, ker se Ïenin in nevesta nista hotela oneãediti s
krutim spominom najhuj‰ega poniÏanja.

45 
BELI MENIHI BESeDA

Ljubin je vstal, da bi ‰el h Gorazdu, pa Îivka je za-

ihtela: »Oãe, stojte, nikamor ne hodite! Noãem —.«
Oãe je ves potrt in podrt obstal. Prav dobro je razu-
mel hãerin sram in gnus. Grizel se je od jeze in obupa,
ker je poniÏujoãega pogajanja ‰e obvarovati ni mogel,
nikar da bi jo otel iz vsega, kar Ïe z besedo sámo Ïali in
skruni devi‰ko srce in ãast mlade neveste.
»Poskusiti, mislim, bi vendarle kazalo,« je naposled
mirno dejal in po laseh poboÏal zbegano hãer.
»Ne ‰e, ne mudi se, oãe —,« je strahóma branila.
Oãe se je zagledal v tla.
Gorjup grenec Ïalosti, strahu in studa je Îivki bolj in
bolj kapal v srce in ji kalil svetlost in svetost mladih sanj.
Vsa omagana je ‰la na vrtec za hi‰o in se razjokala med
gredicami zelenjadi in cvetic. Skrbna mati je pri‰la za
njo; srce ji ni dalo, da bi hãer pustila sámo, ko trpi in se
boji.
»Niã ne maraj, Îivka!« jo je tolaÏila. »Vse se bo Ïe
kako uravnalo, da bo prav in da se bosta s Hotimirom
vzela prav kmalu.«
·li sta v koão; bili sta sami, druÏinãad je Ïe od‰la po
opravkih, ki jih je za kres bilo ‰e dosti. Tu sta se tiho po-
govarjali o vsem, kar je treba vedeti nevesti in mladi
Ïeni.

46 
BELI MENIHI BESeDA

Ljubin je ‰el k uljnjaku sredi sadovnjaka, kakor vselej,

kadar ga je kaj bôlo in kadar mu je bilo kaj dobro pre-
udariti.
Uljnjak je bil ograjen prostor. Panji, ravno odÏagani in
v notranjem delu prav prostorno izdolbeni rkljiãi, so
lepo v vrstah sredi sadovnjaka, pokriti so bili z de‰ãico
ali s ‰kriljo. In bilo jih je prav dosti in Ïe vse leto je bera
bila dobra, da so bili tudi moãno Ïivalni in polni.
Ljubin je stopal od vrste do vrste, privzdignil pokrov-
ãek tu, raz‰iril ali zoÏil Ïrelo tam in se pomenkoval s
pridnimi pirjateljicami.
»Kajne, na hudo uro kaÏe, pa ste pribeÏale domov?«
jih je ogovarjal in se oziral v oblaãico, ki se je nad hrib-
jem kopala sama vase.
»No, nikar se zato ne jezite name!« se je nasmehnil in
si z roke odfrknil nekaj ãebelic, ki so se je prijele, ko je
urejal pokrovãke.
»O, ti, ti —!« je izmaknil. »Kaj si me, si me?« je dobro-
voljno dejal ãebelici, ki se mu je zaletela v prst; izpulil si
je Ïelo in usmiljeno zdruznil umirajoão ãebelico. »Za
domek si se bala in ‰e umrla si zanj, uboÏica mala.«
Kako ãudovite Ïivalce so ãebelice. Tako snaÏne in
pridne. In sloÏne, hrabre, nikogar se ne bojijo; Ïivljenje
rade dajo, ãe jim kdo moti ali skruni dragi domek. —
Skruni dragi domek . . .

47 
BELI MENIHI BESeDA

Ob tej misli se je spet spomnil hãere in je bil moãno

Ïalosten. Postal je in se zagledal predse. Kakor bi mu
zvi‰ka pal, je pred njim stal sklep, trden in hud. Stisnil
je pesti, da so mu Ïuljavi prsti poknili v ãlenkih.
»Samo pritakne se mi je naj kdo!« je togotno siknil.
»Ubijem ga, kakor podjednega bramorja ga potolãem!«
Ta domislek se mu je zdel dober; kar oddahnil se je,
tako ga je pomiril. âisto mirno je svedral misli, kako in
kje bo ubil skrunilca svojega otroka in doma.
Da, ãisto miren je bil. Tako miren, kakor bi se bil Ïe
res ma‰ãeval za skrun in poniÏanje. Ali kar nenadoma in
ãisto tiho se mu je zaãela ogla‰ati vest.
»Ubijati hoãe‰, ãloveka ubijati —? — Kje pa je pravi-
ca, ki bi me branila in priãevanje dajala zame?« se je
branil in poniglavo hodil med panji.
»Ali si vse preudaril, vse, prav vse?«
»Vsakdo si paã sam mora krojiti pravico, ãe mu je kaj
do tega, da bi bila enaka na oba kraja.«
»Kaj ti ni bilo hudo za ãebelico? In je ãlovek, ãeprav
malopriden in mencorit, toliko mànj?«
»E, kaj! Pravica je pest! Red mora biti, ãeprav soli ne
bi bilo.« se je otresal kodrãije, ki so mu jo nacepile ten-
kovestne misli. »O, samo pritakne se mi je naj kdo!« je
‰e enkrat zapretil in se poãasi nameril v Dedni dol, kjer
je samevala ko‰ata domaãija svobodnjaka Gorazda.

48 
BELI MENIHI BESeDA

»Zdaj grem sam,« je momljal sam vase; »ãe bo treba,

naj potlej ‰e Vitogoj stopi tja.«
Prav taãas je v strmem bregu za gostim grmom nad
potjo, ki je lezla na grad, ãepel Hotimir, gledal na vas in
pazil.
Bil je velik, klen mladeniã, star dobrih dvajset let. Sivi
suknjiã iz domaãe volne mu je kar pokal na ‰irokem
hrbtu, kratke hlaãe iz hodniãnega platna so ga bile pol-
ne in bele nogavice so se napenjale na silnih nogah, na
kratko ostriÏene rdeãkaste lase mu je postrani pokrivala
ãrna okrogla ãepica s pisanim ãopom. Pest mu je stiskala
grãevko, zdravi mladostni obraz je rdel in oãi so se blis-
kale in utrinjale, kakr‰ne so paã bile misli, ki so ga oble-
tavale. — âakal je Zlebora. Pred njim in hotel iti na grad,
preveã bi bil nemiren, ãe bi vedel, da Zlebor nemara ‰e
kje zalezuje Îivko.
Kar ti je zasli‰al urne korake po poti z gradu in kma-
lu videl Trlepa, kako je pestil in plaãeval oblastnega
Hartvika.
Ha, kar samo se mu je smejalo, tako se mu je dobro
zdelo, kar je videl in sli‰al.
Da, tako je treba! âe ima‰ pest, ne pozabi, zakaj jo
ima‰.
»O, tudi jaz jih bom namahal Zleboru, da me bo
pomnil, trobec nesramni!« je sklepal.
»Kaj, da ga ni odnikoder?« ga je grelo.

49 
BELI MENIHI BESeDA

Îe je mislil bu‰iti navzdol v tisto go‰ão, kamor se je bil

Zlebor umaknil, pa je zagledal Ljubina, ki je hitel v Ded-
ni dol.
Gledal je po dolini in preudarjal, kaj bi. V mislih si je
naredil sto potov in namenov, kako stra‰no se bo ma-
‰ãeval grajskemu preÏunu, ãe ga ‰e kdaj zaloti v Îivki-
ni bliÏini.
»Samo poskusi mi naj ‰e kaj presti okoli nje, pa ga po-
tolãem kakor risa!« je ‰krtal z zobmi in stiskal pesti, Oãi
pa so se mu kar same nesle v vas. Poiskale so Ljubinovo
koão in jo boÏale v strahu in ljubezni.
»Ne, Zlebor ji danes ni veã nevaren, drugaãe njen oãe
ne bi ‰el v Dedni dol,« je pokojneje pomislil.
In srce mu je ‰e bolj koprnelo v vas. Mislil je na Îiv-
ko in gledal po dolini. Videl je sosede pri kresni grma-
di, videl tlaãanke ob Vi‰enjci, kako so trgale ivanjske
roÏe, in ‰e druge, ki so v zarasli rebri brale bezgove veji-
ce za kresno drevje. Îivke ni bilo med njimi. To ga je
pomirilo, da je vstal in se pognal na grad.
Na grajskem dvori‰ãu so postajali tlaãanski mlade-
niãi, ki jih je grajski oskrbnik Hartvik segnal to dopol-
dne. Pred Hotimirom je nenadoma stal — Zlebor.
»Kod si se potikal, da te do zdaj ni bilo semkaj?« je
zareÏal vanj.
»Ali sem zamudil kaj dosti veã ko vsi ti, ki brez dela
slonijo tu in ne vedó, zakaj?« mu je odbrusil.

50 
BELI MENIHI BESeDA

»Po smrãku te bom, ãe bo‰ tako odgovarjal!«

»Kar poskusi!« je Hotimir poprijel grãevko na drob-
nem koncu in ga pisano pogledal.
Izza vogala je pri‰el Hartvik. Ko je zagledal Hotimira,
je skoãil predenj.
»Kje si bil dozdaj?« je zarenãal.
Hotimir se je zavedel, da mu bo ‰lo za nohte, ãe se
Hartvik ne bo pomiril.
»Naj bo, kakor bo!« se je vdal in povedal. »Pasel sem
Ïivino. Ko sem videl in sli‰al, da nas nabirate za grad,
sem pustil vse in ‰el, da bi prvi pri‰el semkaj. Spotoma
pa sem videl, kako tale trobec nadleguje Îivko, ki mi je
zaroãena, zaobljubljena nevesta. Klicala je na pomagaj
in jaz sem skoãil in ga prepodil. Ne morem pomagati, ãe
je tako beÏal, da je bil ‰e pred menoj tu.«
Hartviku se je lice jasnilo med Hotimirovim pripove-
dovanjem.
»In juÏinal nisi ‰e niã, kajne?«
»Ne, niã.«
»Pojdi v kuhinjo, da te napasó, kakor so druge.«
Ko je Hotimir od‰el, se je Hartvik obrnil do Zlebora.
»Gospod Majnhalm te je poslal na preÏo in ti zapove-
dal, da mu veãkrat prihiti‰ povedati, kako blizu so to-
vorniki. A ti gre‰ in se slini‰ okoli tlaãank, gospod Majn-
halm naj pa ãaka, kajne? No, le stoj!«

51 
BELI MENIHI BESeDA

Hartvik je bil Zleboru moãno gorak. Grajski so preveã

cenili tega preÏuna. Bal se je, da bi ga utegnil izpodriniti.
Tudi tisto o Îivki ga je peklo. Îivka mu je bila moãno
v‰eã. Ob tlaki na gradu, tako je upal, se bo dala prilika
za to; ‰e prej pa bo Zlebora treba po parkljih, da jih ne
bo vtikal povsod.
In ob tisti priãi je ‰el h gospodom in jim vse povedal.
Bratje so se spogledali in obmolãali za trenutek.
»Posvari ga!« mu je Majnhalm naposled ukazal.
Za tlaãane mu sicer ni bilo. Nikoli ni srca odpiral za-
nje, nikoli ga ni skrbelo, ali se komu godi krivica, nikoli
se mu niso smilili. Zdajle pa je bil nejevoljen na Zlebo-
ra in je prav resno mislil, da mu bo primerno posvetil. V
srcu ga je namreã kljunila prav posebna misel. Zato je ‰e
enkrat velel:
»Prav trdo ga posvari!«
Hartvik je vesel od‰el.
Za njim je pohitel gospod Ditrik.
»Sli‰i‰, Hartvik?« ga je ustavil. »Vedi sam in povej tudi
drugim, da bo z menoj imel opraviti, kdor bo z zalezo-
vanjem Ïensk motil in nadlegoval tlaãane!«
Tega tudi on ni ukazal iz kakove posebne praviãnosti
ali usmiljenosti do tlaãanov, marveã bolj le iz ljubezni
do sebe. Zakaj vedel je, da bi se zelo prikupil sestri Emi,
ãe bi zvedela, kako je sku‰al prepreãiti, kar ji je zmerom

52 
BELI MENIHI BESeDA

delo tako teÏko; in da bo dobra sestra potlej zanj govo-

rila pri Marjeti, je prav trdno veroval.
Majnhalm in Henrik, ki sta sama ostala v sobi, sta se
tiho spogledovala in drug drugega misli ugibala.
»Kaj bo‰ storil, Majnhalm?« je Henrik naposled vpra-
‰al. »Ali bo‰ terjal odkupnino, kakor na‰ rajnki oãe in
kakor mi dosihmal, ali pa morda pravico do Îivke?«
»Îivka mi je na moã v‰eã, zanjo ni odkupnine!« je
Majnhalm zasopihal v razburjenju. ȉe mi ne bi bilo za-
radi na‰e Eme, bi Îivka Ïe zdavnaj sluÏila na gradu.«
»Majnhalm, bodi dober, meni prepusti Îivko, saj ve‰,
kakov siromak sem, odrivan, zasmehovan in zaniãe-
van.«
»Za menoj, Henrik, le za menoj ti cvete in zôri p‰e-
nica.«
»S kako pravico si lasti‰ prednost?« je Henrik zavpil.
»Ne vpra‰uj, saj jo sam priznava‰, ko prosi‰!«
Henrik je molãe pobesil oãi in mislil, kako bi ukanil
brata.
Majnhalm ga je zasmehoval: »Kaj si se nazobal ko-
noplje ali trobelike, da te ima tak cepetec za brhko Îiv-
ko? Potrpi, bratec, za oba bo! Ali pa poãakaj, da se bo
katera druga moÏila.«
Henrik je molãal in kuhal rilec.

53 
BELI MENIHI BESeDA

Majnhalm je stopil k oknu in se zagledal po nebu, ki

se je pripravljalo za deÏ. ZamiÏal je in videl zdravo brh-
kost Îivke.
»Da, tako bo!« je zavozlal tihi pomenek s samim se-
boj in spet pogledal venkaj. Misli so mu Ïe bile drugod,
oãi pa so obstale vrh Stehana.
»Prav pripravno bo!« se je spomnil namere, ki jo je za
drevi uganil tovornikom. »Preden pridejo do Stehana,
bo grdo in temno in kar lahko jih bomo posukali.«

54 
BELI MENIHI BESeDA

IV.

T isti dan je ljubljanski arhidijakon Herman grof

Ortenbur‰ki imel v gosteh tri bele menihe, ki so iz
Rune pri Gradcu potovali v Stiãno.
Bili so iz reda cistercijancev, ki ga je leta 1098 usta-
novil francoski menih Robert in ki mu je redovni pravil-
nik ‰e poostril takisto francoski menih sveti Bernard.
»Od daleã ste pri‰li, trudni ste, ‰e posedite malo,« jih
je silil, ko je njih opat Vincencij, droban in nevelik ãlo-
vek srednjih let, hotel vstati in se zahvaliti za pogostitev
in marsikatero pouãitev. »Najhuj‰a vroãina je zunaj, za
vas in za tovorne konje bo bolje, ãe se prav dobro spoãi-
jete.«
»Ali je ‰e daleã tisti kraj?« je vpra‰al pater Herand, Ïe
nad petdeset let star, moãno ple‰ast moÏ s strogim
obrazom.
»Danes, mislim, bi ‰li samo do Vi‰nje gore,« je arhi-
dijakon dejal. »Vi‰enjski gospodje so na‰emu oglejske-
mu oãaku Peregrinu omogoãili ustanovitev samostana,
ki ga vam bo sezidati; zato ne bi bilo prav, ãe bi drevi ‰li
kar mimo njih. Prostora imajo zadosti, lahko boste pre-
noãili.«

55 
BELI MENIHI BESeDA

»Kaj pa do tja — ali je daleã?« je vpra‰al ‰e drugi, pa-

ter Konrad, precej prileten ãlovek z rdeãim, polnim
obrazom.
»Ni. ·tiri ure nimate kaj hoditi.«
Opat Vincencij se je nemo priklonil. Z obraza se mu
je brala sled starih skrbi, a iz oãi je sijal mir, ki se je da-
jal iz odloãnosti in samozaupanja.
»V Stiãni pa se zdaj kar ne boste mogli nastaniti,« se
je arhidijakon domislil. »Ni cerkve, ‰e pripravnega po-
slopja ne za vas.«
»Ni cerkve?« je opat dvignil glavo. »To nam bo pa res
navzkriÏ. Hm, za prvo silo bomo postavili paã kapelico,
da bomo lahko ma‰evali.«
»Stanujemo lahko kar v ‰atorih, cistercijanski red ne
mara nobenega razko‰ja,« se je pater Herand goreãe
vtaknil.
Pater Konrad je pobesil oãi in molãal.
»Prav je, da pride v na‰e kraje tako strog red,« je arhi-
dijakon na‰el drugo misel. »Ljudstvo ni slabo, ãeprav je
‰e napol pogansko. Vse ‰ege so poganske in mi‰ljenje
vãasih tudi, ker paã nima zadosti du‰nih pastirjev.«
»Kako vendar?« je pater Herand rdel. »Saj so kristja-
ni!«
»Po svoji stari ‰egi ãastijo boga, ki je v soncu, ognju in
drevju; v vodi, na kriÏpotju ali na visokem hribu. Tudi
starih domaãih osebnih imen noãejo opustiti.«

56 
BELI MENIHI BESeDA

»Pravi malikovavci!«
»Ne, tisto ne!« se je arhidijakon nasmehnil. »Tako si
le i‰ãejo razodetja za pravega Boga. Meni se vse to zdi
zelo lepo in ãisto prirodno.«
»Povsod se jim postavljajo cerkve, beseda boÏja se jim
oznanja na ves glas: — sami pa gredó in malikujejo!«
»Ne malikujejo, le spomin na staro vero jim ‰e me‰a
misli.«
»To se mora iztrebiti!« se je pater Herand ‰e bolj upi-
ral. »Kdor omadeÏuje svoj krst, naj se pogubi!«
»Ne pogubi — izveliãa naj se gre‰nik!« se je zdaj ogla-
sil ‰e opat.
»Da, ãe se da! Ali ti so najbrÏ uporni in nepokorni.«
»Ljubezen uãi drugaãe, vera ima druge zapovedi, Ïiv-
ljenje ne mara niãesar po sili,« je opat povedal.
»O, zdaj bo Ïe bolje, le moãno naj se raz‰iri in udo-
maãi va‰ slavni red!« je arhidijakon kimal.
»Ali je tako malo duhovnikov?« je opat vpra‰al, ker je
v Runo ‰ele pred kratkim pri‰el iz daljne Francije.
»Ni jih dosti,« se je arhidijakon izogibal.
»In ‰e ti, ki so, se branijo teÏkega dela med ljudstvom;
vem, o vem!« je pater Herand rekel skoraj jezno. »Raj‰i
Ïivijo po mestih in velikih gradovih.«
»Ne sodi, brat, saj jih ne pozna‰!« je dejal opat.
»Res je kriÏ, da nam Bog pomagaj,« ju je arhidijakon
miril. »Zato ni ãudno, da je Ïe mnogo ljudi med nami, ki

57 
BELI MENIHI BESeDA

jim je velika verska zmota omeglila oãi in zastrupila

srce.«
»Kriste eleison — kak‰na verska zmota?« je pater He-
rand vpra‰al v hudi sveti jezi.
»Verujejo na primer, da le ‰kofje smejo dajati spoved-
no odvezo.«
»To je res pravi hudiãev strup!« se je goreãnik Herand
vnemal bolj in bolj. »Ali ni mar Kristus v svoj vinograd
postavil vseh duhovnikov?«
»Bog s tako zmoto kaznuje ljudi za grehe,« je pater
Konrad mirno rekel. »Dokler Ïivijo v zmoti, so brez mi-
losti boÏje in res siromaki. Moliti je treba zanje.«
Pater Herand je hotel reãi nekaj srditega, pa ga je opat
prehitel:
»Kaj so take zmote pri‰le Ïe tudi v Slovensko krajino,
kamor nam je iti?«
»Ne; mislim, da ne,« je arhidijakon odgovoril. »Tam
je le prav dosti ‰e poganskih ‰eg. Pa to se vse da odpra-
viti. Zlepa, Bog ne zadeni zgrda.«
»Zlepa ali zgrda — vsaka zmota se mora iztrebiti!« je
goreãnik Herand rdel.
Arhidijakon, Ïe prav prileten gospod, ni bil za tako
vroãe razprave in je pomolãal.
Pater Konrad se je spomnil, kako je prednik sedanje-
ga oglejskega oãaka imel v jeãi papeÏa Paskala II. same-
ga, da bi se prikupil cesarju, ki se je rval s papeÏem. Zato

58 
BELI MENIHI BESeDA

je zdaj Bog z zmotami kaznoval oglejsko cerkev. Tako je

mislil, rekel pa ni niã.
Tudi opat Vincencij je vedel, kako posvetno Ïivi ves
oãakov dvor in kako neduhovni‰ka je njegova duhov-
‰ãina. Ob tej misli ga je pritisnila ‰e veãja skrb, ali bo
zmagoval nalogo, ki si jo je naprtil, ko se je napotil v te
kraje.
Naposled so se beli menihi le odpravili na pot.
Opat je z obema menihoma jahal za ãetico oboroÏe-
nih hlapcev, tikoma za njimi so stopicali tovorni konji in
potlej je ‰lo nekaj suliãarjev, ki jim jih je skrbni arhidi-
jakon dal za spremstvo. Cesta je lezla pod griãevjem, ki
se je valovito kopiãilo ob veliki moãvari.
Pater Konrad je z glavo kimnil na desno in zagodrnjal,
ko so jahali kake pol ure: »Oãe nebe‰ki, kako pust kraj!«
»Moãvara paã,« je opat pokimal. Pater Herand je
mrmral psalme in se ni nikamor oziral.
V vrsti tovornih konj, ki so ‰kripali za menihi, je na-
stal nemir.
»Kako pa si natovoril, bulec?« je vpil hlapec, ki mu je
bilo skrbeti za tovor. »Kaj ne vidi‰, da konja Ïuli?«
Ustavili so se in popravili napako.
»Predobrih rok je presvetli arhidijakon,« je nadzorni
hlapec ‰e dalje sitnaril. »In preveã je bilo vina za take
lene klade, kakor ste vi!«

59 
BELI MENIHI BESeDA

»Da, preveã, saj ‰e zdaj govori iz tebe!« ga je oni pi-

kal.
»Tiho, ãe ne, te spodim, odkoder si pri‰el!«
In niso ‰e pri‰li daleã, pa se je zbosil tovorni konj.
»Kaj si nisi ogledal podkev, preden smo ‰li iz Ljublja-
ne?« je prvi hlapec ‰e huje rohnel. »Pri kozah bi bil
ostal, ne pa se rinil h konjem, teslo nerodno!«
In spet so se precej zamudili, ko so z bosega konja
tovor prekladali na druge konje.
In popoldne se je nagibalo in soparno je bilo in obla-
ãilo se je, da se je opat Vincencij kar kesal predolgega
poãitka pri gostoljubnem arhidijakonu.
Ko so po zamudni in nespe‰ni hoji le pri‰li vrh Lani‰ã,
kjer pribliÏno danes stoji vas ·marje, so jih ãakali hlap-
ci vi‰enjski.
Bilo jih je vi‰njanov petero. Prvi izmed njih, rdeã in
zabuhel, Ïe prileten moÏak, ki mu je iz ust vejal sopuh
preveã uÏivanega vina in ki so mu oãi bile motne in
mroãe od vinskosti, je stopil pred menihe in jih nagovo-
ril po ‰egi:
»Na‰ mogoãni gospod Majnhalm, iz stare in zelo ple-
menite rodovine Plajenskih, slavni in hrabri, dobri in
poboÏni grof Vi‰enjski, je zvedel za prihod ãastitih boÏ-
jih moÏ. V sporazumu s svojima plemenitima bratoma,
grofoma Henrikom in Ditrikom, je poslal nas, da vas v
vsem spo‰tovanju pozdravimo.«

60 
BELI MENIHI BESeDA

»Bog vas sprejmi, sveti moÏje, in vas, ki jim sluÏite!«

so vi‰enjski hlapci, oprti na dolgo kopje, zaklicali v en
glas. Prvi hlapec se je globoko priklonil in je nadaljeval:
»In ‰e to nam je ukazal na‰ gospod grof Majnhalm, da
vas poniÏno vpra‰amo po cenjenem zdravju.«
»Po milosti boÏji smo zdravi in se zahvaljujemo za
pozdrav in za skrb,« je tudi opat Vincencij vljudno od-
govoril po ‰egi in razjahal. Razjahali so takisto vsi nje-
govi ljudje.
»In kako ste potovali na vsem dolgem potu, skrbi
na‰e gospode,« je hlapec dalje govoril in se klanjal.
»Potovali smo v boÏjem varstvu,« se je opat v zadre-
gi smehljal, ne vedoã, kaj bi po ‰egi prav za prav reãi
moral.
»Pa ‰e to prosijo na‰i gospodje, da bi jim za to noã bili
gostje vi in vsi, ki so z vami.«
»Tujci smo in ‰e brez doma, dobrotno vabilo nas re‰i
stiske; zelo smo hvaleÏni zanj!« se je opat oddahnil.
»In da bi se za nocoj zadovoljili z gradi‰ãem, ki ga vi-
dite tu ob cesti, prosijo gospodje. Gradi‰ãe je utrjeno, je
obcestna straÏnica, ki so ji gospodarji na‰i gospodje;
prostora je dosti za nas vse. Zakaj ponoãna pot skozi
hosto odtod in prav do Vi‰nje gore ne bi bila varna.«
»Ne bi bila varna?« se je opat spogledal s svojimi.

61 
BELI MENIHI BESeDA

»Noã ima svojo moã. Polna je zveri in malopridnih

ljudi. Tudi vreme se kisa. Pot bi bila prav tvegana in za-
mudna.«
Opat Vincencij je vagal. Pa kaj je hotel? âisto tuj je bil
med tujimi, brez njih se nikamor ni mogel obrniti. In
nekoliko ga je res pla‰ila ponoãna pot skozi neznano
hosto, nekoliko se je pa tudi bal zamere, ãe bi odklonil
vabilo.
Tako se je lepo vdal in ‰el z vsem spremstvom v gra-
di‰ãe, ki je z griãa pazno gledalo v eno stran po cesti ob
ljubljanski moãvari in v drugo proti Vi‰nji gori.
Bilo je veãje poslopje, pokrito s ‰krilmi, da se ob na-
padu ne bi dalo zaÏgati z metanjem goreãih plamenic.
Ograjeno je bilo z moãnimi, na gosto in globoko v tla
zabitimi hrastovimi hlodi, ki so bili precej opaljeni in na
vrhu o‰iljeni. Ob vnanji strani se je vil globok in ‰irok
jarek, notranja stran ograje pa je bila prisuta s stolãeno
zemljo. Vrata so ‰la na mostiã, ki se je dal dvigniti.
Opat in njegovi so se ozirali in ãudili liãni trdnjavici.
Na dvori‰ãu so se pekli janjãki, nekoliko proã od ognjev
je ãez razãeperjeno leseno kobilo visel meh vina.
»Zelo dobri so gospodje Vi‰enjski!« se je opat zahva-
ljeval, a hlapec se je le smehljal in po prenoãi‰ãu hrup-
no razme‰ãal potnike.
»A kako je ime tebi, da bom vedel?« je opat vpra‰al.
»Somrak mi pravi, kdor me pozna.«

62 
BELI MENIHI BESeDA

»Pa nisi tlaãan, kajne?«

»Me‰ãan; me‰ãan iz Kamnika.«
»In v ‰olo si hodil, se mi zdi. Kje ti je spodrsnilo?«
»V âedadu. Napil sem se in sem pretepel mestnega
biriãa, pa so me spodili in sem do‰tudiral,« se je pohvalil
in zamolãal, da je taãas namahal tudi patra uãitelja, ki ga
je karal.
Medtem se je zmraãilo.
Ko so poveãerjali, so menihi ‰li v sobo, ki jo jim je So-
mrak pokazal; opat je dobil posebno sobo, oba patra pa
skupno. Vsi trije so vkup odmolili veãernico in pesem
hvalnico, ki jo je opat konãal s pro‰njo:
»Ti pa, o Gospod, usmili se nas!«
Ko je ostal sam, je stopil k oknu, pogledal na dvori‰ãe
in je nad ljudi, ki so se mastili ‰e z ostanki veãerje in oÏe-
mali vinski meh, dvignil roko za blagoslov, rekoã: »Mir-
no noã in sreãno zadnjo uro nam dodeli, o Gospod!«
Ostal je ob oknu in se zamislil v tihi pogovor z Bogom
in s samim seboj . . .
Pater Herand in pater Konrad sta sedela na razgrnje-
nem otepu slame, ki jima je bila za posteljo kar na tleh.
Pater Herand je ‰epetal psalme. Pater Konrad je opravil
pred njim, legel in glasno vzdihnil: »Pater Herand, mene
je groza!«
Pater Herand se je prekriÏal in dejal: »âesa te je gro-
za? Kaj ne ve‰, da te varuje angel boÏji?«

63 
BELI MENIHI BESeDA

A pater Konrad je dalje vzdihoval: »O ti ljubi Jezus,

kam, le kam smo pri‰li?«
»V Njegov vinograd, da ga obdelamo!« je pater He-
rand miril in grajal. »In Gospod ti je dal dar, da ga upo-
rabi‰. Ne godrnjaj!«
»Oh, ko bi mi bil dal vsaj tudi dar veãjega poguma!«
»Molãi! Nihãe ne sme reãi, da ni prejel daru, ki mu o
njem bo dajati odgovor. Tudi najmanj‰i izmed majhnih
ga je prejel in tudi o najmanj‰em daru bo sodba.«
»Saj vem, saj vem; pa vendar . . .«
»Ta je prejel dar razuma, ki ga sili sluÏiti Bogu; drugi
je dobil posvetno posest, da bi jo uporabljal za dela
usmiljenja . . . O, vsak sleherni pómni, kaj je prejel, in
v strahu priãakuj vsak dan, da se vrne Gospod; zakaj,
glej, blizu je, Ïe prihaja.«
»Ti pa, o Gospod, usmili se me!« je pater Konrad
vzdihoval.
»Maloveren si, glej, moli, ti pravim, ne upiraj se volji
boÏji!« ga je pater Herand ‰e bolj pestil.
»Kam smo pri‰li, kam smo pri‰li?« je pater Konrad, ki
je nekaj ãasa molãal, spet na‰el svojo grozo. »Stra‰na,
divja pustinja, povsod sama hosta, grozna in nevarna,
da se je ‰e domaãini bojijo, kakor si sam sli‰al!«
»Jaz se je ne bojim, ker verujem, da sem povsod v
boÏjem varstvu!« se je pater Herand upiral.

64 
BELI MENIHI BESeDA

A pater Konrad je kar svojo pot dalje toÏil: »Le kaj ti

je piãilo oglejskega oãaka, da je izbral prav to pu‰ão in
nas poslal semkaj?«
Pater Herand je uporno molãal, pater Konrad je gnal
svojo: »Oh, kak‰ni ãasi so ti nastali za samostance! Nek-
daj, dobro ‰e pomnim, je bilo drugaãe. Samostanci so
Ïiveli v veselju boÏjem in uÏivali, kar jim je Bog naklo-
nil po dobrih in poboÏnih ljudeh. Zdaj pa: delaj, moli
zase in za druge; posti se, ‰e delaj in se ubijaj s trdogla-
vimi tlaãani, uãi jih moliti, ko se nemara ‰e prekriÏati ne
znajo; in delati jih uãi in slu‰ati jih uãi. — Venomer de-
laj, moli in posti se, posti se!«
»Molãi, prosim te!« je pater Herand godrnjal.
Ali pater Konrad ga ni poslu‰al; govoril je kakor sam
s seboj: »Le poglej kdo na‰ega patra opata! Saj ga je od
vsega hudega Ïe sama kost in koÏa, skrb in molitev in
delo — ‰e jesti siromak ne utegne in spati ne veã, tako se
Ïene!«
Zunaj je miÏala temna, ãisto oblaãna noã, le kresovi
na kriÏpotjih in po obronkih bliÏnjega hriba so Ïareli
vanjo.
Opat je ‰e zmerom stal ob oknu in gledal mimo kre-
sov. Misli so iskale Stiãno in si jo slikale po svoje; in vsa
teÏa odgovornosti, ki se mu bo prtila Ïe od jutri dalje, ga
je bolela in skrbela. PoboÏni moÏ si je z rokami pokril
obraz in oãi in molil: »Sedemkrat na dan te hvalim, o

65 
BELI MENIHI BESeDA

Gospod, in ponoãi vstajam in ti pojem slavo — pridi mi

zdaj pomagat!«
·e malo je tako postal, potlej pa stopil od okna in se
zleknil po slami, ko jo je Somrak dal pripraviti zanj.
Pater Konrad ni mogel zaspati. Od samega strahu in
obupa je ‰e dalje ogovarjal patra Heranda.
»O, vãasih je bilo drugaãe,« se je spominjal naglas.
»Ljudje so se zbirali okoli samostana in so skrbeli zanj.
Zdaj pa letaj ti za njimi po daljnih pu‰ãah in se bodi z
zvermi in trebi hoste. Zakaj? Ker se vitezi podijo po tur-
‰kih deÏelah, ãe‰, da re‰ujejo Sveto deÏelo, mi pa naj se
sami otepamo strahu in nadlog, ki jih je zmerom veã.«
»Brat, brat!« se je pater Herand ustra‰il, »Kako le go-
vori‰? Kdor vzame kriÏ in gre v Sveto deÏelo, si za dobro
ped odsloni nebe‰ka vrata, ti pa ‰e ve‰ ne, ali jih bo‰ z
vso molitvijo, s postom in z delom kdaj odpahnil za
palec ‰iroko.«
»No, tisto je Ïe res, niã ne reãem veã,« se je pater
Konrad zmedel za trenotek. »Ampak zdaj mi povedi: Ali
ne bi Oãe nebe‰ki mogel z enim samim migom svoje
volje prepoditi vse pogane iz Svete deÏele?«
»Kaj ne bi!«
»In zakaj ne stori tega?«
»Spi, spi Ïe vendar!« je pater Herand godrnjal. »Kakor
otroku je teÏko odgovarjati tebi.«
»Kajne, zdaj ti je vzelo modrost?«

66 
BELI MENIHI BESeDA

»Ljubi pater Konrad, kasno je, jutri nas ãaka ‰e dosti

truda,« je pater Herand milo prosil.
Pater Konrad se je res obrnil in kmalu trudno za-
smrãal.

67 
BELI MENIHI BESeDA

V.

L jubinu se je zdela pot, ki jo je tisto opoldne pobiral

v Dedni dol do svobodnjaka Gorazda, moãno dol-
ga, tako ga je pestila skrb za sreão otroka; a ko je pri‰el
tja, mu je bila le ‰e prekratka, da bi bil uganil, kako bo
treba meãiti precej samoglavega in pustega moÏa.
Gorazdov dom je bil na griãu, ki se ‰iroko napenja ob
Vi‰enjci, in je izza visokega okopa gledal v grad in na vas
pod njim.
Gospodar, prostolas in golorok, kakih petdeset let star
moÏ, je ba‰ stopil iz hi‰e, ko je pri‰el Ljubin.
»Hãer bi rad dal Hotimiru,« je ta hitel praviti. »In tebe
moãno prosim, da bi se na gradu zmenil za dovoljenje
in odkupnino.«
»Hm —,« je Gorazd pobesil oãi in pomolãal. »Zakaj
ne stopi‰ do grajskih ti sam?«
Ljubin mu je povedal tisto o nadlegovanju grajskega
hlapca in da se zdaj boji za ãast hãere. On sam po vsem
tem ne bi kaj prida opravil na gradu.
»âe ni drugega, res ni treba tako hiteti,« ga je Gorazd
miril.

68 
BELI MENIHI BESeDA

»Îivka se mora omoÏiti!« je Ljubin ti‰ãal vanj. »Pred

nobenim grajskim ne bo posihmal varna, ãe ostane ne-
omoÏenka.«
Gorazd je vedel, da bi celo grajski gospodje utegnili
seãi v to stvar, ãe bi zvedeli, da je Hotimir dejansko gro-
zil njihovemu hlapcu. Moãno je bil v precepu. Ljubinu,
sosedu in prijatelju izza mlada, je teÏko odreãi, grajskim
bi se pa tudi ne zameril rad. Pametni ãlovek naj zmerom
ve, zakaj konju obrzda gobec.
»Pa tudi to je, da se grajski pravkar odpravljajo ne-
kam,« je Gorazd kosorepil besede. »Potrpi ‰e malo, zdaj
res ne kaÏe dregati v osir!«
Nacepil je skrbnemu oãetu polno besedi in napehal
ohlapnih misli in ga odpravil.
»No, stoj, ker si ti, bom morda jutri stopil gor, saj
opravil ne bom dosti,« je naposled napol obljubil.
Ljubin se je vraãal prav slabo utolaÏen.
»Kri bo morala teãi, ãe se vse to po ãudeÏu kako ne
razmota!« je mislil svojo staro misel in grdo gledal na
visoki grad.
Popoldne se je Ïe moãno nagibalo in vreme se je ka-
zilo, a ‰estero va‰kih mladenk kresnic je Ïe poljskega
cvetja nabiralo za kresne vence drevi ob ognju.
»âe jim je ãez dan le bera darov bila kaj prida?« je po-
mislil, ko jih je zagledal. »Da bi se vsaj ob kresnem og-
nju malo razvedrili!«

69 
BELI MENIHI BESeDA

Pri‰el je do kriÏpotja, kjer je bila pripravljena kresna

grmada. Ob njej je bila skoraj vsa vas in ‰e zmerom zvla-
ãevala brsti in fratja in vseh vrst vejevja, da je grmada
kar vprião ‰e rasla kakor krtina, ki jo krt privzdiguje.
»Dosti bo!« jih je Ljubin ustavil. »Zdaj vsi domov brÏ
jest, da se vrnemo, ko se bo dobro zmraãilo.«
Prav taãas je z zadnje preÏe pridirjal na grad preÏun
Zlebor in povedal, da se po grdi poti s Kravjeka proti
Svetemu Duhu in Vi‰nji gori zamudno vicajo tuji tovor-
niki, ki jih je bil Ïe dopoldne spazil ob Krki.
Majnhalm in Henrik sta skoãila med hlapce in tlaãa-
ne na dvori‰ãu in jih brÏ zbrala v dve krdeli.
»Brez potrebe ubijati to pot nikar!« je Majnhalm uãil
oboroÏene hlapce. »Kupce in njih spremstvo sku‰ajte z
nenadnim in spretnim napadom le prepoditi!«
Hlapcem se je ukaz zdel nenavaden in ãuden. Dobili
pa so ga, ker se je Majnhalm vendarle nekoliko bal ‰e
veãje zamere pri sestri in sosedih, zlasti pa pri Urhu
Ljubljanskem.
Tudi Henrik je nenavadno pouãeval mlade tlaãane, ki
so Ïe ves dan ãakali na dvori‰ãu.
»Neki kupci, ki nam niso plaãali cestnega davka, se
bliÏajo. Ustavili jih bomi in si dav‰ãino vzeli sami. Vam
ni treba drugega ko poloviti spla‰ene tovorne konje in
jih privesti semkaj. âe bi se katerega konja ‰e drÏal vo-

70 
BELI MENIHI BESeDA

diã ali kdo drugi, ga sklatite z grãevko, da vas on sam ne

trãi s ãim.«
Krdeli sta potlej tiho spolzeli z gradu in presopihali
Pe‰ãenjek. Ko se je do dobra zmraãilo, sta tam, kjer Pe-
‰ãenjek prehaja v Stehan, obakraj obstopili cesto in se
pripravili.
V dolini globoko pod Pe‰ãenjekom je Ljubin Ïe s
prvim mrakom stal ob kresni grmadi in se oziral v ski-
sano nebo. V eni roki je drÏal kresilo, v drugi pa kresil-
no gobo in pest prav suhe trave.
Z njim je bila vsa vas, nihãe ni ostal doma; ‰e psi so se
gospodarjem dobrikali ob nogah in mahljali z repi.
Ljubim se je ozrl po sosedih. Vsi so utihnili. Potlej je
pogledal v sonãno stran in prav poãasi in razloãno govo-
ril nekam v prazno:
»O, Bog, ki sonce, luã in ogenj si neba, — zmagal
zimo si smrt in temo . . . Zato naj po ‰egi stari, o Sve-
tovit sveta, ti roke moje zdrave zdaj kres zaÏgó . . . !«
Kresnil je z rokama, iskre so odskoãile, roka je zavih-
tela nagel krog; trava se je zakadila, a roka jo je brÏ po-
teknila v suho brst grmade, plamen je ‰vignil, kres je
zagorel.
Mladi in stari so zavpili in se zamaknili v kres, ki se je
razÏarel v visok plamen, in gledali, ali gre dim visoko in
na daleã.
»Visoko, visoko sega svit!« je moÏanec pohvalil kres.

71 
BELI MENIHI BESeDA

»Da, nakvi‰ku gre moãno; nobena ãarovnica, ki nocoj

leti na Kum, ne bo mogla zlih ãarov spustiti na na‰e po-
lje!« se je veselil drugi.
»Glej, glej, kako lepo se tudi dim nese po vsej dolini!«
se je razveselil Ljubin.
»âast Bogu, ne bo je toãe pri nas do leta osorej!« je
sosed po dimu veroval.
·estero kresnic je stalo ob kresu. Vsaka je na glavi
imela venec iz poljskih roÏ, na roki pa pletenico s kres-
nimi darovi, ki so jih danes nabrale po vasi.
»No, sestrice kresniãice . . . !« jim je Ljubin pokimal.
Kresnice so si snele venec z glave in ga vrgle v pla-
men, govoreã:
»O, Bog, ki si sonce —!«
»O, Bog, ki si luã —!«
»O, Bog, ki si ogenj —!«
Vsa vas je zapela kratko pesem o kresu.
»In kaj skrivate v pletenicah?« jim je Ljubin pomagal.
»Kdor darú ne dá za kres, zveliãan ne bo res!« so de-
jale in postavile na tla pletenice z jajci, kruhom in sirom.
Dve kresnici sta delili darove, ‰tiri pa so pele kresne
pesmi, katerih vsaka se je konãala:

»Nocoj bomo malo spale,

bomo polje varovale.«

72 
BELI MENIHI BESeDA

âez ãas so vse od‰le po bliÏnjih njivah in jim pele pes-

mi o soncu in luãi.
Grmada se je niÏala, kres je dogoreval.
Zdaj so se uvrstili moÏje in po vrsti skoãili ãez kres, da
bi se oãistili bolezenskih kali in da bi spoznali bodoã-
nost do leta osorej.
»Visoko si skoãil in daleã,« je Ljubin pohvalil Vitogo-
ja. »Dobro ti bo plenjala p‰enica in lan ti bo gost in vi-
sok.«
»In sreãno bo‰ Ïivel do leta osorej,« je ‰e drugi prero-
koval. Ko so Ïe vsi skoãili ãez ogenj, je prhnil ãezenj tudi
Ljubin sam. Skoãil je najvi‰je in najdlje. Vsi so ga hvali-
li in mu prerokovali sreão.
»Da bi vse tako bilo —!« se mu je Ïena Stojana smeh-
ljala.
»In da se niã ne bi razdrlo —!« je hãi Îivka Ïelela.
»Tako bodi —!« se je zahvaljeval vsem vkup.
Zdaj je Stojana pogledala Îivko in vrgla v ogenj nekaj
brinovih vejic, da bi od hãere pregnala vse ãare in moã
besov.
»Mir za mojo hãer!« je rotila, ko je v ogenj metala ti-
ste vejice. »Besi, vstran od te kresne grmade, beÏite v
ãrne prepade!«
»Mir za hãer!« je tudi Ljubin rotil in glogovega trnja
metal v ogenj.

73 
BELI MENIHI BESeDA

Vitogoj in Ïena Mala sta takisto rotila zle duhove in

za Hotimira na ogenj metala brinovih in glogovih vej.
Vsakdo je ‰e vrgel v ogenj nekaj ivanjskih roÏ in bez-
govega cvetja, potlej pa z drugimi stopil v vrsto in za-
plesal okoli kresa stari ljudski ples.
Medtem ko se je priÏgal kres, so se grajski pod Ste-
hanom razdelili in poskrili obakraj ceste.
Noã je bila bolj in bolj oblaãna in temna, ãlovek za
komolec daleã ni videl predse.
Majnhalm in Henrik sta z oboroÏenci nastavljala uho,
ali se tovorniki Ïe bliÏajo.
Tlaãanski mladeniãi so gledali po dolini in hribju in
‰teli kresove, ugibajoã, katera vas kuri tega, katera pa je
zaÏgala onega.
Hotimir je strmel v Dedni dol, oãi, polne otoÏnosti, so
drÏale domaãi kres, srce je iskalo nevesto Îivko in jo lju-
bilo.
»Oh, ãe bi bil bogat!« je vzdihoval. »Odkupil bi Îiv-
ko in sebe, svoje in njene star‰e in bi se z njo vzela brez
skrbi in bi bila samosvoja . . .«
Pa tlaãanski ãlovek res nima sreãe! Kaj ti ni vendar to
pomlad na dan pred svetim Jurijem po skalovju na Pe-
‰ãenjeku in drugod iskal bele, redke bele kaãe, da bi jo
ujel in skuhal v mleku? Tisto zavrelico bi bil potlej izpil
na te‰ãe in bi bil dobil tak pogled, da bi videl vse zakla-

74 
BELI MENIHI BESeDA

de v zemlji. Pa bele kaãe nala‰ã ni bilo, ‰e martinãka ni

videl nobenega.
Ves potrt je vzdihnil in z oãmi spet obstal na doma-
ãem kresu, ki je Ïe zaÏarel na vso moã.
»Vsi so tam, le jaz se moram obe‰ati po tej go‰ãi?« se
je vznejevoljil. »Zakaj neki? Za koga? ·e iztaknem lah-
ko katero! In ãe bom pri‰el zdrav domov, mi bo grad po
svoje povrnil to, sam bogve kako!«
Po moÏganih mu je ‰vignila misel na Ïenitev in na
pravico, ki si jo grad sme vzeti ob taki priliki.
»Nak! Nak in nak!« je zadrhtel od togote. »Ljubi Bog,
odpusti mi, ali jaz ga bom ubil, kdor se bo pritaknil Îiv-
ke!«
In kar nenadoma se je spomnil Trlepa, kako je straho-
val mogoãnega Hartvika. Prizor na grajski poti je bil
pred njim in mu ponujal ãisto nov in hud sklep.
·e bi bil sanjaril, pa se je prav taãas s podnoÏja hriba
zasli‰alo konjsko prhanje in hrzanje in je grajski preÏun
pritekel na vso sapo in pridu‰eno oznanjal:
»Gredo! Îe gredo!«
Kri‰tof Planina in njegovi tovorniki so se torej bolj in
bolj bliÏali. Pot po zadnjem poãitku jim je bila hudo
nespe‰na, deÏ jih je zadrÏeval in mrak jih je lovil, pre-
dolgo so poãivali ob Krki. Kri‰lof Planina se je kesal, da
ni slu‰al Budislava in ‰el po dolini. Zdaj bi bil Ïe v Ljub-
ljani, se je motil. Tovorna Ïivina, trudna kakor je bila, je

75 
BELI MENIHI BESeDA

postajala na strmi poti in se oddihovala. Tudi vodiãi so

se domotoÏno ozirali po kresovih.
Budislavu so se oãi spoprijele z najbolj daljnim kre-
som, ki ga je videl v smeri, odkoder je pri‰el, in duh mu
je bil ves doma. Zdaj se je vdrugiã zares pokesal, da je ‰el
zdoma.
Pa Kri‰tof Planina ni trpel nobenega postajanja, ãe‰,
Vi‰njanom smo jo sicer sreãno odnesli, ali dlje ko se jim
umakne‰, bolje je zate in za vse.
Tako so tovorniki brez poãivanja zuzali po nezloÏnem
klancu in v taki temi, da so pot bolj ãutili pod seboj,
kakor jo videli.
Napada se niso veã bali, ãe‰, tam, kjer kujejo zle na-
mere, luãi in kresov ne priÏigajo. Brezskrbno so kobalili
navkreber po klancu in le to mislili, kje bodo nocoj pre-
noãevali. Saj trudni so Ïe bili in naveliãani.
»NajbrÏ vrh Lani‰ã, odkoder ni veã daleã do Ljublja-
ne,« je vsevedoãe trdil hlapec, ki je iz pripovedovanja
vedel za to obcestno postajo.
Tudi Kri‰tofu Planini se je bojeãnost Ïe polegla in
kmalu se je zatopil v kupãijske misli.
Kar ti je v hosti nekaj poknilo, konj pod njim je
strahóma odskoãil in jezdeca skoraj vrgel podse, go‰ãa
obakraj ceste je zavr‰ala, iz nje so z velikim hrupom
bu‰ili siloviti ljudje.

76 
BELI MENIHI BESeDA

»BeÏite ali pa umrite!« so zavpili v en glas in se z na-

stavljeno sulico ali z vzdignjenim ãekanom zadrevili v
tovornike.
»Udari! Udari!« je Kri‰tof Planina hripavo vpil in z
rapirjem dregal predse v temo.
Tovorni konji so se spla‰ili po cesti naprej in nazaj in
so razpehali sprednjo in zadnjo oboroÏeno ãetico, ki se
je skoraj brez boja razbeÏala; vodiãi so se Ïe prej potu-
lili v go‰ão. Ob gospodarju sta ostala le Budislav in Mi-
hael.
Mihael se je z dolgim ãekanom besno bil, Budislav se
ni ogrel, lepo preudarno je prestrezal udarce in jih vra-
ãal.
Kar ti je Kri‰tof Planina boleãe zajeãal in omahnil s
konja, prav tedaj se je zgrudil tudi Mihael.
Budislav se je urno pomaknil v go‰ão, ãe‰, za boj se
nisem pogodil.
»V tujini sem, samo eno koÏo imam, pa ‰e to nastav-
ljam, da mi jo kdo razpara!« se je v tretjiã pokesal.
Med napadavci, ki so tekali po cesti in lovili tovorne
konje ali pa pretikali hosto, je nenadoma nekdo zamol-
klo zarenãal in pal.
Hotimir je skrivaj Ïe ves veãer rinil v bliÏino preÏuna
Zlebora. Dopoldanske Ïalitve mu ‰e ni odpustil ne za
Îivko ne zase. Spominjal se je, kako je Trlep znal Hart-
viku plaãati Ïalitev, in je bil ‰e bolj gorak trobastemu

77 
BELI MENIHI BESeDA

preÏunu. V zadnjem bojnem razburjenju se mu je pri-

bliÏal in ga z opaljeno grãevko otrnil po glavi. Udarec je
bil hud, da bi mu bil zdrobil betico, pa je pal prenapo-
‰ev, bliÏnja drevesna veja ga je nekoliko prestregla in
oslabila.
»Le stoj, drugiã bom bolj pazil!« je siknil in se zmuzal
proã. »Na postelji ne bo‰ stegoval peta, ti Ïe ne!«
Vrh Pe‰ãenjeka je bilo spet vse tiho, kakor da se ne bi
bilo niã zgodilo.
Po go‰ãi je vendarle nekaj ‰umotalo. Ali je laãna zver,
ali je hudoben ãlovek, ki mu grdobij za danes ‰e ni za-
dosti? Kar se razgrnejo veje, na cesto stopi velika, moã-
na Ïenska in se ozre. Oãi je morala biti dobrih, precej se
je namerila h Kri‰tofu Planini in Mihaelu in poãenila ob
njima.
»Tujca sta, najbrÏ hudo ranjena, pa Ïiva ‰e,« je mr-
mrala. »Ali je ‰e kdo kje?«
Hitro je pregledala vzdolÏ ceste, pa ni bilo niã. Pretak-
nila je ‰e go‰ão in na‰la nezavednega Zlebora.
Silna Ïenska ga je pobrala kakor negodnega otroka in
ga poloÏila kraj ceste.
»Tu naj te najdejo, ãe jim je kaj zate, seme maloprid-
no!« je dejala in se vrnila h Kri‰tofu in Mihaelu in ju ‰e
enkrat obtipala za ranami.
Kri‰tof je imel prebodeno ramo, zru‰il pa ga je trd
udarec po glavi.

78 
BELI MENIHI BESeDA

»Hudo si jo dobil, pa izlizal se Ïe bo‰, ãe me bo‰ slu-

‰al,« mu je tiho govorila kakor mati bolnemu otroku.
Mihaela je izpodnesel ãekan, ki ga je na glavi kljunil
bolj ploskoma ko z ostrino in ga omamil in precej ranil.
Ko ga je Ïenska obraãala in obtipavala, je vzdihnil in
se osvestil.
»Kaj je?« je dejal, kakor bi ga bila zbudila iz spanja.
»Mislim, da ne bo hudega,« mu je nasmehoma od-
govorila, kakor bi jo bil vpra‰al po tem.
Oprl se je na komolec in se zavedel.
»Kje so tovorniki?« je vpra‰al. »In kje gospodar?«
Boleãina na glavi je bila vendarle prehuda: omahnil je
na pleãa in zamiÏal.
»Tako ne bo niã!« je Ïenska odloãno rekla. »Poskusi
vstati!«
Bil je kakor otrok. Bolelo ga je, pa slu‰al je in napel vse
moãi, da bi zuznil kvi‰ku.
Îenska ga je podprla in postavila na noge.
»Stoj!« je rekla. »Ne omahuj mi, ãe ne, te pustim zve-
rem, bo‰ videl!«
»Bog te je dal — kdo pa si, o Ïenska?«
»Rodana mi pravijo. Pa le stoj, priloÏnosti bo dosti, da
me bo‰ bolje spoznal.«
Bal se je vendar, vsega se je bal, Ïenske, njene pretnje
in noãi in zveri. S trdno voljo se je obdrÏal na nogah in
videl, da se je Ïenska sklonila ‰e k nekomu.

79 
BELI MENIHI BESeDA

»Joj, saj to je gospodar!« je vzdihnil, ko so ga oãi bolj

uganile, ko spoznale.
»Ti in tale pojdeta z menoj,« je Ïenska dejala. »Dom
mi je prav blizu v hosti. Glej, da bo‰ dobro hodil, tegale
bom pa nesla, ni drugaãe.«
»·e vzdigne‰ ga ne, nikar da bi ga nesla!« je dvomil.
Najprej je pobrala Kri‰tofov rapir, ki je leÏal blizu ra-
njenca, in ga dala Mihaelu:
»Na, opiraj se ob tole! ·e prej pa vsaj toliko pripazi,
da mi dedec ne omahne po strani, ko si ga vzamem cu-
coramo.«
Îenska se je pripognila in oprezno dvignila nezaved-
nega ranjenca, ki je bil ves mehak in teÏak.
Zlezla je podenj in ga Ïe imela cucoramo.
»O ti galijot babji —!« se je ranjeni sluga zaãudil.
»Zdaj pa kar za menoj!« mu je velela in tako pripog-
niv nesla ranjenca, da ji je na hrbtu bolj leÏal ko sedel.
Hosta je vzela vse tri.
Pod Pe‰ãenjekom so tlaãanski mladeniãi zbrali nato-
vorjene konje, kolikor se jih ni razteplo v temo in Bog ve
kam. Ko je bilo tam gori vsega konec, sta tudi Majnhalm
in Henrik z vsemi drugimi pri‰la tja dol. Henrik in
oskrbnik Hartvik sta bila ranjena, pa ne moãno, en hla-
pec je bil ubit, Zlebora in Hotimira ni bilo odnikoder.
Majnhalm je trdo gledal.

80 
BELI MENIHI BESeDA

»Pojdite in pretaknite vso go‰ão tam okoli, da ju naj-

dete!« je ukazal nekaterim hlapcem. »In glejte obenem,
ali se ni ‰e kateri tovorni konj kam zateknil!« jim je na-
roãil in z vsemi drugimi od‰el na grad.
Hlapci so na‰li omedlelega Zlebora, po Hotimiru pa
ni bilo ne sledu ne tiru.
Hotimir jo je ves ãas tistega »boja« tako utegoval, da
ni komu pri‰el med pesti in da je naposled le spodrecal
Zlebora. Potlej jo je na splav ucvrl v dolino.
Kres je v Dednem dolu ‰e gorel.
Malo pred njim je v isto smer hitel tudi Budislav in si
izbral kres na kriÏpotju v Dednem dolu.
»Do ljudi moram, da mi jutri pomagajo odtod,« je ve-
del in pri‰el h kresu.
»Sreãen, vesel vam bodi kres tudi leto osorej in vse-
lej!« je pozdravil, ko je iz teme stopil v svit ognja in se je
ples okoli kresa za trenutek ustavil.
»Pozlatila se ti usta!« se je Ljubin zahvalil in vpra‰al:
»Kdo si? Iz teh krajev nisi.«
Budislav je naglo povedal, kdo in odkod je, zakaj je tu
in kaj bi rad.
»Najprej te bo treba skriti,« je Vitogoj menil. »âe te
grajski izvohajo, ne bo‰ tako kmalu spet videl Krke ali
pa nikoli veã!«
Te misli so bili vsi in prikupni mladeniã se je smilil
vsem.

81 
BELI MENIHI BESeDA

»Kar z nami pojde‰, pa je,« je Ljubin dejal. »Nihãe te

ne bo na‰el, tako te bomo skrili.«
Îitovit, odrasli sin svobodnjaka Gorazda, je ves ãas
molãal in opazoval Budislava; zdaj je rekel: »Stojte, po-
slu‰ajte ‰e mene! âe pojde z vami, bo gradu preveã na
nosu, preblizu ste mu. Z menoj naj gre, v hi‰i mojega
oãeta je varen, pa ãe se ves grad postavi na glavo.«
Tako je mo‰ko dejal in smehljaje se segel Budislavu v
roko.
»âe ti je prav, kar pojdiva,« ga je povabil. »Najbolje bi
bilo.«
»Saj res!« je Ljubin pritegnil.
Medtem se je tudi Hotimir pritihotapil v bliÏino kre-
sa in videl Budislava, ki ga seveda ni poznal.
»NajbrÏ je ubeÏnik, kdo izmed tovornikov,« je mislil
in se ni upal dalje. Sram ga je bilo, da bi se ob kresu po-
zdravil s ãlovekom, ki bi ga bil ‰e prav pred kratkim
smel potolãi.
Le od daleã je gledal Îivko, svoje in njene star‰e in
sosede in poslu‰al mladenke kresnice, ki so hodile ob
bliÏnjih njivah in prepevale kresne pesmi.
»Niã, na grad pojdem!« se je naposled odloãil. »Ne-
mara, da bi me jutri iskali, ãe so me nocoj pogre‰ili.«
In je ‰el. Ko je pri‰el gor, so hlapci ba‰ prinesli Zlebo-
ra. Hudo se je prestra‰il.

82 
BELI MENIHI BESeDA

»Preveã sem ga, ubil sem ga!« ga je Ïgalo v prsih, da

bi bil prav lahko tulil.
Ko so mu povedali, da se Ïe zaveda, je ‰ele ‰el domov
in se skoraj kesal, da ga ni huje ranil.
»·koda, dvakrat bi bil moral pritisniti! Imel sem ga
pod pestjo, pa sem ga vendarle premalo zmehãal! Jutri
Ïe lahko spet neslanari.«
Kres je uga‰al.
Mo‰ki so si iz njega vzeli po en ugasel ogorek. Doma
ga je treba vtakniti v kap, da se do leta osorej odÏene
pogubni pogor.
Îenske so pobrale ‰opke ivanjskih roÏ in liste habata.
Tudi vse to se mora zatakniti v streho, da besi, uroki in
kostne bolezni ne pridejo do ljudi in do Ïivine.
»âe sta kresni ogorek in ivanjska roÏa v strehi, ne tre-
‰ãi vanjo,« jih je opominjal Ljubin.
Îivka je ves veãer moãno pogre‰ala Hotimira. Do
zadnjega je upala, da bo vendarle pritekel odkod. Prav
potrta je z drugimi ‰la domov. Dana‰nji dan je bil zanjo
nesreãen in otoÏen. Grajski Zlebor in tista stra‰na ne-
vestina dolÏnost do gosposke sta ji ga oneãedila in ãisto
preskrunila. V otoÏnosti je bila skoraj Ïe obupala, da bo
kdaj Ïena Hotimiru.
»Pa Bog vedi —?« ji je mlado srce spet zaãelo upati, ko
ji je bilo najhuje. »Nemara, da oãe in mati pravijo prav,
ãe‰, naj se nikar niã ne bojim. — Kaj, ko bi mi ga ãari

83 
BELI MENIHI BESeDA

nocoj‰njega skrivnostnega veãera hoteli pokazati?« se je

spomnila Ïe napol vesela.
S seboj je imela ãe‰uljo bezgovega cvetja in venec iz
ivanjskih roÏ.
Ko so pri‰li do potoka Vi‰enjce, je otresala bezgovo
ãe‰uljo in ‰epetala stari zagovor:

»Bèz bezá, daj moÏá — le mladá, ne stará!«

Ob zadnji besedi je v vodo vrgla venec ivanjskih roÏ,

da bi ji voda pokazala namenjenega moÏa.
Pa ji ga ni, voda Ïe ne.
Hotimir sam jim je pri‰el naproti, ker se je Ïe vrnil z
gradu in ni nikogar dobil doma. Vsi so se ga moãno raz-
veselili. Îivka bi bila najraj‰i skoãila v njegove roke, pa
se ji je zdelo nespodobno za nevesto in pregre‰no na
sveti kresni veãer.
Hotimir je seveda moral praviti, kje je bil in kako je
bilo. Da so jo to pot nekoliko skupili tudi ti grajski mo-
goãniki in da je ranjen zvitorepi Zlebor, je tudi povedal.
Vitogoj je s Hotimirom nala‰ã malo zaostal in ga tiho
vpra‰al:
»Kdo ga je?«
»Koga?« se je Hotimir delal.
»Saj ve‰,« je ‰epetal oãe, stal tikoma ob njem in ga
vpra‰ujoãe gledal.
»Jaz,« se je Hotimir naposled oãetu spovedal.

84 
BELI MENIHI BESeDA

»Prav!« je oãe rekel in stopil naprej. »Z odloãnim in

moãnim je pravica.«
»Vem, oãe.«
»Z modrim tudi in s previdnim; vedi ‰e to!«
»Kaj sem se prenaglil, oãe?«
»Bolj miren bi jaz bil, ãe bi vedel, da je Zlebor zdrav.«
Oãetna skrb ga je nekoliko spekla, vendar je ‰e dalje
zaupal in povedal, kak moÏak zna Trlep biti.
»Ker je svobodnjak!« je oãe vedel. »âe bi bil tlaãan,
kakor smo mi, bi se bil molãe in poniÏno stisnil v robi-
dovje.«
»Pa tudi na gradu nemara zmore dosti,« je Hotimir
drÏal svojo misel. »âe bi se v grajske zakadil on, bi ob
moji Ïenitvi utegnili odnehati s tisto pravico.«
»Ne pozna‰ ‰e gradu!« je Vitogoj vzdihnil. »Vendar
nikar ne obupaj!« ga je tolaÏil. »Potrpi, ne sili se preveã,
vse se lahko ‰e lepo razmota.«
»Vest mi veli, da bi vendarle stopil do Trlepa,« je Ho-
timir ‰epetal, »saj se ne ve, morda bi mi svetoval kaj, da
bi mi bilo v prid.«
»Pojdi, kar pojdi! Trlep je ubrisane glave.«
Pod klancem pred vasjo sta do‰la druge in obmolkni-
la. Trlepova moÏatost je s Hotimirom ‰la na posteljo, ga
vso noã dramila in vrgla pokonci, ko se ‰e zdanilo ni do-
bro, da je brÏ obrzdal konja in zdirjal proti Gabru.

85 
BELI MENIHI BESeDA

Dobro jutro se je na vse lice smehljalo zeleni krajini,

ki je v megleni soparici puhtela iz moãe vãerajnega in
ponoãnega deÏja. A Hotimiru in vzelo oblaka z lica. Bolj
ko se je bliÏal Gabru, veãja mu je bila skrb, kaj bo rekel
Trlep.
Kjer se danes sonãi prijazna vasica Mali Gaber, je bila
taãas ‰e tiha samija, le ponosni Trlep je Ïivel tam in vla-
dal ‰irni svoji lastniji, ki je obsegala skoraj vse dana‰nje
malogabrovsko polje.
Kakor majhna trdnjava utrjena Trlepovina je pogum-
no gledala tja dol ob Témenici in semkaj na Cesto in na
Klanec, na dvoje ubogih naselij.
»Oãeta ni doma,« je Trlepova hãi Ljuba povedala Ho-
timiru. »Poãakaj, saj pridejo kmalu.«
»Kam so pa ‰li?« je nestrpno mencal.
»Na Cesto k Repniku. Prijeli ga bodo, ker je na kres-
ni veãer grdo pretepel hlapca.«
»Pretepel? Zakaj?«
»Nekdo je hlapcu natrobil, da Vi‰enjski mislijo Rep-
nika preseliti v Stiãno. Hlapec je verjel in Repniku pove-
dal, ãe‰, da mu ne bo veã delal, ãe je Repnik sam hla-
pec.«
»Kako? Saj je Repnik Ïe star praznik.«
Praznik je v tistih ãasih bil kmet polsvobodnjak, ki mu
in bilo opravljati vse tlake in ki ga gosposka ni smela
nikamor seliti.

86 
BELI MENIHI BESeDA

»Oãe mu bodo Ïe znali povedati, kar mu gre!« se je

Ljuba smehljala.
»Verjamem. In ‰e katero bo skupil Repnik sam.«
»âe jim bo kaj jezljal, prav mogoãe.«
Tako sta se menila in gledala.
Ljuba je bila bolj majhna, pa ‰iroka in zajetna. ·e mla-
di obraz ji ni bil lep, malo preoglat je bil, zato so pa oãi
bile lepe ko potoãnice in glas sladak ko pesem.
»Sedi!« mu je pokazala klop, ki je stala sredi gradi‰ãa.
Spomnila se je, da preveã govori s tlaãanskim mlade-
niãem. A gost je vendarle in postreãi mu je treba. Stek-
la je v hi‰o in prinesla kruha in medice.
»Zakaj ne sede‰?« se je ujezila, ko je videla, da strmi
proti Cesti, odkoder se bo oãe vraãal. »Ali hoãe‰, da te
priveÏem na klop?«
«Osata pa si, osata!« se ji je nasmehnil in sèl. »Ali ti je
Témenica na kresni veãer pokazala moÏa? Hudih moãi
in trdnih pesti bo moral biti, bi dejal.«
Ljuba je molãala. âez ãas je vpra‰ala:
»Kaj pa Gorazdov Îitovit? Ali je lepo kresoval?«
Îe je zinil, da bi malo podraÏil tole Ljubo, pa je zunaj
konj zapeketal in prhnil na dvori‰ãe. Trlep se je vrnil.
Hotimir je silnemu gospodarju strahóma razodel, kaj
ga ti‰ãi.
»In kaj bi rad zdaj?« je Trlep vpra‰al, ko je sli‰al nje-
gove skrbi in teÏave.

87 
BELI MENIHI BESeDA

»Da bi mi malo pomagali.«

»Rad, prav rad; in ‰e prav posebno rad zato, ker je
grajskim nakljub! Ali kako? Anti ve‰, da grad ne odne-
ha tako brÏ.«
»Saj sem vam pravil, da sem videl, kako ste ukrivili
grajskega ãloveka. In zdaj vas vpra‰am: Kako naj storim
to tudi jaz?«
»Prelahka se ti zdi taka stvar,« se je smehljal Trlep, ki
mu je sicer bilo v‰eã, da ga Hotimir tako obãuduje zara-
di tistega dogodka na grajski poti.
»âe bi bili z menoj vi, se ne bi bal Ïivega besa ne!« je
veroval. »Pobila bi vse grajske, pa bi bil mir za zmerom.«
»BeÏi, beÏi!« se je Trlep skoraj ustra‰il hudega mlade-
niãa. »Ubijal bi, ko ti nihãe ‰e storil niã ni!«
»A vse najhuje mi storiti hoãejo!« je Hotimir zaihtel
od togote.
»To ve‰ ‰ele od vãeraj, pa si Ïe kakor voda in bi ubi-
jal kakor Oger!« ga je Trlep tresel za ramo. »Potrpi, po-
ãakaj, niã se ne ve, kako se bo ‰e obrnilo!«
Trlep se je bal, da se vroãi mladeniã ne bi kako zale-
tel. Ugibal je, kaj bi bilo najprav‰e; naposled se je spom-
nil.
»Ve‰ kaj?« je dejal. »·entvidski Ïupnik je hud lovec in
veãkrat lovi z Vi‰enjskimi. Vem, da ga vidijo radi; njego-
va beseda, bi dejal, precej zaleÏe pri njih. Kaj, ko bi sto-
pil do Ïupnika in ga prosil pomoãi?«

88 
BELI MENIHI BESeDA

»Ne vem; tako zagoveden gospod je,« se je Hotimir

bal.
»Naj bo, kaj zato! Dober ãlovek pa je, ãeprav rad za-
rohni.«
»Saj to je,« je Hotimir priznal. »Bojim se, da bi mu
tudi jaz ne ostal dolÏan nobene, ãe bi kaj skakal vame.«
»O ti smrkavec!« je Trlepa pogrelo. »Kaj bi si upal?
Sicer pa le poskusi, pa ti jih bo nametal, da ne bo‰ tako
kmalu spet dober za Ïenitev!«
Zdaj se je Hotimir ‰e bolj bal Ïupnika; a Trlep ga je
miril in uãil: »Pomni, da gre za tvojo sreão, pojdi lepo do
njega in mu povedi vse, kakor si meni. Ne bo ti Ïal, bo‰
videl.«

89 
BELI MENIHI BESeDA

VI.

V gradi‰ãu vrh Lani‰ã je snoãi Ïe vse spalo, samo

straÏa je bedela; spali so Ïe tudi tisti, ki se jim je
vino smililo, da bi ostalo za drugi dan.
Beli menihi pa so vstali sredi noãi, Ïe ob treh zjutraj,
da bi opravili skupne redovne molitve.
Patra Herand in Konrad sta pri‰la v opatovo sobo.
Najprej so se vsi trije zamaknili v poboÏno premi‰ljeva-
nje, potlej so odmolili angelsko ãe‰ãenje in oãitno spo-
ved in zapeli pesem hvalnico.
Zdaj je opat zaãel moliti sam, oba meniha sta tiho iz-
govarjala za njim. Molil je: da bi nas Bog v vsem dejanju
in nehanju obvaroval zunanjih in notranjih sovraÏni-
kov; — da nam jezik ne bi govoril Ïaljive ali sovraÏne
besede; — da bi nam Bog s pla‰ãem ljubezni zagrnil oko,
ogledalo na‰e du‰e; — da nam v srce ne bi pri‰la niãe-
murnost in greh, marveã da bi ostalo ãisto v boÏji lju-
bezni in v boÏjem miru; — da bi bili zmerni v jedi in pi-
jaãi; — da bi ‰la mimo nas gre‰na ãutnost in napuh in da
bi, ko spet umrje dan, s ãisto vestjo hvalili in slavili Bo-
ga. —

90 
BELI MENIHI BESeDA

Somrak se je to noã, kakor po ãudeÏu, zgodaj predra-

mil iz pijanosti in je ves ãas poslu‰al in vse razumel.
Tiho je vstal in poniglavil pod meni‰kimi okni. PoboÏ-
ne molitve belih patrov so ga bolj in bolj dramile iz ne-
kega dolgega in hudega sna. Za srce ga je drÏalo ãisto
novo, sveto ãustvo; misel, ki ga je prinesla, je kopala
podse, se vsadila in rasla, rasla . . .
»O Somrak, kako je s teboj?« ga je iskala. »Kam, o,
kam te vodi pot?«
Somrak je obrnil pogled vase in mu je bilo hudo, da
je bil v oãi ves rosan.
Menihi so pri‰li na plan in opat Vincencij mu je velel:
»Dalje pojdemo, da bomo potovali po hladnem, ‰e prej
pa skliãi semkaj svoje in moje ljudi!«
Ko so pri‰li vsi, jih je opat ogovoril:
»Ma‰e tukaj ne moremo opraviti. A danes je sobota,
in sobota je Materi boÏji posveãen dan. Mi popotni smo
sreãni, ker se je primerilo, da prav na Marijin dan pride-
mo tja, kamor nas kliãe Gospod. — Preden pojdemo od-
tod, zberite duha in z nami poãastite Marijo!«
Menihi so pokleknili. Somrak tudi, le suliãarji in hlap-
ci so se podsme‰no gledali in so uporno stali, opat pa je
molil v ãast Matere boÏje ãudovito lepe molitve, ki jih
suliãarji in hlapci niso sli‰ali ‰e nikoli. In zmerom bolj so
jih ganile in meãile, da se je zdaj temu, zdaj drugemu
odkrhnil dolg vzdihljaj.

91 
BELI MENIHI BESeDA

Neki spomin ali kaj je omajal trde moÏake, lice se jim

je ublaÏilo, pogled zresnil in pobesil, vsa upornost se je
podala ob goreãih hvalnicah. Drug za drugim so poklek-
nili, naposled so kleãali Ïe vsi, ko je opat goreãe ‰e da-
lje molil:
»Glej, na‰a ljuba Gospa presvetega srca, suÏnji smo
bili zlega duha; a za posihmal se ti izroãamo v varstvo.
Ne zavrzi nas, o Kraljica nebe‰ka, upanje si na‰e, ozdra-
vi na‰o gre‰no du‰o! O presladka Devica, usmili se nas,
usli‰i nas!«
Bojev, greha in grdobij navajeni suliãarji in hlapci so
kleãali na obeh kolenih, lezli vase, bledeli in rdeli, tako
jih je s seboj jemala poboÏna molitev. In nobeden se ni
upal dvigniti oãi, vsem so po zaraslem licu drsele vroãe
solze, zakaj ‰e nikoli niso sli‰ali takih tolaÏilnih in po-
boÏnih besedi.
Opat Vincencij je videl solze, bil jih je neskonãno ve-
sel in je vedel, da jih prestreza angel boÏji in nosi pred
nebe‰ko Kraljico. Vstal je, dvignil roko za blagoslov in
potlej dejal: »In zdaj na pot v sluÏbo Device Marije!«
Kar ti je Somraka zmoglo. Dvignil se je in izteÏka po-
kleknil pred opata.
»Sveti moÏ, spovejte me, pomagajte mi, dvajset let Ïe
nisem bil pri spovedi!«
Opatu ni bilo mar zamude, veselil se je umehãanega
gre‰nika in ‰el z njim v sobo.

92 
BELI MENIHI BESeDA

Pater Herand je ostro gledal po moÏeh in molãal. Pa-

ter Konrad se je smehljal, ãisto je pozabil, da gre v div-
jo »pu‰ão«.
»Niã napaãni ljudje ne Ïivijo tu, to Ïe vidim,« je tiho
govoril patru Herandu. »Lepo se bo dalo Ïiveti z njimi.«
A pater Herand je revsknil: »âe se je omeãil prvi med
njimi, zakaj se drugi ne?!«
Pater Konrad se je kar dalje smehljal in pomagal ob
pripravah za potovanje.
»Nak, napaãni ljudje so, trdo jih bo treba prijeti!« je
pater Herand godrnjal in ti‰ãal za patrom Konradom,
kakor ta vãeraj za njim. »Zakaj se ne omeãijo in spokori-
jo — zakaj ne?«
»Saj ve‰, po volji sami spokoritve ni; tudi milosti je
treba. Ko bodo godni zanjo, bo‰ vesel tudi teh.«
Pater Herand je molãal dolgo dolgo. Ko je hotel nekaj
reãi, je opat pri‰el s Somrakom in vsa ãeta se je zvrstila
iz gradi‰ãa in raztegnila po cesti proti Vi‰nji gori.
Sonce je Ïe gledalo izza hoste, nebo je bilo ãisto jasno,
prav lep, a vroã dan se je obetal.
Snoãnji deÏ je izpral cesto, da je bila brez prahu. Iz
hoste je vel mladoven zrak, pljuãa potnikov so ga globo-
ko zajemala, konji so veselo prhali vanj.
»Prav prijetno pot bomo imeli,« je Ïe ãisto dobrovolj-
ni pater Konrad momljal.

93 
BELI MENIHI BESeDA

»Kako daleã je ‰e do Vi‰nje gore?« je opat vpra‰al So-

mraka, ki je jahal blizu njega.
»âe se ne bomo kaj mudili, dve uri.«
Pa nekaj zamude je bilo kmalu.
Îe izza prvega ovinka jim je nasproti hitel tuj ãlovek,
po mestno obleãen, a pe‰ in ves prepadel.
»Stojte, nikar dalje!« jim je vpil Ïe od daleã.
Vse se je ustavilo, opat je mirno vpra‰al:
»Kdo si? Kaj je?«
»Trgovec ·tefan Blagajne sem iz Trsta,« je brÏ pove-
dal in kaj se je snoãi nad Pe‰ãenjekom primerilo tovor-
nikom Kri‰tofa Planine.
»Kdo pa, mislite, da vas je?« je opat spo‰tljivo in so-
ãutno vpra‰al ubeÏnega TrÏaãana.
»Vi‰enjski.«
»Vi‰enjski gospodje?« se je opat ustra‰il in ozri po So-
mraku. Somrak je gledal v tla in molãal.
»âe so bili res Vi‰enjski,« je opat rekel ·tefanu Blagaj-
netu, »se kar lepo obrnite vi in pojdite z nami. Vse, kar
so vzeli, vam morajo vrniti in vso ‰kodo poravnati!«
»Tujec ste, to se vidi!« se je ·tefan Blagajne bridko
nasmehnil. »Vi‰enjskih ne poznate. Nikogar se ne bojijo
in kar primejo, nikoli veã ne spustijo.«
»Ampak posihmal bo drugaãe!« se pater Herand ni
mogel veã premagati, taka sveta jeza ga je kuhala Ïe ves
ãas. »Kar z nami, pa boste videli!«

94 
BELI MENIHI BESeDA

»Hvala, res mi ne kaÏe!« je ·tefan Blagajne odkimal.

»Ne bi rad spoznal tudi njihovih jeã. Do svoje pravice
bom pa sku‰al priti. Zdajle pojdem naravnost do Urha
Ljubljanskega.«
Somrak je Ïe hotel reãi, da Urh Ljubljanski prav zdaj
biva na Kravjeku, pa se je premislil, ãe‰, tudi meni ne
kaÏe biti glasan.
Beli menihi so s spremstvom ‰li dalje in niã veã se jim
jutro ni zdelo lepo; neka skrb, neka bojazen jim je kali-
la pogled.
âez ãas se je opat obrnil v Somraka in vpra‰al: »Ali so
bili res Vi‰enjski?«
Somraku se je zdelo, da bi manj gre‰il, ãe bi izpriãal
resnico, kakor ãe bi varal bele menihe. Po kratkem pre-
udarku je kar povedal, kako so mu naroãili, naj vrh La-
ni‰ã zadrÏi menihe in zakaj.
»Hm,« je opat vzdihnil in obmolãal.
·li so Ïe skozi Stehan. Prijeten hlad je dihal iz stare
hoste, ki je temnela obakraj ceste.
Prednji konji so nenadoma zaãeli striãi z u‰esi. Jezdeci
so se ozirali po vzroku, ki pla‰i neumne konje; pa se je
kmalu izkazalo, kaj je bilo. Go‰ãa se je razgrnila, na ce-
sto je stopila Rodana in obstala. Trenutek, dva je zaãu-
deno in skoraj strahóma gledala bele menihe in njih
spremstvo, potlej pa se je urno pomaknila nazaj v go‰ão.

95 
BELI MENIHI BESeDA

»O Rodana!« je podsme‰no zavpil vi‰enjski suliãar.

»Kaj se boji‰, ka-li?«
Opat se je ozrl po Somraku in vpra‰al:
»Kdo je ta Ïenska? Zakaj se umika tako bojeãe?«
»Ta —? Pa bojeãa —?« se je Somrak nasmehnil. »Nas
vseh se ne boji, taka je!«
»Da, dosti je je,« je opat pokimal. »A kdo je?«
»Kdo? Ve‰ãa, prava ve‰ãa, vsakdo se je boji, ãeprav
nikomur ne stori niã Ïalega. Tamle v hosti Ïivi in i‰ãe
zdravilnih zeli.«
»In zdravi ljudi?« je brÏ popal pater Konrad.
»Ljudi in Ïivino tudi. Od vseh strani hodijo k njej. Do-
sti zna, posebno za rane je dobra.«
»Z njo se moram pa prav kmalu seznaniti,« se je
zdravnik pater Konrad veselo privzdignil v sedlu. »Ne-
mara bi res utegnila poznati zdravilnih zeli, ki rastejo po
teh krajih.«
»Nikar, ãudna Ïenska je, odkar so ji moÏa ubili ob ne-
kem cestnem meteÏu.«
»In je zdaj sama?« je opat, zanimajoã se za vse, vpra-
‰al in poboÏal konja, ki se ‰e ni prav pomiril.
»O, ne!« je Somrak odkimal. »Pri sebi ima sedem si-
nov, strahotno moãnih velikanov,«
Iz drevja se je pokazal sivi stolp vrh strmega griãa.
»Vi‰nja gora,« je Somrak dejal in mignil tjakaj.

96 
BELI MENIHI BESeDA

Opat se je spogledal z obema patroma in vsi trije so

zdirjali nekoliko naprej.
»Tu torej bivajo ustanovitelji na‰ega bodoãega samo-
stana?« je opat dejal. »Kaj menita, kako bi z njimi po
vsem, kar smo sli‰ali davi in pravkar?«
Pater Herand se je od razburjenja kar zravnal v stre-
menih in trdo rekel: »S pocestnimi razbojniki niã! Potuj-
mo kar dalje, pa je!«
»Gre‰nik, ki potrebuje spokoritve, mi je bliÏji kakor
praviãni, ki se mu ni bati sodbe,« je pater Konrad mir-
no povedal. »Mislim, da bi bilo zelo prav, ãe bi se lotili
njih prvih.«
»Da, mednje pojdemo precej zdajle!« je opat pokimal,
pridrÏal konja in poklical Somraka.
»Po‰lji na grad ãloveka, da gospodom naznani na‰
prihod!«
Somrak je storil po ukazu.
Potlej so kmalu pri‰li do vi‰enjskih koã, odkoder je
pot ‰la na grad.
Prav taãas pa je z gradu prihitel stari grajski streÏnik
in povedal, da so gospodje od‰li na lov in da se danes ne
bodo vrnili.
»Spremi nas ‰e do ·entvida!« je opat po kratkem mol-
ku dejal Somraku.
Pater Herand je pogledal nakvi‰ku in olaj‰an vzdihnil:
»Hvala Bogu! Samo z razbojniki niã!«

97 
BELI MENIHI BESeDA

Opat je bil moãno uÏaljen. Sumil je, da so se Vi‰enjski

potuhnili, ker ‰e niso poskrili snoãnjega ropa.
Vi‰njani sami so se zaãeli kazati iz koã in ãuditi tuj-
cem. Nekateri so strmeli od daleã, mnogi so pogumno
pristopali in pozdravljali po stari ‰egi.
»Bog vas sprejmi, o sveti moÏje!« so govorili in se bo-
Ïajoãe dotikali njih bele meni‰ke halje.
Med tistimi, ki so gledali od daleã, je bila tudi Îivka.
Bila je malo manj ko dobre volje, saj ji je bezgovo cvet-
je snoãi skoraj kar na klic privedlo Ïenina Hotimira.
In davi je bila Ïe prav rano na polju; nastregla si je
ponoãne rose s p‰enice in si z njo omoãila lice, da bi do
leta osorej ostalo ãisto, belo in brez peg. Z roso, ki si je
je ‰e posebej nastregla, je doma kravam in kozam oro-
sila vime in sesce, da bi bile zdrave in moãno molzne.
Niã torej ni opustila, kar se o kresu storiti mora, in je
trdno upala v bliÏnjo sreão, In ko je zdaj gledala menihe,
se je kar nenadoma spomnila, da bi bilo vendarle poseb-
no lepo, ãe bi jo beli menih s Hotimirom vklenil v ob-
sanjani zakonski jarem, ne pa zagovedni Ïupnik v ·ent-
vidu, ki venomer vpije po trgu, ãe se ne mudi kje po po-
druÏnicah globoko doli ob Savi ali Krki ali ãe se ne
drvajsa za divjaãino, in ki ‰e govoriti prav ne zna po
na‰e.
Opat se je Vi‰njanom zahvalil za pozdrav, jih pripo-
roãil varstvu Matere boÏje in je s svojimi ‰el dalje.

98 
BELI MENIHI BESeDA

VII.

I z Dednega dola je poãasi pri‰el Gorazd, malo postal

na cesti in neprijazno pogledal za menihi.
»Kakor da ne bi imeli Ïe zadosti gospo‰ãin!« je stres-
nil z glavo. »Ubogi ljudje, saj jih Ïe grad pesti, da je joj!«
Ljubin ga je spazil in mu mignil,
Gorazd je pokimal in se napotil na grad, da bi Îivki
otel ãistost in Hotimiru zakonsko sreão.
S strme poti se je oziral po dolini in videl pred obla-
kom prahu meni‰ke, ki so se spe‰no bolj in bolj odmi-
kali,
»Meni‰ka gospo‰ãina bi bila vendarle bolj‰a,« se je
poãasi domislil. »Za tisto stra‰no dav‰ãino ne bi terjala
nevest, za odkupnino gotovo tudi ne. In takih potov, ka-
kor je zdajle moja, ne bi bilo treba nikomur.«
Na gradu je bilo vse navzkriÏ. Hlapci so na dvori‰ãu
pregledovali in urejevali snoãnji plen in se tiho menili o
tovari‰u, ki je moral spustiti du‰o in ki so ga davi poko-
pali na tratini pod obzidjem.
»Takih tovornikov pa ‰e ne!«
»Da, prav neradi so se dali raztepsti.«

99 
BELI MENIHI BESeDA

»Do zdaj je bilo zmerom drugaãe; ãe si vsaj malo za-

teptal, so ti pustili vse na mestu in zbeÏali. Bilo ti je sa-
mo vzeti in iti.«
»Te veãne kraje po cestah sem sit!«
»Ko bi ãlovek vsaj vedel, za kaj krade‰ in se pretepa‰.«
»Da, na cesti si dober, tudi skupiti sme‰ katero; a ko
se plen deli in prodaja, te nihãe ne pozna.«
»In ãe ‰e pomisli‰, da brez tebe plena ne bi bilo, te
zgrabi.«
»Tiho — Majnhalm.«
Res, Majnhalm je pri‰el na dvori‰ãe in postal, kakor bi
se moral domisliti, kaj bi. Glava se mu je pobesila, hude
skrbi so ga krivile. Nameril se je med hlapce, pa je spet
postal in vzdihnil:
»Lepega ‰krata sem si snoãi odklenil, ãe je res, da je
ubegli tovornik sreãal menihe!«
Pa hlapec, ki je pri‰el naznanit prihod menihov, se je
du‰al, da je vse dobro sli‰al, kako je ubeÏnik vedel za
napadavce in kako je pretil z Urhom Ljubljanskim.
Tako seveda ni maral predse menihov. Utegnili bi
omeniti tisto sreãanje, pa bi se zamotalo prav neprijet-
no besediãenje z grdo zamero. In kaj bi sam z njimi, ko
Henrik besni od boleãin in se Hartvik in Zlebor na po-
stelji zvijata od zle rane, Ditrik pa je ‰el kleãat pred svo-
jega angela na ·umbregu?

100 
BELI MENIHI BESeDA

Vse to je peklo Majnhalma, ko je vratar odprl in je na

dvori‰ãe stopil svobodnjak Gorazd.
»Kaj pa ta?« je Majnhalm zamrmral.
Gorazd mu je na hitro povedal, po kaj je pri‰el.
»In zakaj ti?« je nejevoljno vpra‰al, ker se je spomnil,
da ga je vãeraj tudi svobodnjak uÏugal.
»Ljubin me je prosil, nisem mu mogel odreãi.«
»Jaz pa bom mogel!« je trdo rekel. »Zdi se mi, tlaãa-
ni bi radi nekako iz navade spravili to dav‰ãino. Le po-
vej jim, da se motijo!«
»Kajpak, taki so, no, ne vem, kako bi rekel,« se je Go-
razd lizal, umikal in spet primikal. »Pa vendar, ko Ïe go-
voriva, va‰ rajnki oãe — veãna luã naj mu sveti! — te
dav‰ãine ni izterjaval, ãe‰, da je paganska in grda, ne-
ãlove‰ka.«
»Star je moÏ bil, star. Îal mi je, da sem se njegovih
misli oprijemal do zdaj tudi jaz. Tlaãani so postali pre-
drzni. Mislijo, da nimajo veã gosposke. Hotimir je s ko-
lom pretil mojemu sluÏabniku, ker je ta ogovoril tisto
Îivko. Posihmal pa mora biti drugaãe! Nevestno dav-
‰ãino bom pobiral po stari ‰egi na‰e pravde, tlaãane
bom pa pritiskal, da bodo pomnili, kaj so dolÏni gradu!«
»Ali ne bi gospod grof prizanesel vsaj ‰e Îivki? Saj bi
dobili vsakr‰no odkupnino.«

101 
BELI MENIHI BESeDA

»Ljubi Gorazd, ne trati ãasa in besedi! Ba‰ z Îivko naj

se spet zaãne, ker je Hotimir roko dvignil zoper grajske-
ga ãloveka!«
»Gospod grof —«
»Molãi, da se mi ne zameri‰ tudi ti! Pojdi in povej, kar
si sli‰al!«
Majnhalm se je obrnil in nameril v sobanico, kjer je
Henrik pestoval pekoão rano in pil, da bi si omamil bo-
leãino.
»Ti, Majnhalm,« je zavpil Henrik, »prekleti cunjar
trÏa‰ki je moral imeti zastrupljen rapir! Rana je zmerom
huj‰a, zagovoriti jo bo treba ali pa izÏgati!«
Majnhalm mu je rano odvezal. Res, niã kaj prava se
mu ni zdela. Na robovih je bila moãno zardela in otek-
la.
»In peãe, da me v peklu ne bo peklo tako!« je Henrik
sikaje piskal skozi zobe.
»Po Rodano bom poslal. Ve‰ãa je, zdravilnih zeli po-
zna sto in sto, tudi zate jo bo imela.«
»Po‰lji po hudiãa rogatega, samo da bi mi odleglo!« se
je ranjenec vdajal.
Majnhalm je pokimal in ‰el pogledat ‰e Hartvika in
Zlebora.
Hartvika je suliãar dregnil v stegno, Zlebor jo je moã-
no dobil po glavi. Oba sta od vroãice motoglavila in le
izteÏka spoznala gospodarja.

102 
BELI MENIHI BESeDA

Poklical je starega sluÏabnika, ki je bil za toãaja, kadar

so pili, in ki je zdaj stregel tudi ranjencem.
»Pojdi k ve‰ãi Rodani in ji reci, naj precej pride sem-
kaj! Vse mora vreãi iz rok in priti! âe ne, pridem ponjo
jaz! Povej ji, kak‰ne so rane, da bo vedela vzeti s seboj
pravih zeli.«
Stari sluÏabnik je neutegoma ‰el, da izpolni povelek
slabovoljnega gospodarja.
Koãa vdove Rodane je bila na Pe‰ãenjeku v hosti. Le-
sena je bila, nevelika in vsa zakajena. Prav staro slamna-
to streho je Ïe ãisto preprezal mah in gnojil staroletne-
mu tresku, ki se je zasejal po njej. Iz veÏe, ki je bila tudi
kuhinja, se je venomer kadilo. Nad vrati je visela konj-
ska podkev, na vsako stran podbojev sta bila v vsej raz-
petini pribita velik krokar in stara sova. Ob podstre‰no
gredo so bili okoli in okoli privezani snopi raznoterih
suhih zeli. VeÏa je bila do jispe vsa v policah, na njih so
gosto stali lonãeni piskrci, pokriti s tesnimi lesenimi po-
krovãki. Police in piskrci so bili Rodanina lekarna.
Blizu koãe je bila kozja staja, ograjena z visokim plo-
tom iz moãnih hlodov.
Okoli koãe in staje sta hodila dva huda psa in zvesto
varovala.
Rodana je davi prevezala Kri‰tofa Planino in Mihae-
la. Pomagala ji je hãi Jelena, osemnajst let stara, prav
ãedna in kakor mati moãna.

103 
BELI MENIHI BESeDA

Mihael je slonel v kotu prostorne sobe, obite z razliã-

nim rogovjem, in gledal na leÏi‰ãu svojega gospodarja,
ki je po trenutni zavesti spet trdno zaspal.
»Naj le spi!« je Rodana pokimala. »To je dobro.«
»A kako je tebi?« je Jelena vpra‰ala Mihaela.
»Po betici mi zveni ‰e nekoliko, drugaãe pa ni sile.«
»Prav je tako, le trden bodi in nas se lepo navadi,« je
Rodana dejala. »Gospodar ti ne bo vstal tako kmalu, su-
lica ga je piãila prehudo.«
Mihael je vstal in se sklonil nad gospodarja.
Kri‰tof Planina, ves bled v obraz in trpeã, je miÏal in
teÏko dihal.
»Saj je ne bo prebolel rane,« je tiho dejal in pogledal
Rodano.
»Bo jo, bo; ãeprav na kratko diha in hropi, da se kar
sli‰i, kako sapa vanj leti!«
V tem so prigrmeli sinovi, vsi obenem. Spali so na
podstre‰ju in so pri‰li k zajtrku. Bilo jih je sedem stra‰-
nih hrustov, kar groza jih je bilo pogledati.
A Rodana se je molãe ozrla po njih in so obÏdeli, ka-
kor bi otrpneli, tako jih je imela v strahu.
Jelena je skoãila in prinesla veliko veliko skledo za-
vrelega mleka, podrobila vanj hlebec ovsenega kruha in
razdelila pest lesenih Ïlic z dolgim pecljem.

104 
BELI MENIHI BESeDA

Velikani so lakotno cmokali in molãe srebali mleko,

Jelena jim ga je prilivala iz velikega piskra, a Rodana se
je seznanjala z Mihaelom.
»Odkod pa si prav za prav?« ga je vpra‰ala.
In ko ji je povedal, se je zanimala:
»âe si bil zidar, kako da si ‰el sluÏit v Trst?«
»Biriãi oglejskega oãaka so me lovili; da sem jim une-
sel Ïivo glavo, sem jo uprasnil v Trst, ki ni v oãakovi
oblasti.«
»Kaj si pa storil takega, da si moral beÏati?«
»Ubil sem nekoga,« je po dolgem molku poãasi pove-
dal.
»Ubil —? Joj, tak si —?« se je Rodana zaãudila.
Velikanom je Ïlica zastala, vsi obenem so pogledali
ubijavca.
»In ‰e enkrat, — stokrat bi ga spet ubil!« je Mihael
skoraj kriknil in ‰krtnil z zobmi.
Ker mu nihãe ni rekel nobene veã, je sam dostavil:
»Ubil mi je sreão Ïivljenja. Kaj sem hotel drugega?
Ma‰ãeval sem se, samo ma‰ãeval.«
Povedal jim je preprosto zgodbo o zapeljivcu svoje
neveste in da se tistega uboja ne kesa prav niã.
»Kolikor veni, nihãe ne bi bil storil drugaãe, kakor
sem jaz,« je sklenil svojo oãitno spoved.
Rodana je molãala in gledala proã.

105 
BELI MENIHI BESeDA

Jelena, ki se do zdaj ni nad potrebo menila zanj, ga je

pogledala in se mu skoraj nasmehnila.
Velikani so poloÏili Ïlice in ga zaãudeni gledali.
»Grd greh ima‰ na vesti,« je Rodana dejala naposled.
»Kaj bi bilo s tvojo du‰o, ãe bi te snoãi bili potolkli do
mrtvega?«
»In ubil si ga zaradi babjega zijala, ki ni bilo zvesto in
ki ni imelo toliko srameÏljivosti in ãednosti, da bi ve-
delo, kaj sme, kaj ne sme!« je najstarej‰i velikan renãal.
»Nihãe nima za niã pravice ubijati!« je mati dopolnila.
»Samo ko brani‰ sam sebe, ga sme‰ prehiteti.«
»Ne kesam se, pa je!« je Mihael rekel. »Tudi on se ni
pokesal svojega grdega dejanja.«
Rodana se je domislila.
»Le stoj,« ga je meãila. »Pravijo, da bodo menihi pri‰li
v na‰e kraje. V Stiãno. Do njih pojdi, ko pridejo, ãe meni
ne verjame‰, kar ti pravim.«
A Mihael je odloãno odmajal z glavo in ni rekel nobe-
ne veã.
Jelena je nemo gledala Mihaela in rdela.
Velikani so vstali. Najstarej‰i je dejal:
»Dva bosta pasla drobnico, drugi pojdemo na lov. Ali
je prav tako, mati?«
»Pa kakega goloba mi tudi dobite za bolnika!«je Ro-
dana pokimala. »In kmalu se vrnite.«

106 
BELI MENIHI BESeDA

Tudi Rodana sama je ‰la nabirat zdravilnih zeli. Jele-

na je ostala sama doma in prekuhavala in precejala ze-
li‰ãne soke.
Kar se je vsa zasopla vrnila Rodana in povedala, da je
videla bele menihe, ki so res Ïe pri‰li, da bi v Stiãni zi-
dali samostan.

107 
BELI MENIHI BESeDA

VIII.

M enihi so spe‰no potovali po gladki in ravni cesti

proti ·entvidu.
Dolina med Vi‰njo goro in Stiãno je bila taãas res pu-
sta in ‰e precej zarasla s staro hosto.
Vendar pater Konrad ni veã godrnjal, preveã so se mu
bili Ïe prikupili domaãini, kolikor jih je do zdaj spoznal.
»Res, niã napaãni ljudje!« jih je v mislih ljubil Ïe moã-
no. »Dobri so in mehki, — o, lepo se bo dalo Ïiveti med
njimi!« Pater Herand je ‰epetal psalme in se ni nikamor
oziral. Nejevolja na Vi‰enjske je opata Ïe minila. Srce
mu je bilo lahko in veselo. Stiãna, kraj novega, velikega
dela za ljudstvo in za ãe‰ãenje Matere boÏje, Ïe ne more
biti veã daleã.
»Vodi nas najprej v Stiãno!« je velel Somraku.
»Lahko, saj nam je skoraj spotoma.«
Z velike ceste so zavili na levo, ‰li po ozkem potu ob
Sti‰kem potoku in kmalu pri‰li v Stiãno.
Ob potoku pod vasico je opat velel spremstvu, naj po-
stoji, sam pa je z obema menihoma obstal, kjer stoji se-
danji samostan.

108 
BELI MENIHI BESeDA

»Doma smo,« je opat ginjen dejal. In vsi trije so, ka-

kor bi jim kdo velel, obenem razjahali, pokleknili in se
zatopili v tiho molitev. Ko so spet vstali in se zavihteli na
konje, so imeli rosne oãi.
Preden so na potu proti ·entvidu spet pri‰li na veliko
cesto, so po kameniti vi‰ini nad potjo opazili razseÏne
razvaline.
»Kaj pa je to?« je opat vpra‰al.
»Vir, stari Vir,« je Somrak pravil. »To so ostanki sta-
rega mesta.«
Ko so pri‰li bliÏe, so videli neizmerne mnoÏine reza-
nega kamna, ki je leÏal vse navzkriÏ.
»Kakor nala‰ã!« se je opat veselil. »Vse gradivo za na‰
samostan je tako rekoã Ïe pripravljeno!«
»Samo prepeljati ga je treba, pa bo!« se je pater Kon-
rad smehljal.
Pater Herand je molãal.
»To gradivo je pagansko delo,« je naposled rekel. »Za
kr‰ãanski samostan ne bo blagoslova imelo, mislim jaz.«
Opat je imel potrpljenje s hudim moÏem in ni rekel
niã, pater Konrad pa se je dobrodu‰no nasmehnil:
»Ljubi pater Herand, ne bodi no tako hud! Kaj ne
vidi‰, kako sonce lepo sije? In da kamenja ne bo treba
‰ele rezati, ãe uporabimo tega? To, mislim, je Ïe velik
blagoslov.«
Ali pater Herand je molãal noter do ·entvida.

109 
BELI MENIHI BESeDA

·entvid je bil Ïe v tistih ãasih velik kraj in ·entvidci so

bili tudi Ïe taãas zelo ponosni in samozavestni ljudje in
so radi sli‰ali, ãe jim je kdo rekel, da so me‰ãani ali vsaj
trÏani; ãe bi jim pa kdo dejal, da so va‰ãani, bi bil kriv
grdega tepeÏa; saj se je vedelo o njih, da se radi stepo.
Sicer pa so bili tudi Ïe taãas srãno dobri in gostoljubni
ljudje.
In dobro se jim je godilo. Na sejem, ki so ga imeli vsa-
ko nedeljo, so prodajavci in kupci vreli iz vse Slovenske
krajine.
Sejmi so bili dobri in kaj hrupni; nekateri so trpeli po
tri dni in so neki bili taki, da so govorili o njih: »Prvi dan
je sejem za mladiãe, drugi dan za dekliãe in tretji dan za
hudiãe.«
In ‰e drugi so vedeli povedati o grdobijah, ki so se go-
dile ob takih sejmih: »Ko bi te morala poiskati smrt,
prosi Boga, da bi tisto bilo ob semanjih dnevih, ker taãas
je ves pekel tu in ni nobenega hudiãa doma.«
Spomin na tiste sejme je zapisan in pripoveduje, kako
imenitni so bili in da so Ljubljani sami odÏirali trgovski
zasluÏek, dokler jih deÏelni knez ni odpravil na pro‰njo
ljubljanskih trgovcev.
Ko so torej menihi z vsem spremstvom pri‰li v ·ent-
vid, je bilo skoraj Ïe poldne in prav vroãe.
Somrak jih je vodil naravnost do Ïupni‰ãa.

110 
BELI MENIHI BESeDA

Bilo je zaprto. Na trkanje in vpitje se naglo odpró vra-

ta, na prag odloãno stopi srednjeletna Ïenska in s hudi-
mi oãmi premeri tujce. Somrak brÏ pove, kako in kaj.
»Gospoda ni doma!« se je kratko odrezala. »Brez nje-
ga ne poznam nikogar. Popotni naj si drugod poi‰ãejo
mizo in posteljo!«
»Kje je gospod in kdaj se vrne?«
»Kje —? Na lovu. Kdaj se vrne —? Tega ‰e sam ne ve.
Dokler bo na sledu kake divjaãine, Ïe ne.«
Medtem ko je Somrak imel besedo z Ïupnikovo ku-
harico, so menihi buljili v veÏo. Le kak‰na ti je bila! Ka-
kor Ïe zunaj ob podbojih je bila tudi znotraj po vseh ste-
nah obita z jelenjim in srnjim rogovjem in zaslonjena z
loki, limanicami in lovskimi kopji: ãe ne bi bilo Ïupni‰ãe,
anti bi bilo lahko stanovanje starega lovca.
»Gospod bi utegnil biti hud, ãe bi od hi‰e podila dalj-
ne goste,« je Somrak meãil prezvesto Ïupni‰ko varuhi-
njo.
»Niã se ga ne bojim!« se je odrezala. »V Ïupni‰ãe ne
pustim nikogar, pomagam pa vam rada, da drugod pri-
dete pod dobro streho.«
Zaprla je Ïupni‰ãe in jih vodila v spodnji del trga, ki
se ‰e zdaj imenuje Stari trg. Pred veliko, na ‰iroko zida-
no hi‰o je obstala in brcnila ob vrata: »O, nemarnè ne-

111 
BELI MENIHI BESeDA

trlepni, kaj spi‰, ka-li?« je vpila. »Da bi te sam poberin!

Saj se bo‰ v grobu naspal!«
Opat se je ves ãas premagoval, da se ni naglas zasme-
jal, tako ga je vse vkup zabavalo. Tudi pater Konrad se
je muzal in smehljal; le pater Herand je pihal od neje-
volje: »Îupnik je na lovu! Kaj takega! Morda kar za veã
dni. In vendar je zapovedano: Sveãenik naj se ne vdaja
lovu!«
Îenska je vendar izbezala gospodarja, moÏa v zrelih
letih, Ïe malo pripogniv se drÏeãega.
»Goste ima‰,« mu je rekla. »Bogu lepo zahvali zanje
in postrezi jim, da te bodo pomnili. Jaz jim ne bom, go-
spoda ni doma.«
Obrnila se je, da bi ‰la, a je za trenutek postala in de-
jala: »Moj brat Belin je, pri njem ste kakor doma. Dobra
du‰a, samo neroden je kakor tnalo. In zapira se v svojo
jazbino. Vse dni preleÏi, prekleãi menda ne. Nemara si
misli, da je spanec bolji ko Ïganec. Pa le naj leÏi, tako
‰kode nobene ne naredi in enkrat na dan jé manj! Vdo-
vec je, Ïene bi mu bilo treba kakor psu palice, pa se Ïe-
niti ne zna veã, teslo obaltno!«
Brat se je malo nasmehnil in hitro sklical ljudi, da so
pomagali spraviti tovorno Ïivino pod streho. Sam je pri-
nesel kruha in sira, medu in domaãega vina.

112 
BELI MENIHI BESeDA

V veliki pritliãni sobi jim je stregel in jih silil z vinom.

»Vem, da ste Ïe pili bolj‰ega; a nam je Bog dal takega-
le. Na Debelem hribu ob Témenici je raslo.«
Sredi vrta so Belinovi hlapci na raÏnju pekli velikega
ovna.
Gostje so se res kmalu prav dobro okrepãali, Somrak
se je odpravljal domov.
»Vi‰enjske gospode bi radi obiskali,« mu je opat za-
biãeval. »Vpra‰aj jih, vpra‰aj, kdaj bodo doma, in mi pri-
di povedat!«
Pater Konrad si je Ïe veãkrat po vrsti dejal, da niso niã
napaãni ljudje tod okoli. V dobri volji je pozabil gospo-
darjevo ime in je vpra‰al: »Kako pa ti je ime? Da bomo
vedeli, pri kom smo.«
»Grbec mi pravijo, ker se mi hrbet nekaj krivenãi; ime
pa mi je Belin.«
»In vdovec si?« se je opat zanimal. »Îe dolgo?«
»Tri leta,« je Grbec pokimal.
»In se ne misli‰ veã oÏeniti?«
»Otrok nama Bog ni dal — ãemu bi se ‰e Ïenil? Am-
pak storil bom, kakor veleva evangelij: Kar imam, bom
prodal, razdal siromakom in si ‰el iskat zveliãanja.«
»Kam?« je pogrelo patra Heranda, ki je Ïe spet slutil
kaj krivega.
«Prédlansko jesen sem se bil nekaj pregrel in prehla-
dil, da me je vrglo kar zares; tudi vi‰enjska Rodana ni

113 
BELI MENIHI BESeDA

zame imela nobene prave zeli veã. Îupnik mi je du‰o Ïe

oprtal za veãnost, ná, pa sem se vendarle ‰e izmotal. In
moãno premislil in presvétoval. Svet nima zame nobe-
nega mika veã. Najraj‰i bi ‰el kam v samoto. Da.«
Malo je pomolãal, kakor bi preudarjal, ali bi povedal,
ali ne, potlej pa je dejal: »To pomlad sem sli‰al, da se bo
v Stiãni zidal velik samostan. Zdaj ãakam. Menihe bom
prosil, da me vzamejo medse.«
Pater Konrad je ves Ïarel in kimal patru Herandu:
»No, ali ve‰, zakaj je Ïupnik ‰el na lov danes?« ga je po
latinsko narahlo pikal. »Bog je hotel, da bi pri‰li pod
streho tegale moÏa!«
Pater Herand je pokimal, vendar je dejal, da sveãeni-
ku ni hoditi na lov.
Opat je iz nadaljnjega pogovora z Grbcem spoznal,
da je dobro pouãen v veri.
»Kdo te uãi in potrjuje?« ga je vpr‰al.
»Îupnik.«
»Tisti, ki mu sluÏi tvoja sestra?«
»Tisti. Dober moÏ, vãasih nekoliko hud in glasan, si-
cer pa poboÏen ãlovek; vsi ga imamo radi, ãeprav ga le
teÏko razumemo, ker ne govori dobro po na‰e.«
Opat je bil vesel, da je Ïupnik prijatelj ljudstva in da
je dober duhovnik, ãeprav ga za oddih mika, veseli in
zdravi lov.

114 
BELI MENIHI BESeDA

»In ve‰, Grbec, tisti menihi so Ïe pri‰li v Stiãno,« mu

je pater Konrad konãno povedal. »Za zdajle jih ima‰
pred seboj.«
Grbca je vrglo kvi‰ku, tako je bil vesel in sreãen,
Vsi vkup so se hitro dogovorili, da bodo menihi ostali
pri Grbcu, dokler se ne bodo mogli preseliti v Stiãno.
»Oãitnej‰e boÏje pomoãi ne pomnim!« je pater Kon-
rad dejal in pogledal patra Heranda. To pot je pater He-
rand molãal, nobene ni vedel reãi.
Kmalu popoldne je prigrmel Ïupnik, velik in pleãat
hrust pri petdesetih letih.
Ko je Grbec stopil malo venkaj, se je Ïupnik opraviãe-
val:
»Îal mi je, da me doma ni bilo; baba vas je pregrdo
odgnala.«
»Narobe, hvaleÏni smo ji, da nas je spravila pod stre-
ho dobrega Grbca!« ga je opat miril. »In tu tudi ostane-
mo — Grbec tako Ïeli —, dokler ne bomo mogli v Stiã-
no.«
»Vidim, boÏja volja vas mu je dala in vem, da je ves
sreãen!« je Ïupnik sklenil roke. In ni jih ‰e razklenil, ko
je Grbec vstopil s Hotimirom.
»Tale Vi‰njan je bil v Gabru pri Trlepu in spotoma
i‰ãe vas, gospod,« je povedal Ïupniku.
»Kaj bi rad?« je Ïupnik mirno vpra‰al Hotimira, ki od
zadrege ni vedel, kam bi z oãmi in rokami. »Kar povej!«

115 
BELI MENIHI BESeDA

Ali je bilo zaradi menihov, ali ga je razvedril lov, ali ga

danes ‰e nihãe ni razdraÏil, ãudno je bilo vendarle, Ïup-
nik, glejte, je bil miren in ljubezniv, da se je Grbec, ki ga
je dobro poznal, kar ãudil.
Odleglo je tudi Hotimiru, ki se je bal Ïupnikove zago-
vednosti in svoje jeznoritosti. In je vse lepo povedal, ka-
kor mu je naroãil Trlep.
»Pomagajte, pregovorite jih, da si izgovorijo odkup-
nino in da mi pustijo nevesto! Na kolenih vas prosim,
pomagajte mi, da jih ne pobijem kakor gada na potu!«
je kleãe in s povzdignjenimi rokami prosil.
»Vstani!« je Ïupnik Ïe malo revsknil. »Poklekaj pred
Bogom!«
»O, tudi taka neãista Ïivina so ti na‰i ustanovitelji!« je
pater Herand hropel v sveti jezi in se z obema rokama
drÏal za glavo, oãi pa dvigal, kakor bi Boga samega ro-
til, naj tre‰ãi v Vi‰enjske.
»Niã se ne boj, mladeniã!« je Ïupnik tolaÏil ubogega
tlaãana. »Koliko bi moja beseda kaj obveljala, sicer ne
vem . . . »
»Kar domov pojdi in miren bodi!« se je opat vrnil.
»Moli, Materi boÏji se priporoãi in potrpi, da jaz pridem
do tvojih gospodov!«
»In ne gre‰i, tudi v mislih ne!« je ‰e pater Herand pri-
belil svojo.

116 
BELI MENIHI BESeDA

Hotimir je kakor zmeden gledal tujce v belih haljah,

naposled pa vzkliknil: »Pa ne da bi vi bili menihi, ki jim
je priti v Stiãno?«
»Da, da, in pravkar so pri‰li!« mu je Ïupnik potrdil.
»Ali bi hotel priti pod na‰o gospo‰ãino, ãe bi Vi‰enjski
nam podarili tebe in Îivko?« ga je opat vpra‰al ob ne-
nadnem domisleku.
»Pa kako rad, kako rad!«
»Torej pojdi, miren bodi in moli!« mu je opat poki-
mal.
»O, zdaj sem miren!« se je veselil in zahvaljeval.
»Ali pozna‰ Rodano?« ga je pater Konrad naposled
vpra‰al.
»Kaj tisto s Pe‰ãenjeka —? Ki nabira roÏe —?«
»Tisto, da. Reci ji, reci, da bi se jaz rad z njo kaj pome-
nil o roÏah, ãe bi hotela priti do mene.«
Ko je poln zaupanja od‰el in odpeketal po sredi ·ent-
vida, so se menihi spogledali.
»Jutri je nedelja in ne moremo iti,« je opat mislil na-
glas. »V ponedeljek bi pa lahko stopili do Vi‰enjskih. Ko
pridejo zidarji, ne bomo veã utegnili.«
»Mi smo jih Ïe obiskali tako rekoã,« se je pater He-
rand upiral. »âe jih doma ni bilo, nam niã mar. Zdaj mo-
rajo oni priti do nas!«
»Pa njim se ne mudi, kakor se mudi Hotimiru!« je
opat opominjal. »Njega re‰imo in osreãimo, ãe prepro-

117 
BELI MENIHI BESeDA

simo Vi‰enjske, da bi nam podarili njega in njegovo ne-

vesto.«
»Da, tako bi bilo prav!« je pater Konrad pokimal, pa-
ter Herand pa je umolknil.

118 
BELI MENIHI BESeDA

IX.

H otimir je bil vso pot proti domu kar dobre volje,

tako trdno je veroval v meni‰ko pomoã. Oblak, ki
mu je davi ‰e mraãil obraz, se je razkadil.
»âe menihi reãejo le eno besedo, se grad ne bo veã
upiral!« je veselo upal.
Ko je prejahal klanãek pri Studencu, se je s kratkim
sunkom ustavil in zagledal po cesti. Na drugi strani
klanca so stopicali trije jezdeci, gledali enega izmed ko-
njev in Ïivo govorili.
Îe se je hotel umakniti nazaj, pa so ga zapazili in mu
mignili, naj pride bliÏe. Zdaj jih je spoznal: Ditrik se je
vraãal s ·umbrega, kamor je bil davi od‰el ‰e pred pri-
hodom menihov.
Poprijel je z eno roko uzdo, z drugo pa ãekan in se
pribliÏal prav nerad. Bal se je, da se Vi‰enjskim ne bi
kako zameril in zapravil meni‰ke pomoãi.
»Konj se mi je spotaknil, nemara si je pretegnil kito,«
je dejal vi‰enjski hlapec in ukazal Hotimiru:
»Daj mi svojega konja, tegale pa poãasi vodi za na-
mi!«

119 
BELI MENIHI BESeDA

»Sam ga vodi, ãe jezditi ne zna‰ in na konja paziti

ne!« je Hotimir zaÏarel. »In vrni se h kozam, saj vidi‰, da
nisi za konje!«
Hlapca je pogrela tlaãanova upornost.
»Dol —! ti pravim!« je zareÏal in prijel za uzdo njego-
vega konja.
Hotimir je v divji togoti zamahnil s ãekanom, pa hla-
pec je odskoãil in popal kopje.
»Stoj!« je Ditrik zavpil. »Kaj je to? Kdo ti je velel jema-
ti tujega konja, ko na svojega res nisi pazil, kakor bi bil
moral? In kako si upa‰ zaãeti poboj ti? Ali jaz nisem nih-
ãe?« je srdito karal oba.
»Zaãel je on, saj ste videli!« se je Hotimir postavil.
»Jaz ne zaãenjam nikoli!«
A Ditrik se je Ïe smehljal in malo godrnjal: »Hud si,
prehud! A nikar, sicer se bo‰ ‰e kdaj zaletel!«
Hotimir ga je uporno gledal in molãal.
»âe se ti godi krivica in sem blizu jaz, — ne sodi si
sam, za to sem jaz!«
»Mlade kosti — moãne pesti, same se branijo, ãe je
pravica prepoãasna!« je trmoglavil.
Ditrik je ãutil oãitek, da se je mirno smehljal, ko si je
grajski hlapec jemal pravico do Hotimirovega konja. Ali
vsec mu je bil mladeniãev pogum in je rekel:

120 
BELI MENIHI BESeDA

»Ti ja‰i z nama — ti pa,« je velel hlapcu, ki je stal ob

pohabljenem konju, »ti pa pridi s svojo kleko lepo za
nami, kakor ve‰ in zna‰!«
»Kje si bil?« je Ditrik vpra‰al Hotimira, ko so jahali
dalje.
»Pri Ïupniku v ·entvidu,« je odgovoril in se ozrl po
hlapcu, ki je s ‰epastim konjem krevljal za njimi in se
togotil, da gospod tako oãitno potuho daje upornemu
tlaãanu.
»Kaj si bil na spovedi ali se pripravlja‰ za svatbo?« se
mu je Ditrik nedolÏno nasmehnil, ker ‰e ni vedel za nje-
gove skrbi.
»Spovedoval se nisem, ãeprav bi bila kes in pokora
potrebna po snoãnjem veãeru,« je drzno namigoval.
»Tudi za Ïenitvijo se ne Ïenem, dokler ne vem, kaj bi
dejali vi, grajski gospodje.«
»Kaj si Ïe vpra‰al?« se je Ditrik zresnil. Napomenek
snoãnega ropa mu je bil ãez glavo.
»Gorazd bo vpra‰al zame, ãe ‰e ni.«
Vso nadaljnjo pot sta se pa tako lepo menila, da je
Hotimir sklenil prizanesti Ditriku, ãe bi bilo res kdaj tre-
ba potolãi grajske.
Prav presenetil je mladega gospoda, ko mu je pove-
dal, da je govoril tudi z menihi in kje da so se nastanili.
Tisto, da je Trlepa, Ïupnika in menihe prosil pomoãi zo-

121 
BELI MENIHI BESeDA

per grad, je modro zamolãal, ãe‰, tudi to povem ‰e zme-

rom lahko, izgovorjene besede pa ne ujamem veã.
»Le pomni me, sti‰ki samostan bo ‰e hudo imeniten
med nami!« je Ditrik prerokoval. »Ti menihi so spokorni
moÏje, poslal jih je opat Bernard, ki je njih vi‰ji in neki
prav svet moÏ.«
Hotimir je obãudoval Ditrika ãezdalje bolj.
»Saj je skoraj tak, kakr‰na je bila Ema,« si ga je hvalil
in verjel, da mu Ditrik ne bo hotel skruniti zakonske
svetosti.
Vera in upanje, ki sta iz ·entvida ‰li z njim, sta se po-
trjevali bolj in bolj. Ko je doma zvedel, kaj je Majnhalm
naroãil Gorazdu, se ni posebno vznemiril, saj je zaupal
menihom in Ditriku. PotolaÏil je Îivko in se brÏ zapodal
k Rodani, da bi ji povedal, kaj mu je naroãil pater Kon-
rad.
Ditrik je dobil na gradu sve tiho. Hlapci so Ïe prebrali
blago in ga spravili, vsi sledovi snoãnjega greha so bili
zatrti, grad je molãal in poãival.
Tudi ranjencem je odleglo, Rodanina zdravila so jim
prijetno hladila zle rane.
Majnhalm je sedel ob Henrikovem leÏi‰ãu in pil, pa
niã dobre volje in bil.
»O, ko bi se ‰e to pot kako izmotali!« je toÏil.
»Saj se bomo, ‰e zmerom smo se,« je Henrik veroval.

122 
BELI MENIHI BESeDA

»Huda nam bo pela; tisti trÏa‰ki branjevec nam ne bi

bil smel uiti.«
»Saj si sam ukazal hlapcem, naj kupce samo razpodi-
jo!«
»Kesam se zdaj. âlovek res ne sme biti poloviãen.«
»Niã ne maraj, Urh Ljubljanski je na Kravjeku in pri-
toÏbe ne bo sli‰al.«
»Kaj je ne bi! Pisar mu bo tjakaj poslal slà. Tako bo. In
potlej bo ‰e posebno zavrelo, ker smo mu jih olasali sko-
raj pred pragom.«
Henrik ni vedel odgovora.
»Tajiti bo treba,« je naposled rekel. »Na vso moã ta-
jiti.« Majnhalm je obupno zamahnil z roko in ni rekel
niã.
»Îe vem!« se je Henrik spet oglasil. »ObdolÏimo Tur-
jaãana, pa naj ga otima tista prevzetna njegova NeÏa, ki
ji je grof Majnhalm premajhen in prenizek!«
»Pusti jo, saj ti ni niã storila!« se je Majnhalm vzne-
jevoljil.
Henrik je Ïe zinil, da bi mu odbrusil svojo, pa je Dit-
rik vstopil in vpra‰al: »No, kako sta se kaj pomenila z
menihi? Kakovi moÏje so?«
»Da, namerili so se bili spotoma tudi sem gor, pa sem
se jim utajil, ãe‰, da smo ‰li na lov,« je Majnhalm raz-
kladal, zakaj je to storil.

123 
BELI MENIHI BESeDA

»Grdo si napravil, da si odgnal svete moÏe!« se je Dit-

rik jezil. »Kaj si bodo mislili, ãe kdaj zvedo? Prav nevi-
te‰ko si ravnal, da ve‰!«
»Seveda vem, pa nisem mogel drugaãe!« se je Majn-
halm otepal.
»In precej je treba popraviti!« je Ditrik silil. »Îe jutri
skoãiva do njih, spodobi se!«
»Po Somraku so dali povedati, da bi sami pri‰li sem-
kaj,« se je Majnhalm branil. »Morda bi bilo tako bolje.«
»Ne, midva morava zdaj tja!« je Ditrik dokazoval.
»Henrika izgovoriva, ãe‰, da je bolan.«
»O, saj je bolan!« je Henrik od boleãine zajeãal, ker ga
je rana zabolela. »Ampak Ditrik pravo trdi. Menihe bo-
mo morda kdaj potrebovali, ne kaÏe se jim zameriti.«
Zakaj se je tudi Majnhalm vdal. Îe drugi dan dopol-
dne — bila je nedelja — sta Majnhalm in Ditrik z veãjim
spremstvom dirjala v ·entvid.
Opat Vincencij je bil obiska zelo vesel; tudi pater
Konrad se je smehljal Vi‰enjskim, le pater Herand se je
trdo drÏal in gledal kar podse.
»Vsak dan priãakujem zidarjev, ki jih je oglejski oãak
obljubil,« je opat veselo pravil. »Ko pridejo, zaãnemo z
boÏjo pomoãjo zidati.«
»Tudi na‰e pomoãi vam bo ‰e treba, ko boste zidali,«
se je Ditrik vrinil. »Kdo bi sicer zvaÏal gradivo in ga po-
dajal zidarjem?«

124 
BELI MENIHI BESeDA

»Da, vsaka hi‰a bi vam dala v tlako po enega ãlove-

ka,« je tudi Majnhalm pritegnil.
»Glejte, dobri ljudje so ti Vi‰enjski!« si je opat mislil
in Ïe nekoliko dvomil, da bi res oni bili napali tiste to-
vornike. In kar je mogel lepo, se je zahvaljeval za obe-
tano pomoã, pater Konrad Ïe ni vedel, kaj bi ljubezni-
vega rekel, ‰e pater Herand je dvignil in ublaÏil pogled.
»Ko Ïe govorimo o tlaãanih,« se je opat domislil, »bi
vas prosil, da bi nam odstopili mladega tlaãana in mla-
do tlaãanko.«
»Hm, ne vem,« se je Majnhalm umikal. »Ljudi dosih-
mal res ‰e nismo prodajali ali podarjevali.«
»Pri nas bi se vzela, seveda,« je opat proseãe govoril.
»In na‰i Ïivini bi lepo gospodarila, da bi vsi drugi lahko
pomagali pri zidavi.«
»Kaj se vam ne bi zdelo hudo, ãe bi ãloveka vzeli z
domaãe zemlje?« ga je Majnhalm tipal.
»Hudo in neãlove‰ko, ãe bi se zgodilo brez njegove
volje!« se je opat zresnil.
»Kaj —? Pa ne da bi si bili Ïe izbrali?« je Majnhalm
zastrmel.
»Îe; ker mi je mladeniã v‰eã, vas prosim, da mi ga da-
ste, in njegovo nevesto tudi.«
»In kdo je?« je s ãisto drugim glasom vpra‰al.
»Hotimir in Îivka,« je opat izrekel brez premisleka.
»Tako, tako? Pri vas je Ïe bil?«

125 
BELI MENIHI BESeDA

»Mislim, da bi lahko ustregel gospodu opatu,« se je

Ditrik vrinil. »Prav niã nam ne bosta manjkala.«
»âe bi Ïe hotel katerega presaditi, vsakogar bi, teh
dveh pa ne bom in ne bom!« se je Majnhalm ogrel.
Opat je malo pomolãal, potlej pa ‰e dalje prosil: »âe
sem se prenaglil, ko sem mu obljubil, ãesar se branite,
mi vsaj povejte, ali mu Ïenitev dovolite in kolik‰no od-
kupnino terjate za nevesto.«
»OÏeni naj se le, a nevesta mi mora naravnost od po-
roke priti na grad!« je Majnhalm poãasi povedal.
Opata je vrglo pokonci.
»Nak in nak, tistega vendar ne boste zahtevali!« je
skoraj zavpil.
»Po stari pravdi smem in bom!« je Majnhalm pribijal
besedo za besedo.
»Ne smete, ãe se bojite Boga!«
»Dosihmal res nisem, pa se zdi, da to ni bilo prav. Tla-
ãani postajajo tresoriti, uporni, najbolj pa Hotimir!« je
napol lagal, napol govoril resnico.
»Molil bom, da bi se premislili in da ne bi storili grdo-
bije in greha, ki vam slepi pamet in zapeljuje du‰o.«
»Molite, le molite, saj za to ste!« se je nasmehnil.
»Pa ‰e nekaj bi prosil,« je opat dejal po dolgem pre-
misleku.
»Naj bo kaj takega, da bom lahko ustregel!«
»Tovornikov in potujoãih kupcev ne napadajte veã!«

126 
BELI MENIHI BESeDA

»Kdo pravi, da jih napadamo?« se je Majnhalm delal.

»Trgovec, ki ste ga v petek veãer okrali v Stehanu, nas
je drugo jutro sreãal in nam povedal.«
»DokaÏe naj!«
»Ali bi bilo teÏko, ãe bi vedel, zakaj ste nas tisti veãer
dali zadrÏati vrh Lani‰ã?«
To je pa izpodneslo Majnhalmovo besediãnost. Kar
molãal je in gledal v tla.
»Gospod Urh iz Ljubljane morda Ïe vse ve,« je opat
pritiskal. »In kake misli ima o cestnem ropu, vam najbrÏ
ni neznano.«
Majnhalm spet ni vedel odgovora.
»Gospod Urh je zdaj na Kravjeku, kakor smo sli‰ali.
Jutri se mu pojdemo pokloniti. Utegnil bi nas vpra‰ati,
kaj nam je pravil okradeni trgovec. Kaj se vam zdi zdaj?«
Majnhalm je bil v zadregi. Pogre‰al je Henrika, ta bi
zdaj le znal reãi pravo. Skrita opatova groÏnja ga je pe-
kla. Misel pa je zaman iskala re‰itve. Od onemoglosti ga
je popala jeza, bu‰il je kvi‰ku in odgovoril naravnost:
»Tole: ko pridejo zidarji, dobite na pomoã tlaãanov, ka-
kor sem obljubil; to je ena. Druga je, da se prav pri Îiv-
ki ne bom odpovedal na‰i stari pravici; in tretja, da se
nikdar veã ne vtikajte v na‰e tlaãane!«
Tako je rekel in se obrnil, da bi ‰el, a opat je z zarde-
lim licem stopil predenj in mu odloãno rekel:

127 
BELI MENIHI BESeDA

»Greh, krivico bom obsojal vselej in preganjanega

bom branil po dolÏnosti, ki mi jo je dal Bog!«
Majnhalm je bil ves mrk, ko se je z Ditrikom in s
spremstvom vraãal domov. Dolgo je molãal, nikamor se
ne oziral, kar v konjsko grivo pred seboj je upiral oãi.
»Kako prav je ondan menil na‰ Henrik, ko je dejal, da
bo samostan potuho dajal tlaãanom in da se bo vtikal v
na‰e stare pravice!« je ãez ãas vzdihnil.
Ditrik je molãal. Bratovega vedenja pri menihih ga je
bilo sram; tudi zdaj ni hotel ugovarjati razdraÏenemu
bratu. Ko sta prijahala do koã pod gradom, je Majnhalm
pred Vitogojevo koão pridrÏal konja in zavpil vanjo:
»Hotimir naj pride precej na grad!«
»Kaj ti bo?« se je Ditrik ustra‰il.
Majnhalm je molãe jahal v grajsko strm in grdo gle-
dal.
»Nikar se ne prenagli!« se je Ditrik bal za Hotimira.
»Menihi se zanimajo zanj, tudi Urh bi zvedel in bi te ‰e
huje prijel zaradi tovornikov!«
Doma ju je Henrik nestrpno ãakal.
»No, ali sta dobila odvezo?« se je smejal. »Kolik‰na bo
pokora?«
»Velika, velika!« je Majnhalm nejevoljen pravil, kako
je bilo. »Pa tlaãanom bom pokazal, kdo jim je gospod!
Hotimiru sem velel, naj pride sem gor. Kako misli‰,

128 
BELI MENIHI BESeDA

Henrik, kaj mu gre, ker je slepomi‰il drugod in nas

grdil?«
Henrik ‰e ni pozabil, kako ga je Majnhalm zasmeho-
val, ko ga je prosil za Îivko.
»Jezen si, vidim, in prenaglil se bo‰, se bojim.«
»Svetuj mi!«
»V to stvar so segli menihi in ne bodo odnehali. Ne
stori niã takega, da se ne bi mogel ‰e pobogati z njimi!«
»Kaj naj storim s Hotimirom?« se je po bratovem od-
govoru zgubil v dvome. »Ali naj ga priprem, da se bo
umedil in uklonil, — ali naj ga vtaknem med grajske
hlapce, da se ne bo klatil drugod, ali naj ga ubijem?«
»Oh, kakov zaletel si vendar!« je Henrik vzdihoval.
»Ple‰a, glej, se ti dela, kakor bi ti krave odlizavale lase;
kmalu ti bo segala tja do tilnika — prave pa le ‰e ne zna‰
ziniti nobene!«
»No, pa mu sodbo kroji ti!« se je Majnhalm otresal
podsme‰nega brata.
»Ne zapiraj ga, preveã dela je v tem ãasu; med hlap-
ce ga ne devaj, vse bi ti pohuj‰al, da se na nobenega ne
bi mogel veã zanesti; tudi Ïivljenje tako mladega ãlove-
ka je nam prepotrebno, da bi ga metali proã!«
»A kaj naj storim, to mi zdaj povej!«
»Kaj nisi tega Ïe vedel, ko si mu ukazal priti sem gor?«
se je Henrik nasmehnil njegovi omahljivosti. »Pretepi
ga, da bo pomnil!«

129 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali z brezovo, ali z brinovo ‰ibo?«

»Nak!«
»S hru‰kovo, ali z glogovo palico?«
»Nikar!«
»Kaj z biãem iz konopljevine, ki mu je na koncu vple-
tena kovinasta kroglica; ali mar z jermenom v tri robo-
ve, da se kri pocedi, koder prileti?«
»Ne nori, do jeseni poãakaj, ko ni veã dela zunaj, ta-
ãas mu iztepi zahrbtnost in upornost! Zdaj naj dela in
paziti daj nanj!« ga je Henrik uãil in mu strgal korenãek,
ãe‰, tudi ti je ‰e ne bo‰ imel.
Majnhalm se je zamishl v dolg molk, potlej je rekel
Ditriku: »Pojdi, v strah ga primi in poÏeni domov!«
Hotimir je stal na dvori‰ãu in se odrezaval hlapcu, ki
je nekaj pretil, ker mu ni vãeraj prepustil konja. Ko se je
prikazal Ditrik, se je hlapec ustra‰il: »Molãi, ne zatoÏi
me!« je prosil tlaãana.
»Kaj pa mu spet hoãe‰?« je Ditrik zavpil na hlapca.
»Niã, niã,« je Hotimir dejal. »Meniva se o konju, kako
mu je.«
Hlapec ga je hvaleÏno pogledal in ‰el. Ditrik je Hoti-
miru ukazal:
»Pojdi domov in ne rovari veã zoper grad, sicer se ti
bo ‰e grdo godilo.«
»Tisti, ki ga voda objema, se tudi slame oprijema!«
mu je ni mogel zamolãati.

130 
BELI MENIHI BESeDA

»Ne oprijemaj se je veã, ne more te oteti! Brat ne od-

neha, tudi na pro‰njo menihov ne. PreloÏi Ïenitev, stvari
se bodo morda kako ‰e predejale.«
Hotimir je bil ves otoÏen, ko je ‰el z gradu. Vera v me-
ni‰ko pomoã se je pravkar podrla, upanja, ki mu ga je ‰e
vãeraj budil Ditrik, ni veã — sam je s svojo ljubeznijo, ki
mu jo skrunijo besede in namere malopridnih grajskih
razuzdancev, sam je s svojim obupom, ne Îivki ne star-
‰em najraj‰i ‰e pravil ne bi, kaj je zvedel.
Sêl je na grivo ob poti in se zagledal po dolini.
Pa kakor listje najbolj gnoji drevesu, s katerega je sfr-
lelo, tako so se tudi nesreãnemu Ïeninu vse misli vraãale
tja, kjer so se mudile najraj‰i.
In ‰e neãesa so ga te misli spominjale. Zaradi njih je
obljubil tistemu prijaznemu menihu, da bi se dal prese-
liti z oãetnega doma. Hm . . . Pa tega vendar ne bi mo-
gel . . . Res je, da ljubi Îívko, ali star‰ev in domaãe zem-
lje ne bi izdal zaradi nje . . . Nak in nak . . . !
âlovek mora zemlji zvest biti do zadnjega diha, pa je!
Nak, res ne bi mogel hrbta obrniti in uskoãiti iz hi‰e
oãetne; zemlje, ki jo Ïe sto in sto let gnoji znoj Vitogo-
jevega rodu, ne more, ne sme zapustiti.
Ne more in noãe ne!
Oãi pa so mu konãno vendarle obstale na Ljubinovi
koãi in se niso mogle loãiti dolgo dolgo ne.

131 
BELI MENIHI BESeDA

Kar ti ga je dvignila ãisto posebna misel, da je skoraj

stekel k Rodani.
»Pomagaj mi!« jo je prosil.
»Kje te boli?«
In ji je razpovedal vse od kraja.
»Vidi‰, tu pa ne morem storiti niã,« je obÏalovala.
»Mislim, da bi lahko, samo noãe‰ ne!«
»Pa ãe bi mi dal velnico denarja, ne bi mogla.«
»Ukrivi mi grajske, pa sem re‰en vsega hudega!«
»A kako sirotec moj?« se je smehljala.
»Urokov jim nakani ali kako udno ali kostno bolezen
jim naprti!«
»Kaj neki blodi‰?« se mu je smejala.
»Glej, napoti so mi ko kost v grlu,« je moledoval. »Ali
res v noben kup ne more‰?«
»Saj si neumen, Ïe vidim.«
»Pravijo, da si umétalna in vêdna ve‰ãa, ti pa pravi‰,
da ne more‰ . . . ! Bés me potipal, ãe se vse to ne zlaga
kakor rogovje v vreãi!«
»Vidi‰, to si rekel Ïe precej pametno.«
Hotimir je stopil ‰e do njenih sinov velikanov, ki so se
v senci valjali, ker jih mati ob nedaljah ni pu‰ãala na lov.
·e njim se je potoÏil in jih potlej vpra‰al: »Ali ste otorej,
da bi mi pomagali zatreti grajske mogoãnike? Samo go-
spoda Ditrika naj se nihãe ne pritakne, ker je lep izni-
mek med njimi.«

132 
BELI MENIHI BESeDA

Velikani so ga sprva tiho gledali, potlej so zaãeli ren-

ãati, da je pristopila ‰e Rodana.
»Mlad si, zdrav ko zlatnik, taka mladenka te ljubi, pa
si vendar nepravdanski ãlovek in bi mi rad ‰e sinove za-
peljal!« je godrnjala in bila huda ko sam tresk.
»Ko bi vedela, kako mi je, se ne bi jezila name, ‰e
sama bi jim ukazala, naj mi pomagajo!« je vzdihoval.
»Dokler se z Îivko ne vzameta, je ona varna. PreloÏi
Ïenitev, kakor ti je Ditrik svetoval!«
»Tak svèt je kakor vreme, ki je lepó in rado slepó.«
»Potrpi, ãlovek raste iz boleãin in zôri v skrbeh in
nadlogah.«
V skrbeh je Hotimir ‰el od Rodane in njenih velika-
nov.
»Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil pro-
ti domu. »Zakaj neki je Bog tako moã dal temle hostni-
kom, ãe ne vedó, kam bi z njo?« se je jezil na Rodanine
hruste.
In ‰e druge misli so ga lovile. Kako to, da se mu po-
nesreãi vse, ãesar se pritakne za sreão svoje ljubezni? Ali
ni nemara nekoliko prenagel? Prezaletel? In da prema-
lo premisli vse? Kaj ni v dveh dneh Ïe skoraj ubil ãlove-
ka, obletel Trlepa in Ïupnika in menihov, gradu in Ro-
dane in njenih velikanov?
Ali ta trezni premislek se mu je utrnil, ko je z vi‰ine
zagledal Gorazdovo domaãijo. ZaÏelel je, da bi sam sli-

133 
BELI MENIHI BESeDA

‰al, kaj je Majnhalm dejal Gorazdu. In kar tja jo je upras-

nil.
»Rad bi zvedel, ali mi boste pri‰li v svate?« je ‰el za
ovinkom.
»Nikar si ne beli las, kje bo‰ dobil uzdo, preden nima‰
konja!« se je Gorazd malo smehljal in mu prav po besedi
povedal, kakovih mu je bilo sli‰ati na gradu.
»In kaj mi svetujete zdaj?« je hripavo vpra‰al.
»Zdaj? Da se ne Ïeni ‰e! Poãakaj, nemara se bodo na
gradu kaj premislili.«
In kako je z gostom, ki mu ga je dal kresni veãer, je ‰e
vpra‰al, da bi besede zaredal v drugo smer.
»S prvim svitom jutri se bo vrnil v svoj kraj.«
Prav taãas je Îitovit pri‰el izza hi‰e.
»Budislava bom spremil,« je Îitovit povedal. »·e ti
pojdi z nama!«
Ko je sli‰al, da pojdeta po veliki cesti, je brÏ dejal:
»Pojdem z vama do Trebnjega, bom vsaj videl kaj sve-
ta!«
Mladeniãi so se vse domenili za pot. Potlej je hitel do-
mov, da se pripravi in da Îivki in star‰em pove, zakaj ga
prav za prav mika iti v tako daljo.
V Trebnjem se na gradu Ïe veã mesecev mudi Ema,
sestra Vi‰enjskih. ·e njo bi prosil pomoãi. In ãe bo tudi
to zaman, ve, kaj mu bo potlej poãeti.

134 
BELI MENIHI BESeDA

»Pobil ali vsaj pohabil jih bom!« se je du‰al sam vase.

O, hudo mu je bilo, da ni moãi povedati. Pa nobena bo-
leãina ne skeli kar venomer; tudi Ïe prav huda vsaj za
trenutke odnehava, ko je najhuj‰a — paã zato, ker je ãlo-
vek sicer ne bi mogel preboleti. In kako mu taka brid-
kost umiri strasti in omeãi srce!
Trpeãi sin solzne doline bolj in bolj spoznava, kako
ubog je in sam v svoji boleãini in da bi mu jo lahko po-
laj‰alo in tudi vzelo le vi‰je bitje. Majhen, strt in potrt,
ko Ïe nikamor veã ne more, se prah poniÏa v prah in
Boga zakliãe na pomoã . . .
Tudi Hotimir se je tisti veãer, ko je v senci brez sna
leÏal na di‰eãem senu in preudarjal, kako bi lepo po
vrsti s poti spravil grajske, kar nenadoma spomnil odre-
zavega, mrkega meniha, ki mu je dejal:
»In ne gre‰i, tudi v mislih ne!«
Hm, ubijati — res, greh je. Trlep sam, tak mogoãnik,
pa je bil hud Ïe zgolj ob misli na uboj. Rodana, mnogo-
vedna ve‰ãa, ki bese same lahko pesti po mili svoji vo-
lji, bi ga bila skoraj natepla, ko je njene sine hostnike
pregovarjal, da bi mu pomagali pokonãati grajske ljudi.
In velikani sami, moãni in silni, pol pekla se ne bi bali,
kako nejevoljno so renãali vanj, ãe‰, kaj se je ugrelo v
njem, da bi kar ljudi davil in klal. Nemara je to vendar-
le greh, veãji, nego si ãlovek misli?

135 
BELI MENIHI BESeDA

Pa se je spomnil ‰e meniha, ki ima menda prvo bese-

do, tistega prijaznega, ki ga je tolaÏil in mu velel: »Po-
trpi, moli, Materi boÏji se priporoãaj!«
In zmuãeno srce mu je od vdanosti zakoprnelo, a
misli, poboÏne in vdane, so zaman iskale spodoben lik,
milo podobo Matere boÏje, da bi jo rotile in prosile.
Na‰el jo je v domisleku na lastno mater.
Mati, to je zmerom vedel, bi zanj stokrat po vrsti in
vsak dan rada dala Ïivljenje, tako ga ljubi in tako skrbi
zanj. Samo zaka‰lja naj ali kaj zastoka, pa Ïe priteãe v
strahu in skrbeh, ga izpra‰uje in gleda in streÏe in zdravi
z zavrelico zdravilnih zeli . . .
Kako dobra mora biti ‰ele Mati boÏja! Sicer ne bi bila
‰la Ïiva v nebesa. O, tam je njena veljava zdaj veãja ko
angelov samih in vseh svetnikov boÏjih . . .
Tako je, i‰ãoã Mater boÏjo, premi‰ljeval in bolj in bolj
trdno veroval. Molil bi bil rad v njeno ãast, pa znal ni.
Nobene take molitve ni znal, le veroval je in Marijino
ime vzdihoval.
»Ljuba Mati boÏja, glej, ubog sem in grehov poln,« je
naposled na‰el besed. »Ne znam se prav meniti s teboj,
a zaupam vate in te prosim, varuj mi Îivko in ne zapusti
mene in star‰ev mojih in vse na‰e vasi. In bodi milost-
na tudi Ditriku in Ïupniku in menihom, ki bi mi radi po-
magali, pa ne morejo. Oh, pomagaj, ljuba Mati boÏja,
re‰i me skrbi in varuj mi Îivko . . . !«

136 
BELI MENIHI BESeDA

Ta izvirna molitev iz preproste du‰e mu je olaj‰ala

srce. Veroval je; saj tudi menihi verujejo, pa so uãeni
moÏje, ki vse vedó in znajo, ‰e bese krotiti in toco napra-
viti; samo ‰koda, da si z Vi‰enjskimi niso malo bolj v ko-
molec . . .

137 
BELI MENIHI BESeDA

X.

K o sta Vi‰enjska taãas od‰la iz ·entvida, so se menihi

molãe spogledovali.
»Nikoli niã ne obetaj, ãe ne ve‰, ali bo‰ mogel izpol-
niti!« se je pater Herand oglasil prvi in vzdihnil.
»Ko te siromak prosi pomoãi in ti zaupa — kaj ho-
ãe‰?« je pater Konrad menil.
»Saj ni prosil nas, Ïupnika je iskal; Ïupnik, ki se s temi
brezboÏniki po hostah podi za zverjadjo, bi morda
opravil bolje, prav gotovo pa laÏe utrpel poniÏanje!«
»PoniÏani bodo povi‰ani.«
»Da. A zdaj se bo zvedelo na vse kraje, kako malo za-
leÏe meni‰ka beseda!« je peter Herand godrnjal in ‰e
bolj vzdihoval. »In to bi utegnilo moãno ‰koditi na‰emu
bodoãemu samostanu.«
»Brez skrbi, na‰a veljavnost se bo Ïe ‰e izkazala,« ga
je pater Konrad tolaÏil.
»Da, brez skrbi!« je opat Vincencij rekel z velikim za-
upanjem. »Mati boÏja, na‰a mogoãna zavetnica, nam bo
izprosila moãi, da ne bomo omagovali ob vzvi‰eni nalo-
gi, ki nas je poslala semkaj.«

138 
BELI MENIHI BESeDA

Drugi dan so vsi trije res ‰li na Kravjek, da bi se poklo-

nili Urhu Ljubljanskemu, namestniku in bratu deÏelne-
ga kneza, koro‰kega vojvode Henrika IV. ·ponhajmske-
ga.
Grbec je ‰el z njimi, da bi jim kazal pot.
Vrh skalovitega griãa nad dana‰njo Muljavo je taãas
bil trden grad in je na daleã gledal po dolini ob Krki in
v vso ‰irjavo tja do Stiãne ter okoli in okoli po gosto ob-
raslem niÏjem in vi‰jem hribju. Bil je lastnija deÏelnega
kneza, ki se je rad tu mudil v vroãem poletju.
Urh Ljubljanski, ‰e ne trideset let star, zdrav in moãan
ãlovek z vihrajoãimi rumenimi lasmi, jih je sprejel prav
prijazno. A ko so mu razodeli Hotimirovo stisko, se je
mogoãnemu gospodu potegnil obraz in hudo zmraãil.
»Vi‰enjski bi morali moãno kaznovati tistega uporne-
ga tlaãana!« je trdo poudaril.
»·e Ïival se brani!« je opat odloãno opomnil.
»Tlaãan se ne sme! Nikoli ne!«
»Tudi on je ãlovek in ne gre, da bi mu gosposka skru-
nila nevesto,« je ‰e bolj pogrelo opata.
»Paã, gre! Taka je na‰a stara pravda in ‰e vesel naj bo,
ãe se grofi poniÏajo do njegove Ïen‰ãine!« je mogoãnik
poudaril ‰e trje.
»Bog noãe tega, smrtni greh je in veãna kazen mu je
prisojena!«

139 
BELI MENIHI BESeDA

»Greh je upor zoper gosposko; saj veste, da jo je po-

stavil sam Bog! To uãite uporne tlaãane, v staro na‰o
pravdo se pa nikar ne me‰ajte!«
»Ali je cestni rop tudi stara pravda?«
»Kako to mislite?«
»Kar tako. âe je, zakaj na sodbo kliãete plemenite go-
spode, ki jim je cestni rop takisto stara pravda?« je tudi
opat dejal nekaj bolj trdo in umolknil.
Urh Ljubljanski je bil v zadregi in od jeze ni vedel kaj
reãi. Pater Herand se ni mogel veã premagovati.
»Molili bi za vas, pa bi bilo najbrÏ zaman!« je poãasi
in slovesno prikladal besedo k besedi. »Bog se vas usmili
ob va‰i smrtni uri!«
»Amen!« je pater Konrad skoraj zavpil, tako so zaniã-
ljive besede Urhove pogrele tudi tega mirnega in priza-
nesljivega moÏa.
Mogoãnega gospoda je bilo kar groza. Bal se je, da ga
menihi ne bi zama‰evali v nesreãe in bolezni. Kar prav
mu je bilo, da so kmalu od‰li.
Menihi so dolgo molãali, ko so za Grbcem jezdili proti
domu; od Ïalosti in nejevolje so molãali. Pater Konrad je
moãno rdel in vzdihoval, nekaj teÏkega se je kuhalo v
njem. Pater Herand je pihal skozi zobe, iz oãi so mu ‰vi-
gale strele, sveta jeza jih je vÏigala, ker ‰e nikoli ni sli‰al
tako zaniãljivih besedi kakor pravkar na tem gosposkem
gradu.

140 
BELI MENIHI BESeDA

Ozrl se je v grajske zidine, ki so se belo in sivo ble‰ãale

iz zelenja ‰irne hoste.
»Nak, tlaãani mi niso pogani, niso!« je naposled de-
jal. »Tlaãan dosti molitve stori, ãeprav jo me‰a s starimi
‰egami.«
»Gospoda pa so res ‰e pogani!« je tisto teÏko, ki se je
kuhalo v njem, udarilo iz patra Konrada. »Îivijo pogan-
sko in mislijo pogansko!«
»Da!« je oni odloãno pokimal in obmolknil.
Opat Vincencij je gledal v prazno in trpel.
Boleãina novega spoznanja in neuspeha za Hotimira
ga je grenko skelela. Bolj in bolj je spoznaval, kako je
gospoda neusmiljena, nepo‰tena in nekr‰ãanska in da
bo v boju z njo pe‰al, ãe mu Bog oãitno ne bo pomagal.
Iz vse du‰e je klical na pomoã Mater boÏjo in se nena-
doma na‰el v ãisto novi in silni misli.
Tudi on se je ozrl v grajske zidine in v sivino vi‰enj-
skega gradu, ki se je na levi strani pokazal v dalji, in je
slovesno rekel: »O gradovi, stari domovi mogoãnih in
brezboÏnih samosilnikov — prah, razvalina bo iz vas; na
niã vam bosta pri‰li moã in slava, le kletev v pravljici bo
vedela za vas in pusta, odljudna gadovina bo ondod, od-
koder se napihujete in strahujete tlaãana . . . !«
Malo je pomolãal, oba patra sta strahóma strmela
vanj.

141 
BELI MENIHI BESeDA

»Vas, mogoãniki, ne bo veã v krvi ne v imenu — Ljud-

stvo pa bo ostalo in vas bo zaniãevalo in vas bo prekli-
njalo . . . !«
»Amen!« sta oba patra dihnila in pobesila oãi pred
opatovim povzdignjenim licem, ki je sijalo od notranje-
ga ognja.
Prijezdili so do velike ceste. Nasproti jim je obaltno
‰torkljala silna, moãna Ïenska.
»Rodana —?« se ji je pater Konrad nasmehnil, ko je
pri‰la bliÏe.
»Hotimir mi je nekaj ãesnal, naj bi pri‰la malo do vas.
Pridem, vas pa nikjer! âe vi ne bi bili vi, bi midva zdaj-
le zaropotala! Bolnike imam na umu in na rokah, ne
utegnem po ridah in stezah plezavhati ne za vami ne za
nikomer ne!«
Govorjenje ni bilo prav umno, vendar recnò za to pri-
loÏnost.
Ko so jo vsi trije nekoliko pomirili, jo je pater Konrad
nagovarjal, da bi se vrnila in ‰la z njimi v ·entvid.
»Samo spremim vas malo, da ne bomo stali tu,« je de-
jala in z dolgimi koraki na teÏko stopala v‰tric njih.
»O roÏah in zdravilnih zeleh bi se rad menil s teboj.«
»Saj niã ne vem, ãesar vi ne bi Ïe vedeli bolje!«
»Kje rastejo v teh krajih, vidi‰, Ïe ne vem.«
»Golomraza zima se je prekmalu ogrela in je skalila
zeli; kratek mraz, ki je pritisnil na pómlad, jih je vse ãisto

142 
BELI MENIHI BESeDA

opalil, malo se jih je opomoglo in ni jih lahko najti,« je

hitro pravila.
»Ti jih najde‰, vem, da jih najde‰.«
»No, pri‰la bom drugiã,« je pokimala. »A zdaj poma-
gajte vi meni,« se je spomnila Henrikove rane, ki je vèn
in vèn rdela ob robovih in jo zato moãno skrbela.
»âe je tako, moram rano videti sam,« je pater Konrad
rekel v skrbeh.
Rodana se ni upala povedati, kdo je bolni.
V zadregi je pomolãala in se zagledala pred koão, ki je
podrta in podprta stala v rebri ob cesti.
»Hoj, ti, le pridno jej repo, da bo‰ imel Ïeno lepo!« se
je zasmejala ne prav umnemu mladeniãu, ki je sedel na
hi‰nem pragu in slastno jel iz sklede na kolenih.
»âe snem kad in obroãe, me nobena vzeti noãe!« je
dejal s polnimi usti.
»Tako pa te ni dosti prida; klek te polomil!« mu je za-
pretila in odgovorila patru:
»Hm, bolnik je siten, vpra‰ati ga moram, potlej pri-
dem po vas,« se je izvila in ‰la nazaj svojo pot, menihi pa
svojo pot naprej.
»Dobra Ïenska je tale Rodana,« jo je pater Konrad
pohvalil, »lepo skrbi za bolnika, ki se ji zaupa.«
»Hotimir se je zaupal nam,« je opat Vincencij vzdih-
nil, »pomoãi pa mu ne moremo, vsak korak, ki ga stori-
mo zanj, nam spodrsne.«

143 
BELI MENIHI BESeDA

»Ker je moã pekla ‰e prevelika v tej poganski gospo-

di!« je pater Herand zagorel.
»Molili bomo za Hotimira,« je pater Konrad vedel.
»Bog ga ne bo zapustil.«
»In molili bomo tudi za gospodo, da ji Bog omeãi
srce, nam pa odpusti, ker z jezo mislimo nanjo in mu
jemljemo sodbo,« je opat kratko potrdil.

144 
BELI MENIHI BESeDA

XI.

T isto jutro je Hotimir ob prvem svitu res ‰el z Budi-

slavom in Gorazdovim Îitovitom.
Budislav bi bil rad venomer dirjal, tako ga je gnalo k
Silani.
»Ne preÏeni konja, sicer bo‰ krevsal pe‰!« ga je Îito-
vit krotil.
»Oh, da ãlovek nima kreljuti!« se je Budislav nasmeh-
nil Hotimiru, ki je otoÏno gledal po zoreãem polju ob
cesti in po vaseh, ki jih je slutil na vi‰inah in v odroãnih
lokah in tokavah.
»Ko se bova vraãala, bo pa Hotimir tako vil in si Ïelel
Bog ve kaj!« se je Îitovit dobrovoljno smehljal. »Le kako
se pravi mo‰ki more tako slepo zagledati v dekli‰ki
obrazãek, bi rad vedel!«
Hotimir bi bil nekaj rekel, pa je prizanesel in se le tiho
namuznil Budislavu.
»Tebe mi je Ïal, o Hotimir!« je Budislav sku‰al razved-
riti tihega tovari‰a. »Le prizadevaj si, da bi zlepa umeh-
ãal grajske; to bi bilo najbolje. âe pa bi trmoglavili, mi
daj vedeti, pa ti privedem sto, dve sto trdnih pesti in ves
grad zdrobiva v sonãni prah!«

145 
BELI MENIHI BESeDA

Hotimir ga je pogledal s sevajoãimi oãmi.

»Kadar hoãe‰!« mu je Budislav rekel ‰e enkrat.
»Tamle je Trlepovina,« je Îitovit kimnil z glavo, ko so
prijezdili iz hoste in zagledali Trlepovo gradi‰ãe. »Vsaj
oglasiti se moramo, sicer bi Trlep utegnil zameriti in se
mojemu oãetu pritoÏiti.«
Hotimiru je bilo to prav, saj je moral Trlepu poveda-
ti, kako se mu razpleta predeno zavirane Ïenitve.
Le Budislav bi bil rad kar dalje, rekel pa ni niã, ko so
pred Trlepovino poskakali s konj.
»No, zdaj mi pa povedi zvedke in novice!« je Trlep
velel Hotimiru, ko sta ãez ãas Ljubi pustila Îitovita in
Budislava in poãasi hodila med njivami.
Hotimir je povedal vse.
»Sebe, njo in vse bi otel, ãe bi pobil grajske!« mu je
stara misel u‰la kar tako.
Trlep ga je molãe poslu‰al in strmo gledal zdaj v sivo
skalovje Ku‰ãarjeka tamle notri, zdaj nazaj ãez Témeni-
co in na Primskovo.
»Da, mladoliãen si ‰e, zato slaboviden, da ne gleda‰
daleã predse,« je poãasi in resno pogledal zbeganega
mladeniãa.
»Njim ni niã, ãe kdaj pobijejo nekaj ljudi!« se je Hoti-
mir upiral. »Zakaj bi jim prizana‰al jaz, ki mi toliko pri-
zadenejo in vse najhuje hoãejo?«

146 
BELI MENIHI BESeDA

»âe teh ne bi bilo, bi pa pri‰el drug gra‰ãak! Le to

pomni in ne rini v nesreão!« ga je svaril in obenem hva-
lil, ker hoãe spotoma ‰e Emo prositi pomoãi.
»Kamor se hudiã sam veã ne upa, tja po‰lje babo! âe
bi ona v strah prijela svoje brate, bi res utegnili odneha-
ti.«
Potlej je besedo obrnil drugam.
»Kako je pri vas?« je vpra‰al. »Ali ste dosti namlatili
jeãmena?«
»Precej, nihãe se ne pritoÏuje.«
»Kaj pa ozimina?«
»Ni kaj prida. Redka je, slabo zôri in ‰e snet jo tare.«
»Da, pozeba jo je vzela, zima je bila brez snega.«
»Vendar pri vas ne kaÏe slabo.«
»Bolje bi bilo lahko. Dobro gnojim in skrbim za mêno
semena,« se je Trlep hvalil.
»Vsaj ajdova sev naj bi plenjala dobro, da bi ãebele
imele veliko ber in mi kaj za pribolj‰ek!« jo je Hotimir
uganil, ko sta spet pri‰la do doma in se pomudila ob ulj-
njaku.
»Stoj, nekaj mi ‰e nisi povedal!« se je Trlep domislil.
»Z menihi, pravi‰, da si govoril. Kak‰ni se ti zdijo?«
»Prav prijazni so, vse jih hvali in spo‰tuje,« je pravil.
»In dobri so tudi, sicer bi si bili kaj bolj v komolec z
Vi‰enjskimi.«

147 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali ve‰, da bodo tudi oni gospo‰ãina s tlako in z dav-

‰ãino in desetino?« mu je posmehljivo kimal.
»Saj nimajo gradu!« je Hotimir dvomil.
»Sezidali si ga bodo, bo‰ Ïe videl.«
A mladi je molãal, misli o menihih niso bile hude,
preveã so se mu Ïe prikupili.
Ko so mladci spet potovali dalje, so tja do Gabra mol-
ãali vsak v svojih mislih.
Gaber, zdaj mu pravijo Veliki Gaber, je bil Ïe precej
velika vas na zveÏeni in vetrovni planoti potlaãenega
hribca, ki se mu podnoÏje omaka v Témenici in ãez ka-
terega je velika cesta lezla pod vrh Medvedjeka in odtod
dalje proti Trebnjemu.
Po njih odhodu se je zamislil tudi Trlep.
Menihi so mu vreli po glavi in prav niã v‰eã mu ni
bilo, da so se ljudstvu Ïe prikupili.
»Na‰ ãlovek je hlapec!« ga je vroã srd ujedal. »Pred
tujcem poklekuje, gospodi se prilizuje!«
Menihi so tujci in gospoda. Tudi oni bodo pestili tla-
ãana in ‰e novih dav‰ãin mu bodo prtili. Saj mora Ïe
zdaj dajati desetino ‰entvidski cerkvi. A kaj ‰ele bo, ko
se zgradi veliki samostan? âe bi se jim tlaãani Ïe zdaj
zaãeli malo upirati, bi se menihi opla‰ili in bi bili bolj
zmerni z dav‰ãino.
S takimi mislimi je ‰e tisti dan obdirjal Bèã, Prapreãe,
Îubino, Gaber in druga naselja, kjer je gospodaril kak

148 
BELI MENIHI BESeDA

svobodnjak ali vsaj praznik. Tem je zabiãal, naj ljudstvo

na‰ãujejo zoper novo gosposko, obenem pa oznanil
ljudsko veão, da bi to soboto, ko se sonce prevesi in zaã-
ne delopust, véãalo o obrambnih pripravah zoper ogr-
ske roparje, ki bi jeseni utegnili prilomastiti.
Na veão je povabil tudi ·entvid in ‰entvidske vasi.
In pri‰li so tisto nedeljo moÏje iz Stranj, Prapreã in
Îubine, iz Dol, s Hriba in iz Gabra, moÏje iz Bèãa, Hras-
tovega dola in Doba, s Pec in Kala in iz drugih vasi tam
okoli; iz ·entvida sta pri‰la samo Ïupan Svetlin in Grb-
ãev Belin. Vse ãrno jih je bilo v senci na Trlepovem sa-
dovnjaku.
Trlep je stopil na star ‰tor in kar vesel je bil, ko jim je
gledal ãez glavo in jih izpra‰eval, ali so Ïe kaj ukrenili za
primer, ãe bi se morali skriti Ogrom.
»V zarasli dolini prav globoke hoste smo napravili
staj in navozili klaje in ‰e je bomo,« je poroãal moÏ iz
Hrastovega dola. »Tja seÏenemo Ïivino z varuhi, sami
pa se skrijemo v votline pod zemljo.«
Bèã, Prapreãe, Îubina in Gaber so si izbrali gradi‰ãe
na Primskovem, ·entvidci in ‰entvidski kraji pa gradi‰ãe
nad ·entvidom.
»Pa samo Ïivino in blago, otroke, Ïenske in starãke
spravimo tja gor,« je Svetin pravil. »MoÏje in mladci pa
bomo stopili za okope na‰ega trga in bomo trli ogrske
betice, ãe bo katera ãeznje pokazala svoj pasji smrãek!«

149 
BELI MENIHI BESeDA

»Tudi mi ne bomo prizana‰ali Ogrom!« so se hvalili

tisti, ki so si izbrali Primskovo. »V soteskah in jarkih jih
bomo prestregli in potolkli, kolikor bomo mogli!«
»Da, da, taki ste mi v‰eã! Kdor se te pritakne s ‰ibino,
ga tre‰ãi s kolom! Da, udari! K vam bom pri‰el tudi jaz!«
jih je Trlep hvalil. »Taki bodite zmerom! Kdor se ne bra-
ni, ni vreden, da Ïivi! In ga je kmalu konec!«
MoÏje so dolgo véãali o obrambnih nalogah in tudi o
drugih skrbeh ‰irne soseske.
Trlep je vrhovatil besede in objedel gospodo, ãe‰, da
se ob nevarnosti poskrije v gradove, kmeta in tlaãana pa
pusti, da se sam otepa divjakov, kakor ve in zna, ali pa
skriva po hostah in jazbinah.
»In ko nevarnost mine, se gradovi odpro in gospoda
pride in ti pobere, ãe si kaj otel divjakom!«
»Res je — da bi tako ne bilo!« so mnogi vzdihovali.
»Kaj, ko bi kak grajski preÏun tiãal kje in si poslu‰ke
vtepal?« so bolj previdni in bojeãi skrbeli in se plaho
ozirali.
A Trlep je dalje v svoj tir speljeval besede.
»Gospo‰ãin pa neki ‰e ni zadosti!« je vpil. »V Stiãno
pridejo menihi. Trije so Ïe tu, pri Grbcu so se ustavili, za
njimi jih pride ‰e dosti drugih.«
»Oni menda ne bodo, kar so grajski?« je star moÏ
dvomil.

150 
BELI MENIHI BESeDA

»Kakor grajski!« je Trlep vedel. »Tlaãani jim bodo

morali tlaãaniti in dajati dav‰ãin, vsi drugi pa ‰e cerkve-
no desetino.«
»Saj jo pobira Ïe ‰entvidski Ïupnik.«
»Dobro bi bilo, da bi ostalo tako. âe kaj da‰, je Ïupni-
ku prav; ko se izmika‰, ãe‰, da nima‰, ti pa ‰e sam da,
kolikor more!«
»Mislim, da samostan tudi ne bo nikogar drl.«
»Dati jim bo‰ moral, ko bodo zahtevali, kakor si mo-
ral dajati gradu! ·e ãe si bo‰ zaredil zgolj Ïabjih bolh, bo
vsaka deseta morala biti meni‰ka! Pa te ne bi desetkali
v pridelkih in prireji?«
»Grad se res nikoli ni dal preprositi, da bi potrpel do
druge letine.«
»Pa vsaj upiral si se mu skrivaj lahko. Z menihi bo
drugaãe; zama‰ujejo te ali pa s toão in su‰o kaznujejo.«
»BeÏi, beÏi!«
»Vse lahko storijo, z Bogom in s hudiãem so zmenje-
ni!«
»To so same prazne.«
»Tako prazne, da bo‰ dajal desetino Ïupniku, potlej
samostanu in ‰e gradu, ãe ti bo kaj ostalo.«
»I, ti, Trlep, ãe bo samostan tudi gosposka, potlej ven-
dar grajske gosposke ne bo veã!«
»Meni‰?« je Trlepu za trenutek vzelo sapo. »Kaj pa
tole?« se je opomogel. »Do zdaj si zmerom rad ukanil

151 
BELI MENIHI BESeDA

grad, ãe si le mogel, in si bil sreãen, kakor ãe bi po sve-

tu pogledal.«
»Res je, tega greha se nisem ‰e nikoli spovedoval in se
ga tudi ob smrtni uri ne bom!« se je tlaãan smejal na vsa
usta in drugi za njim.
»Samostana ne bo‰ ukanil! Na spovedi te bo menih
vpra‰al tudi to, in na spovedi ne bo‰ lagal, kar obtoÏil se
bo‰. In za pokoro bo‰ dobil, da ‰kodo poravnaj!«
To je pa drugim zaprlo sapo.
»Trlep Ïe vidi samogoltnost in samopridnost samo-
stana, ko ga ‰e ni nikjer!« je Grbec v niã deval Trlepove
besede. »Jaz vendarle verujem, da samostanska pest ne
bo trda, gotovo pa ne tr‰a od grajske.«
»Da, da, tako je!« je Trlep podsme‰no rekel. »Belin
Grbec je pod streho vzel menihe, oni njega pa Ïe pod
kuto!«
»Zakaj govori‰, Trlep, ãesar ne misli‰?«
»In zdaj samo jezik kaÏe izpod nje, pa ‰e ta mu je pri-
striÏen!« se je Trlep ‰e dalje norãeval.
Grbec je molãal, a Svetin je godrnjal:
»Vidi se, tebi ga bo treba res pristriãi!«
Nastal je kratek molk. MoÏem ni bilo prav, da svo-
bodnjak zasmehuje po‰tenega Grbca.
»âe smo Ïe toliko govorili, doÏenimo, ali smo za me-
nihe in se jim bomo pokorili, ali jih ne maramo in jim
bomo nagajali!« se je oglasil praznik Repnik.

152 
BELI MENIHI BESeDA

»Pa doÏenimo!« je dejal Trlep in mu dal dolgo leskovo

palico.
Repnik je z njo ‰el od moÏa do moÏa in vrezaval, ka-
kor je kdo rekel, najprej glasove za menihe, potlej pa ‰e
glasove, ki so bili zoper nje.
Glasov za menihe je bilo na leskovem rova‰u kmalu
prav velika veãina.
»Hlapci!« je Trlep revsknil in skoãil s ‰tora. »Ko se
vam bo godila krivica, se me boste Ïe spomnili! Pa nikar
ne mislite, da bom za vas obletaval tudi menihe, kakor
sem Ïe veãkrat Vi‰enjske!«
Hud je bil, pa ne na menihe, ker so menihi, marveã le
na gosposko, ki bo meni‰ka. A gosposki je rad naspro-
toval vsaki, tej ‰e posebno, ker bo zvi‰ala tlaãanske da-
jatve.
Zelo hud pa je bil na tlaãane, ki poklekujejo pred to
tujo in novo gosposko in se ji prilizujejo.
»Hlapci!« je dejal ‰e enkrat in grdo pogledal Grbca.
Nejevoljno se je potlej obrnil proã in zagledal ãez po-
lje, ki se je v zdravem veselju sonãilo od Ceste do Ku-
‰ãarjeka in Klanca.
»MoÏje prav za prav ne mislijo napaãno,« se je trez-
nil. »Posvetne gosposke ne bo, kjer bo samostanska, ki
bo vsaj kr‰ãanska; in po zoreãem polju se ne bo drevila
za divjaãino, ne bo v cestni rop silila tlaãana in mu ne bo
skrunila druÏine . . . »

153 
BELI MENIHI BESeDA

Tako se je v hitrici skoraj Ïe zbogal z menihi, pa ga je

spet ugriznila stara uporna misel zoper vsako gosposko
in dregnila jeza na premehke tlaãane.
»Hlapci ste pa vendarle!« je renãal, ko je gledal za
njimi in ‰el med njive, da bi se mu ‰ãetine vroãe jeze po-
legle lepo v miru. Tri kmetije so mejile njegovo zemljo.
Veãkrat je Ïe prosil Vi‰enjske, da bi mu jih prodali, pa
noãejo, menda nala‰ã ne.
Misli so se motale, jeza se mu ni hotela poleãi.
»Mi je pa Ïe Hotimir bolj v‰eã!« se je ãez ãas spomnil
mladega Vi‰njana. »Ta v srcu ni hlapec in nikoli ne bo.
Ko se bo malo uhladil in unesel, bo pravi moÏak.« —
Vesel ga je bil.

154 
BELI MENIHI BESeDA

XII.

V Trebnjem se je Hotimir loãil od tovari‰ev in ‰el v

grad.
»Pomiri se!« ga je Ema potolaÏila. »PreloÏi poroko, za
Îivko se nikar niã ne boj! Jaz jo bom varovala.«
Hotimiru se ta tolaÏba ni zdela prav dosti vredna. Za-
dovoljen je vendarle bil, ker je ãutil, da je vse, kar je mo-
goãe, storil za mir z grajskimi in da se mu posihmal bo
le s silo bosti zoper silo. Spomnil se je Budislavove po-
nudbe in se boja ni veã bal. Zato je kar naravnost govo-
ril, ko ga je Ema naposled ‰e vpra‰ala:
»Ali je res, da je nekdo na kresni veãer napàl v Steha-
nu neke tovornike?«
»Res.«
»Kaj si bil zraven?«
»Moral sem biti!«
Zdaj je vedela, da je vi‰enjski grad spet skrunil svoje
ime. Stopila je k oknu in se zagledala v Témenico, ki je
v vijugah poãasi lezla, kakor bi Ïe vedela, da ji je zdaj
zdaj ponikniti v zemljo.
Grofinji Emi se je oko skalilo od Ïalosti in sramote.
Obrnila se je in mu je velela:

155 
BELI MENIHI BESeDA

»Pojdi domov, ãakaj, miruj in veruj vame!«

In je ‰el v veri in dvomu.
Na vi‰enjskem gradu pa je bilo joj. Rodana, ki je vsak
dan hodila ogledovat Henrikovo rano, je silila, da bi po-
klicali meniha. Majnhalmu je ta misel bila moãno ãez
glavo. Kako bi kaj prosil menihov, ko je bil zadnjiã tako
neprijazen z njimi?
»Poãakajmo ‰e!« se je branil. »Tudi tvoje zeli so pri-
dovne.«
»In bi bile ‰e bolj, ãe bi jih pripravila menihova uãe-
nost,« je modro pribelil Somrak, ki je zaradi svoje ‰ola-
nosti bil na gradu v nekih ãasteh, da je vãasih smel ka-
tero ziniti. Rodana ju ni poslu‰ala, kar ‰la je svojo pot.
»Pa ‰e nekaj bi bilo treba,« je Somrak potlej menil.
»No, kaj?«
»Pomoãi boÏje.«
Majnhalm ga je debelo gledal. Sitno mu je bilo. Nobe-
ne mu ni vedel vrniti. Poniglav je ‰el k Henriku, kakor
vselej, kadar se sam ni znal pretipati do prave misli.
Kaj svétuje Rodana, je poãasi povedal.
Henrik je od boleãin paãil obraz in molãal.
Ditrik je hotel Ïe kar sam skoãiti po meniha, pa ga je
Majnhalm ustavil.
»A kaj meni‰ ti, Henrik?« je neodloãno vpra‰al brata.
»Boli, peãe — ko bi Ïe vendar kmalu prestal!« je Hen-
rik javkal in miÏal.

156 
BELI MENIHI BESeDA

Napomenek konca, smrti je Majnhalma prepla‰il, da

se je vdal. »Pa skoãi!« je pokimal Ditriku.
Iz gradu je potlej gledal po dolini, kako je Ditrik dir-
jal na najbolj‰em konju. Brat bi utegnil biti res v nevar-
nosti. Pomoã, ãe je ‰e mogoãa, naj bo hitra.
Da, saj je res prav, da gre Ditrik. Menihi so gotovo kaj
uÏaljeni. âe bi poslal koga drugega, ‰e opravil nemara
ne bi niã.
»Da bi se le kaj ne pritaknilo Henriku!« je vzdihoval
v skrbeh. Pa ‰e druga stiska ga je pestila in meãila. Urh
Ljubljanski je poslal slà, naj se Majnhalm zglasi na Krav-
jeku.
»Tisti trÏa‰ki cunjar me je priãrnil!« je Majnhalm
mencal in ugibal, kako bi se izmotal.
Henrik, to je vedel, bi vse zvraãal na Turjaãana; Dit-
rik pa ‰e tajil ne bi.
»Kar taji, ãe more‰, ko pa so trije ranjenci tu od tistega
veãera!« je obupaval. »Urh tudi to gotovo Ïe ve.«
In ni svoje skrbi razodel ne Henriku in ne Ditriku, le
tak ali Ïe tak zagovor si je narejal in preurejal.
Îe blizu ·entvida je Ditrik sreãal sestro Emo, ki je z
velikim spremstvom vihrala nad razuzdani vi‰enjski
grad.
Vso pot je po tihem Ïe kar naprej zmerjala Henrika,
podpihovavca v vsem hudem, Majnhalma pa ‰e pose-
bej. A ko je zdaj sli‰ala o nevarni Henrikovi rani, ki bi jo

157 
BELI MENIHI BESeDA

le ‰e menih utegnil ozdraviti, se je moãno prestra‰ila.

Vsa srditost in ostra besediãnost sta jo minili.
»Pojdi hitro, da prej prideta!« je velela bratu in dirjala
proti Vi‰nji gori.
Majnhalm, ki je brata najraj‰i prepu‰ãal Rodani, je
nestrpno hodil na stolp in oprezovalpo dolini, ali se Di-
trik Ïe ne vraãa z menihom.
Vest ga je pekla. âe Henrik umre, bo on kriv njegove
smrti. Bog mu ne bo odpustil, vsa deÏela mu bo zame-
rila in sestra Ema bo umrla od Ïalosti in sramote.
Kar se je v dalji na cesti pokazal oblak prahu.
»Îe gresta! Tako hitro — kako je to mogoãe?« ni ra-
zumel. A ko je dlje gledal, je strahóma videl, da se v sil-
nem diru pribliÏuje veã jezdecev,
»Kdo so? Kaj hoãejo?« ga je grelo. S tako kosmato
vestjo se je bal vsega.
Tudi grajski ãuvaj je menda mislil tako, ker je z rogom
opozoril grajske varuhe. Ko bi trenil, so bili vsi hlapci za
oslono grajskega branika in ãakali nadaljnjih povelj.
»Kako je z Ditrikom?« se je ustra‰il. »Ali jim je u‰el?«
Za trdno je mislil, da kak ma‰ãevavec gre nadenj in da
bi bil utegnil spotoma prestreãi brata Ditrika.
Kmalu pa je spoznal, kdo je.
»Ali se je danes res vse zareklo zoper mene?« se je
vznejevoljil.

158 
BELI MENIHI BESeDA

Pred gradom je sprejel sestro in ji dejal, ko jo je po-

zdravil: »Dirja‰ kakor vojvoda med voj‰ãaki, da sem se
kar ustra‰il!«
»Kdor ima slabo vest, se boji vsake sence!« je Ema de-
jala in zdrsnila s konja.
»Tudi za boj sem se pripravil,« se je kislo nasmehnil.
A Ema je zamahnila z roko in vpra‰ala brez pomude:
»Ali je Henriku res tako hudo?«
»Mislim, da ne. Pa saj bo menih povedal.«
»Sli‰ala sem, da si se Ïe kaj slabo priporoãil meni-
hom.« Zdaj je on zamahnil z roko in odvedel sestro v
grad.
Sestra je bila tako potrta, ko je videla trpeãe bratovo
obliãje, da je pozabila na vse oãitke, ki jih je bila name-
ravala v zobe zmetati obema malopridnima bratoma.
Kar tiho je Ïdela in komaj komaj ‰e du‰ila obupni jok, ki
se ji je nabiral v srcu in jo ma‰il v grlu.
Kmalu je ãuvajev rog spet naznanil bliÏajoãe se tujce.
Bila sta Ditrik in pater Konrad, ki sta vsa znojna in pra‰-
na prihitela.
Pater Konrad se je smehljal, kakor ne bi bil pri‰el pod
streho moÏa, ki je bil pred nekaj dnevi prav neprijazen
z menihi. A ko je pregledal rano, se je malo zresnil in
dejal: »Zakaj ste odla‰ali? Saj vam je Rodana povedala,
da se rana vnema.«
»Gospod pater, ali je zelo nevarno?« je Ema drhtela.

159 
BELI MENIHI BESeDA

»âe se ‰e prisadi in ognoji, bo prav nevarno!« je dejal

in brÏ izpral in prevezal rano.
Majnhalm je prebledel in pobesil oãi.
»Pomagajte, re‰ite ga!« se je poniÏal in prosil meniha.
»BoÏja volja se bo zgodila,« je pater Konrad voljno
govoril. »Da bo milostna, se priporoãimo Devici Mari-
ji!«
»Da, da!« se je Ema domislila. »Na boÏjo pot bom ‰la
v Lesce prosit Mater boÏjo, da bi brat ozdravel.«
»Mati boÏja ni zavrgla ‰e nikogar, ki jo je prosil po-
moãi,« ji je pater Konrad pritegnil.
Ditrik si je od bridkosti molãe grizel ustnice, Ema je
ihtela in kleãala ob bratovem leÏi‰ãu.
A Henrik se je ujezil.
»Brez skrbi, ne bom ‰e iztegnil kopet, ne! Dosti bi jih
moralo priti, da bi mene spravili na tla! ·e vse bo dobro
— ali ne, pater?«
»Tako, da! Le pogum, zaupajte in mirujte, prav kma-
lu bo spet vse dobro!« ga je tudi pater hrabril. »In na
miru ga pustite!« je velel drugim in pri bolniku pustil
samo starega streÏnika.
»âez dva dni se bo vse izkazalo,« je dejal in ‰el z Ro-
dano, da bi videl njene roÏe in maÏe.
Sopihal je v strmi Pe‰ãenjak za Rodano in Somrakom,
ki ga je spremljal.

160 
BELI MENIHI BESeDA

»Bog ti pomagaj, o Rodana, v stra‰ni hosti Ïivi‰!« se je

oddihoval in v go‰ãi natikal z dolgo meni‰ko haljo.
»Uboga hostnica, kaj se ne boji‰ volka, kadar sama ho-
di‰ tod?«
»Boji pa, boji!« se je Somrak smejal. »Ampak volk! âe
jo le vidi, kar rep stisne in na ves splav zbeÏi! Kaj meni-
te, tudi zver rada Ïivi!«
»Pa ãe je ãlovek takole golopest?« se je pater smejal.
»O, ‰e noben volk ni z njo tvegal Ïivljenja; tudi med-
ved se ji pametno ogne!«
Rodani poveliãevanje njene moãi ni bilo nev‰eãno,
kar smehljala se je in gredoã, kakor bi se niãemurno ho-
tela izkazovati, s stra‰no moãjo lomila ali krivila veje in
debla, da bi menih laÏe hodil; vendar ji Somrakova dru-
‰ãina ni bila niã kaj po volji.
»Saj res ni prav varno v hosti,« je s hitrim domisle-
kom dejala Somraku. »Kar vrni se, da se ti kaj ne pritak-
ne; meniha bom Ïe jaz spremila iz hoste.«
»Ne, ne!« je menih ugovarjal, ker se je vendarle neko-
liko bal in ker se mu ni zdelo spodobno, da bi se sam z
Ïensko motal po hosti. »Somrak le naj gre z nama!«
Rodana je stala, gledala zdaj tega, zdaj onega in upor-
no molãala.
»Nimam rada, da bi ‰el z nama!« je naposled rekla.

161 
BELI MENIHI BESeDA

»Vidim, ne zaupa‰ mu prav,« je pater Konrad spoznal

in jo miril. »Na mojo besedo mu zaupaj, saj je dober,
kr‰ãanski ãlovek.«
Îenska pa se ‰e ni podala. Somrak ji je bil res ãez gla-
vo. O, ãe ne bi bilo meniha, tako pa bi tole grajsko gni-
do odfrknila tjadol po Pe‰ãenjeku, da bi se vse kadilo za
njo! Pa res! V koãi sta ranjena tovornika. âe ju grajski
zavohajo, bi ju hoteli dobiti v pest. Tako bi morala na-
‰ãuvati svoje velikane, in ti bi zdivjali in vse pomendrali.
»Vendar vas prosim, velite mu, naj se vrne zlepa ali pa
vas mirno poãaka tukajle,« je prosila patra, Somraka pa
‰e pogledala ni veã.
»âe mu ne zaupa‰ na mojo besedo, se vrnem tudi jaz,
glej!« ji je pater Konrad nejevoljno zapretil.
»Nikar tako, sveti moÏ!« se je ustra‰ila. »Saj noãem
niã vam.«
»A kaj se ti je zameril Somrak?«
»Grajski je!« je dejala, stopila tikoma pred Somraka in
mu zapretila:
»Menih hoãe, podam se. Ali povem ti, da te raztolãem
v sonãni prah, ãe se mi po tebi kake nev‰eãnosti nakre-
tijo z gradom! Dobro me pomni!«
»Jaz oslepel, ãe bom razodel, kar zaradi tebe ne bi
smel!« ji je prisegel.
Pomirjena je spet lomastila dalje in mrmrala, da sta jo
oba sli‰ala:

162 
BELI MENIHI BESeDA

»Kaj mi je bilo treba tega? Za babo je res bolje, ãe

dedcev ne pusti do sebe!«
Dedca bi se bila rada smejala, pa nista hotela draÏiti
rogovilaste babe.
Kar se je prav blizu nekje zagnal pasji lajeÏ. »Doma
smo,« je Rodana dejala. »Psa me Ïe ãutita.« Iz drevja se
je pokazala Rodanina koãa. Pred koão je v senci stare
bukve leÏal bolnik, ob njem je sedel drugi z obvezano
glavo.
âez prag je na plano stopila Jelena.
»Bog vaju sprejmi, o mila gosta!« je obema tujcema
prijazno Ïelela dobrodo‰lico.
»To je moja Jelena,« je Rodana povedala.
Tudi Jeleni ni bilo prav, da je Somrak videl oba bolni-
ka. Strahóma je gledala zdaj mater, zdaj bolnika, zdaj
Somraka.
»Tista dva sta tujca. Na kresni veãer so ju tamle zunaj
ranili pocestni razbojniki, a jaz sem ju pobrala, da bi ju
zdravila,« je mati izdala skrivnost, kakor ne bi bilo niã.
To je pomirilo hãer. Zdaj je tudi Somrak vedel, zakaj se
ga je Rodana tako otepala.
»Lepo si ravnala, Rodana!« jo je pohvalil.
»Dobro delo usmiljenja si storila,« ji je pater Konrad
kimal. »Bog ti ga ne bo pozabil.«
»E, kaj bi tisto!« se je branila. »Poglavitno je, da sem
ju otela pogube in da vidim, kako lepo se zdravita.«

163 
BELI MENIHI BESeDA

Pater Konrad ju je pregledal in pohvalil Rodano. ȉis-

to prav ju streÏe‰, jaz sam ne bi znal bolje.«
Rana Kri‰tofa Planine se je celila skoraj kar vprião,
bolnik je postajal bolj in bolj ãvrst in veder. Mihael pa se
je sam hvalil: »O, nobene sile mi ni veã; le ãrepina mi je
‰e nekoliko gluha, koder me je razbojnik poãil, pa to me
niã veã ne moti.«
»Res je, kar iz rok ga lahko da‰,« je menih rekel Ro-
dani.
»Nikarte no!« je Jeleni u‰lo. »·e ponoviti bi se mu
utegnilo.«
Lice ji je rdelo, hitro je dihala, rada bi bila povedala
neko veliko skrivnost, ki jo je sama poznala in ki je izreãi
ni znala; le oãi, velike in pla‰ne, so ji begale od matere
do meniha in obstajale pri Mihaelu.
Rodana je gostoma razkazovala maÏe in zeli, Jelena
pa je malo proã zmamila Mihaela in se ga je lotila:
»Kaj si nas Ïe sit, da tako junaãi‰ z zdravjem?«
»BeÏi no!« se je Ïivo branil. »Z gospodarjem vam ni-
koli ne bova mogla povrniti, kar ste za naju storili tvo-
ja mati, ti in bratje.«
»Nisi ‰e dolgo pri trgovcih, govori‰ pa Ïe ãisto trgov-
sko! Kakor bi se ljubezen do bolnika dajala na posodo!«
»Saj vem, ljubezen se najbolje plaãuje z ljubeznijo.
Zato bova ostala dolÏna, ker vam in treba take najine
ljubezni.«

164 
BELI MENIHI BESeDA

Jelena je molãe pobesila oãi, ga ãez ãas poãasi in otoÏ-

no pogledala in ‰la h Kri‰tofu.
»Vidite, tudi menih pravi, da boste zdaj zdaj zdravi,«
je poãenila obenj in mu popravila zglavje. »Kako sem
vesela!«
»Jaz pa ne, Jelena!« se je Kri‰tof nasmehnil.
Tale Jelena mu je bila v‰eã bolj in bolj. Zdrava je, do-
bra je, ljubezniva je in ãedna tudi — po mestno pa bi jo
vzgojil sam in obtesal in opilil, da se mu je ne bi bilo sra-
movati med priskutnimi me‰ãani.
Loãitev od nje, ãeprav ne za dolgo, bi mu bila res bo-
leãa.
»Bog pomagaj — kaj pravite?« ga je debelo pogleda-
la. »Zakaj ne bi bili veseli zdravja?«
»Ko bom zdrav, bom moral iti.«
»Podi vas nihãe ne. Seveda, ‰li boste, ker na‰i niste.«
»Tihota hoste in mirnosti med vami sta mi ozdravili
tudi du‰o in predrugaãili misli, da se kar bojim dneva,
ko mi bo tvoja mati vzela zadnjo obvezo z zaceljene
rane.«
»Da, odpoãili ste se res prav lepo; samo boleãin pa
vam je bilo dosti prestajati.«
»Pravi‰, da va‰ nisem?« se je spomnil. »O, kako rad bi
bil va‰, zmerom va‰!«
Jelena se je zasmejala, reãi pa ni vedela kaj.

165 
BELI MENIHI BESeDA

»Ko bom res ‰el, bi rad tebe vzel s seboj, tako bi pos-
tal va‰. Jelena, ali bi hotela biti moja?«
Jeleno je minil smeh, tudi odgovor se ji je zataknil.
»Jelena, ljubim te, hudo bi mi bilo brez tebe!« jo je
snubil.
»Sami pravite, kako v‰eã vam je tihota na‰ega Ïivlje-
nja. In kako bi brez nje Ïivela v daljnem svetu jaz, ki sem
se rodila v njej? In tako daleã od matere in bratov? Joj,
ne zamerite, ali to res ni mogoãe, nikakor ni mogoãe!«
»Hoste tam res ne bi imela, zato pa hi‰o kakor grad.
Imenitna, bogata gospa bi bila, Jelena! Slu‰alo bi te
krdelo kr‰ãenic in hlapcev, obleka bi ti bila iz svile in
Ïameta in vse bi te ãastilo.«
»Ne zamerite!« je odloãno odkimala.
»Premisli! Preden pojdem, te bom ‰e vpra‰al,« je tiho
dejal, ker se je Rodana z gostoma pokazala na pragu.
Razkazala jima je Ïe vse maÏe in zeli, zdaj pa ‰e pra-
vila, kako so jo bili poklicali k Henriku.
»Toda mudilo se jim ni preveã!« je pater Konrad go-
drnjal.
»Nemara bi bili radi potlaãili, da se tista malopridnost
ne bi razvedela.«
»Bog se jih usmili!«
»V‰eã mi je, da se vsaj moja bolnika zdravita tako.«
Mihael je poãenil ob gospodarja.

166 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali bi mi kaj moãno zamerili, ãe bi vas prosil, da bi

me pustili iz sluÏbe?« ga je v zadregi vpra‰al.
»Kaj si dobil drugo?«
»·e ne. Pa zidar sem, menihi bodo zidali, gotovo bi
me marali.«
»Sam bom, glej, ãe me pusti‰,« je vzdihnil. »Vendar te
noãem zavirati; le pojdi, kadar hoãe‰.«
»Saj veste, tukaj bi se najlaÏe skrival oãakovim biri-
ãem.«
»Da, da, le pojdi!« je dejal in videl, da ju Jelena po-
slu‰a za vogalom.
Jelena je postala prav vesela.
Kri‰tof Planina je uganil njeno veliko skrivnost in je
bil zelo otoÏen. Jelena se ni veã menila zanj, videla je le
Mihaela in ga karala:
»Zakaj mi nisi zaupal, da misli‰ ostati med nami?«
Za odgovor ji pa ni bilo, kar rdela je in veselo pela tiho
pesem brez besed.
Bolj kakor kdaj rana je zdaj Jelenina radost pekla Kri-
‰tofa Planino. Obraz, ‰e pred trenutki veder in svatov-
ski, se mu je zmraãil. âemernost ga je paãila, ãeprav se
je pater Konrad ‰e enkrat prav prijazno zanimal zanj in
mu obetal skoraj‰nje okrevanje.
»Da bi le Henriku kazalo tudi tako ugodno!« se je me-
nih spomnil gradu. »Îe zaradi blage sestre in zaradi
Ditrika, ki ni napaãen ãlovek!«

167 
BELI MENIHI BESeDA

A Ema in brata so se po patrovem odhodu umaknili

v veliko sobano in se nekoliko Ïe pomirili.
»Pa ãlovek nima samo te skrbi!« je Majnhalm vzdiho-
val.
»Za boÏji ãas, kaj se je ‰e zgodilo,« je poparilo Emo. In
Majnhalm ji je povedal, da ga na sodbo kliãe Urh Ljub-
ljanski.
»Pojdi z menoj, Ema, zagovarjaj me!« se je domislil
kar nenadoma.
»Kaj pa si spet storil?« se je sestra delala.
»Niã!«
»âe je tako, se bo‰ lahko branil sam!«
»Tvoj moÏ je Urhov prijatelj.«
»Kaj bi torej jaz?«
»Tvoja beseda bi na Kravjeku vendarle zalegla veã ko
moje —«
»— izgovarjanje!« mu je prestregla laÏ. »Kaj si na
kresni veãer v Stehanu, za sveto ime boÏje, spet poãel z
nekimi tovorniki?«
Majnhalm in Ditrik sta se zaãudila, odkod ve to.
»Vem in sram me je, da vem!«
Zelo je bila huda in ga pla‰ila s ãasnimi in veãnimi
kaznimi, naposled pa se je le vdala,
»No, ‰la bom jutri s teboj na Kravjek, ãe misli‰, da
moja beseda res toliko zaleÏe pri Urhu.«

168 
BELI MENIHI BESeDA

»Da, tvoja bo obveljala, ne bo ti je prestrigel z nemi-

lostno sodbo.«
»Saj pravim, poskusila bom. Ali samo, ãe mi izpolni‰
neko pro‰njo.«
»Tudi jaz ti je ne bom zavrnil.«
Ema bi bila rada prosila, da bi se Hotimir in Îivka
smela vzeti. Pa je poznala bratovo samopridno strast-
nost in se je bala, da bi ‰e bolj zamotala in zavrla mla-
do Ïenitev, ãe bi se uprl in se ob Îivki spozabil. Urh ga
za to ne bi klical na sodbo, saj tlaãan nima nikjer nobe-
nega varuha.
«Spletiãna mi je postala nekaj hromotna,«je dejala.
»Med Trebanjkami je nimam nobene pripravne. Daj mi
Îivko, dokler ne okreva moja.«
»Hm, Îivko? To je res sitno. Îivko sem prav te dni
doloãil, da bi pri‰la v sluÏbo na grad.«
»Zakaj?« je Ema od nejevolje zardela.
»Glej, na‰e staro motovilo, kuharica Mojca, ki jo je bil
Hartvik privedel iz Korotana, kuhe ne zmaguje veã; tudi
pozabljiva je Ïe, da jedi soli dvakrat ali pa nobenkrat. Ko
bi se Îivka nauãila, bi lahko napodil staro krmeÏljavko
tresoglavo.«
»Nikar ne laÏi! Mojca je ãisto dobra kuharica!«
»Zakaj hoãe‰ prav Îivko?«

169 
BELI MENIHI BESeDA

»Da se ti, brezboÏni grdavÏ, ne bi pregre‰il ‰e grje,

nego si se Ïe v Stehanu in drugod!« se je Ema ujezila.
»Kaj meni‰, da ne vem, zakaj bi jo rad na grad?«
»Katero drugo si izberi!« je Majnhalm silil.
»Zdaj pa si ‰e poi‰ãi katero, da bo ‰la s teboj na Krav-
jek — jaz ne pojdem!« je s peto udarila ob tla in mu obr-
nila hrbet. Majnhalm se je ustra‰il in tiho umaknil, da bi
se posvetoval s Henrikom.
»Stori, kar hoãe‰!« je Henrik godrnjal. »Vem pa, da
bo‰ brez Eme prav slabo opravil pred Urhom.«
Majnhalm je sedal, vstajal in stopal sem, tja, naposled
pa vzdihnil:
»Pa naj jo vzame!«
»Saj drugaãe ni mogoãe!« se mu je Henrik posmehnil.

170 
BELI MENIHI BESeDA

XIII.

D rugi dan sta sredi lepega dopoldneva res jezdila

ãez Vrhé na Kravjek; za njima se je po slabi poti
spotikalo veliko spremstvo. Tako bahato spremstvo je
bilo nepotrebno, saj pot ni bila dolga in napada se tudi
ni bilo bati odnikoder; ali Majnhalm je hotel, da se Urh
Ljubljanski spomni, kako mogoãen je vi‰enjski gospod
in kako odliãen njegov rod.
Brat in sestra sta molãala vso pot. Njega je skrbelo,
kako se bo izmotaval Urhu, ki ga bo brÏkone trdo pes-
til; skladal je zagovor za zagovorom, vendar pravega, da
bi rekel: tale pa bo! ni in ni mogel uganiti.
»Niã se ne bom posebno otepal, ‰e zareklo bi se mi
kaj, da bi me sitneÏ ljubljanski potipal ‰e za katero dru-
go Ïilo!« je naposled sklenil. »Saj je Ema tu,« se je za-
na‰al. »Zakaj pa je Bog Ïenski ustvaril jezik?«
Grofinja Ema, poboÏna Ïenska in ljubeãa sestra, je Ïe
doma dosti ujedala razuzdanega brata; zdaj je nejevolj-
no molãala in otoÏno premi‰ljevala, kako bi zavrla div-
je Ïivljenje na vi‰enjskem gradu.

171 
BELI MENIHI BESeDA

»Majnhalm se mora oÏeniti, sicer zanj ne bo prav!« je

na‰la misel, ki se ji je zdela prav‰a in prav‰a. »Tudi Hen-
rik se bo potlej unesel in kam priÏenil.«
Majnhalm je nenadoma pridrÏal konja, nosnice so
mu zadrhtele od vznemirjenja, oãi so se uprle v daljo na
desni strani in so mraãno obstale.
Po stari cesti ãez Ilovo goro se je navzdol spu‰ãala ãe-
tica potnikov s tovornimi konji.
»Kdo so,« ga je grizlo. »Kako se upajo golomi‰iti tod
brez vednosti Vi‰enjskih?« BrÏ je velel hlapcu, naj skoãi
in pozve, kdo so, odkod in kam gredo, kaj tovorijo in
pokaj se ne oglasijo na vi‰enjskem gradu, da bi plaãali
potno dav‰ãino. Hlapec je zdirjal in se je kmalu vrnil.
»Zidarji iz âedada,« je na kratko povedal. »Oglejski
oãak jih je poslal v Stiãno, da bi zidali samostan; tovo-
rijo pa le zidarska orodja in svoje potne potreb‰ãine.«
»In zakaj se izogibajo Vi‰nje gore?«
»Pravijo, da jim je preveã od rok; sicer pa da potuje-
jo z varstvom oãakove oblasti v samostansko gospo‰ãi-
no in da ne poznajo navad tega divjega kraja.«
Majnhalma je pogrelo, da je kar zardel od togote. âe
ne bi bilo Eme, bi ‰el in jih pouãil o navadah »tega div-
jega kraja«, da bi jih pomnili noter do smrti.
Urh Ljubljanski je bil tisti dan prav dobre volje.
Pravkar je na Kravjek pridirjal brzi sèl grofa Otona
Ostrovrharja s Svibnega in naznanil, da plemeniti in

172 
BELI MENIHI BESeDA

mogoãni gospod grof in njegova plemenita in lepa hãi

grofiãna Zofija prihajata v goste in da sta nemara Ïe
prav blizu.
»Kje si se loãil od njiju?« je slastno izpra‰eval slà.
»V Metnaju nad Stiãno.«
»In se nisi kaj mudil spotoma?«
»Vso pot sem dirjal. Konj je dober. Kaj dosti veã ko
eno uro nisem potreboval do semkaj.«
»Zdaj zdaj utegneta biti Ïe tu,« je Urh dognal in se
umaknil na grajski stolp, da bi Ïe od daleã zagledal mila
gosta. Oãi so mu iskale proti Stiãni, misli pa so se bale.
»Ostrovrhar je poboÏen moÏ in zelo cerkven; saj je
sti‰kemu samostanu za zveliãanje svoje du‰e Ïe v dar
namenil pet kmetij pri Litiji,« je vedel. »Kaj, ko bi ga me-
nihi kje prestregli zdajle in mu potoÏili, kak‰nih jim je
bilo ondan sli‰ati na Kravjeku?«
Te misli se je res ustra‰il. Da, ãe bi Ostrovrhar to zve-
del, ne bi bilo prav niã nemogoãe, da bi od trmoglave
goreãnosti ovrgel zmenek, ki ga ima z njim, in da mu ne
bi dal Zofije.
»Zbogati se bo treba, z menihi, zbogati,« je spozna-
val. »In Vi‰enjske obuzdati, da bo tudi menihom v‰eã!«
Iz takih misli ga je vrgel rog grajskega ãuvaja, ki je na-
znanil, da se nekdo bliÏa. Ozrl se je in je tudi sam opa-
zil Vi‰enjskega z velikim spremstvom.

173 
BELI MENIHI BESeDA

»In prav danes mi pride ta rogovileÏ!« je nejevoljno

stresnil z glavo in se spomnil sovra‰tva, ki je zaradi de-
Ïelnoupravnih zdrah razdvajalo rodovino mogoãnih
grofov ·ponhajmov, koro‰kih vojvod, in rodovino v Sa-
vinjski in Slovenski krajini slavnih in bogatih grofov Pla-
jenskih . . .
Ha, in zdajle je prilika za hud udarec po grofih Plajen-
skih v Vi‰nji gori . . . In te ma‰ãevalne Ïelje so se kma-
lu umikale prej‰njim mislim in skrbem. Pa obraz se mu
je brÏ zjasnil, neka misel ga je udobrovoljila.
»Saj res!« si je pokimal. »To bi potolaÏilo menihe in
pridobilo Ostrovrharja!«
Voljna misel ga je do kraja udobrovoljila, pogled mu
je spet tipal proti Stiãni, srce je ‰lo z njim in iskalo gro-
fiãno Zofijo.
Po dolini se je mirno igral lahak veter, su‰il njive, Ïe
za ajdovo sev razgaljene, in prebiral listje na drevju, —
le cestnega prahu, ki ga mezgajo konjska kopita, ni dvi-
gal ‰e nikjer.
»Preden prideta, bom z Vi‰enjskim Ïe opravil,« je de-
jal in odhitel v vite‰ko sobano, kjer sta ga ãakala Majn-
halm in Ema.
»O veleplemenita gospa grofinja, kaj pa vi? Neskonã-
no me veseli, da vas smem pozdraviti pod svojo streho!«
je Urh v zadregi pozdravljal Emo, ki je ni priãakoval in
ki mu bo najbrÏ v napoto, ko ji bo sodil brata. »Kako pa

174 
BELI MENIHI BESeDA

kaj va‰ moÏ in moj prijatelj veleplemeniti gospod Vol-

frad grof OrtenburÏan?«
»V Savinjsko krajino je od‰el Ïe pred mnogimi dnevi,
da bi videl, kako oskrbniki gospodarijo na‰im poses-
tvom in da bi gradovom dal pregledati in popraviti utrd-
be.«
»Pa ne da bi se bal vojne nevarnosti?« se je ustra‰il
tudi za svoj ugled, ãe bi se izkazalo, da imajo drugi bolj
bister pogled in bolj oster voh za javno varnost.
»Tisto menda ne,« se je Ema nasmehnila; »la zaradi
previdnosti, pravi, je prav, ãe so utrdbe in dvorci zme-
rom, kakor morajo biti.«
»Da, prijatelj Volfrad je skrben gospodar in pameten
moÏ!«
»In njega, ne mene, bi zdajle imeli pod svojo streho,
ãe bi bil doma!«
»Ne, ne — prav je, kakor je, veleplemenita gospa gro-
finja!« ji je vljudno ugovarjal. »Njega vidim veãkrat nego
vas!«
»A tudi danes sem le poniÏna prosilka pred vami, ve-
lemoÏni gospod vojvoda!« se mu je priklonila.
Majnhalmu se je srce topilo od zadovoljnosti in res-
niãnega obãudovanja, kako ti Ema zna meãiti tegale v
svojo moã in oblast zagledanega Urha.

175 
BELI MENIHI BESeDA

Kakor kak azijski malik je Urh, debel in zalit, ‰iroko

sedel in rdel od ponosa, tako so ga mehko boÏale pri-
kupne besede ugledne in mogoãne grofinje.
»Nobene pro‰nje vam ne bi mogel zavrniti, veleple-
menita gospa grofinja!« je dejal, vstal in se ji globoko
priklonil.
Tudi Ema se je dvignila, sklenila roke in dejala: »Pro-
sim vas, velemoÏni in praviãni gospod vojvoda, da bi bili
milosten sodnik mojemu bratu!«
Urhu se je obraz zmraãil, oãi so ‰ele zdaj obstale na
Majnhalmu in so se preteãe zasvetile.
»Saj bi poravnal ‰kodo in obljubil, da ne bo nikoli veã
storil kaj takega,« je gladila.
Urh je ‰e zmerom molãal in trdo gledal obtoÏenca, ki
je umikal oãi.
»In pomislite, praviãni in silni gospod vojvoda, v
kak‰ni pu‰ãi Ïivi s svojima bratoma in da nima Ïene, ki
bi ga blaÏila s svojo ljubeznijo,« je zagovarjala.
»Vi‰enjski grad je razvpit!« je Urh rekel reznò. »Ne
boÏjih ne posvetnih zapovedi mu ni mar!«
»Ne ugovarjam, samo opomnim, da je ta isti grad
omogoãil ustanovitev samostana v Stiãni in da mu je ba‰
brat Majnhalm obljubil tudi vso nadaljnjo pomoã, po-
sebno tudi ‰e ob zidanju,« je Ema hitro povedala.

176 
BELI MENIHI BESeDA

»Kakor voda gasi ogenj, tako dobra dela bri‰ejo gre-

he,« se je Urh domislil poboÏne reãenice, ki jo je pred
kratkim sli‰al nekje, in je pokimal.
»Izbri‰ite mu tudi vi, pa v va‰o roko obljubi, da samo-
stanu podari tri kmetije v Gabru!« je posredovala.
Urh, ki mu je bilo do zboganja s samostanom in ki mu
je dobra misel malo prej na stolpu Ïe skrojila podobno
sodbo v prid samostana, je stegnil roko, Majnhalm je
rahlo segel vanjo in jo poljubil.
»âestitam vam!« je Urh rekel ves vesel, da mu sodbe
‰e izreãi ni treba in se z njo zameriti mogoãnemu ple-
miãu. »Sreãen dan ste si izbrali za sodbo in dobrega za-
govornika. Naroãil bom pisarju, naj napi‰e darilno pis-
mo o tistih treh kmetijah. Ko boste podpisali pismo,
bom pozabil Stehan.«
»Hvala vam, gospod vojvoda!«
»In pazite, da se nikoli veã ne vidiva na sodbi!« je za-
pretil.
Z grajskega stolpa je zategnjeno zaveãal ãuvajev rog,
Urh se je vznemiril in hitro povedal, kdo je pri‰el.
»Ne odidita ‰e domov, ostanita, sicer bi grof Ostro-
vrhar menil, da mu ne privo‰ãim dru‰ãine!« je prosil in
je bil vesel, da bo Ostrovrhar videl, kako odliãni gostje
ga obiskujejo.
»Rada, rada!« se je Ema smehljala. »Veselim se Zofi-
je, prijateljici sva.«

177 
BELI MENIHI BESeDA

Îe je zinil, da bi govoril o Zofiji in se hvalil in bahal z

njo, ãe‰, moja bo, njen oãe mi jo je Ïe obljubil, pa se je
spomnil, da bi se nemara moãno prikupil, ãe bi mila go-
sta pozdravil Ïe tam pred gradom.
Domislek mu je bil tako v‰eã, da je kar stekel venkaj.
Majnhalm se je nasmehnil Emi in ji rekel:
»Hvala ti, sestrica, dobro si opravila!«
»Premagovala sem se in hlinila, da me je ‰e zdaj
sram.«
»A temu napihnjencu je bilo vse zares! In takle praz-
noglavec je najveãji gospod v deÏeli!«
»Pa ga hvalijo in spo‰tujejo.«
»Ker tisto najbolje stori, kar na miru pusti,« se je
Majnhalm nasmehnil. »In pusti na miru skoraj vse, ker
je paã bebec; samo nam, ki se peklimo po odroãnih gra-
dovih, rad prav pridno nagaja. Sicer si seveda domi‰-
ljuje, da vse zna in pozna in da je na vsem svetu prvi on,
potlej da je prav velik kup blata in ãez dolgo dolgo ‰ele
gospod Bog!«
»Nisem vedela, da ima‰ tako strupen jezik!« se mu je
smejala.
»Ker me jezi, da sem se mu moral klanjati zaradi stva-
ri, ki se povsod godi.«
»Obljubil si, da se z njo ne bo‰ pregre‰il nikoli veã!«
»Kar sem ti obljubil, ne bom prelomil!« jo je pomiril.

178 
BELI MENIHI BESeDA

»Zelo prav je, da Henrik ni mogel iti z menoj!« se je

ãez ãas domislila. »On mu ne bi bil zamolãal nobene!«
»In sodba?«
»Bi bila prav nemilostna, vem.«
»Zato Henriku ne sme‰ vsega povedati, prevelik zale-
tel je!« mu je zabiãala.
»In ‰e to ti moram reãi, krepostna sestrica na‰a, da ti
je sam Sveti Duh vdihnil tisto pametno misel o treh
kmetijah v Gabru!« ji je Majnhalm kimal in se smehljal
Ïe drugi misli.
»Kar cerkvi da‰, Bogu da‰!«
»Ne mislim tako. Bog ne potrebuje niã, najmanj pa iz
rok takega gre‰nika, kakr‰en sem jaz!« je odmajeval z
glavo. »Ampak Trlep, uporni in drzni svobodnjak, se bo
od togote grizel, ko bo zvedel, da so kmetije, ki mejijo z
njegovo zemljo, samostanske in da jih ne bo mogel
spraviti podse! In to, vidi‰, me ob tej poravnavi s puhlo-
glavim Urhom prav moãno veseli.«
»Taka dobra dela nimajo pri Bogu nobene cene!« ga
je Ema karala.
»Saj ne trgujem z Bogom!«
»Ne govori zaniãljivo o kr‰ãanskih ãednostih!«
ȉe storim kaj dobrega, ne storim zato, da bi mi Bog
vraãal, marveã zato, ker se mi zdi prav ali potrebno.«
»Vãasih nisi bil tak!«
A Majnhalm je zamahnil z roko in nadaljeval:

179 
BELI MENIHI BESeDA

»Samostancem, vem, se nisem kaj prikupil. Tiste tri

kmetije jih bodo dobro pomirile; tudi tlaãanov jim bom
nagnal, da bodo laÏe zidali in hitreje. Tako se bomo
morda sprijaznili, vidi‰, in zato se mi tisto dobro delo
zdi potrebno.«
»Saj sovraÏnikov ima‰ res Ïe tako dosti.«
»Nevihte grmijo okoli vrhov najvi‰jih gorá, ko pa se
oblaki raztepo, jih obseva prvo sonce.«
Ema ga je zaãudeno gledala, a on ji je kimal:
»Kdor je kaj, je viden na daleã! Kaj za to, ãe ga obje-
dajo zavistneÏi in ãe vanj bevskajo u‰iva ‰ãeneta, saj ne
znajo drugega. MoÏ, ki je kaj, je preponosen, da bi dvig-
nil nogo in brcnil mednje, ‰e vidi jih ne!«
Ema ga je gledala ‰e bolj debelo.
»Glejte, saj ni tako napaãen ãlovek!« je spoznavala.
»Samota in hosta se mu paã poznata, ali ljubeãa Ïena bi
ga lahko lepo ugladila.«
»Kdor ima dosti sovraÏnikov, jih lahko dosti olasa, ãe
je za kaj, in je potlej deleÏen velikih ãasti!« je Majnhalm
ãez ãas dejal in se tiho smehljal.
»OÏeniti se mora, pa je!« je Ema v mislih sklenila.
Îe ga je hotela speljevati v to stran, pa so se odprla
vrata in sta pred Ïareãim Urhom vstopila Oton grof Os-
trovrhar in njegova hãi Zofija.

180 
BELI MENIHI BESeDA

»Oh, ali je mogoãe?« se je Zofija, dobrih dvajset let

stara in zelo lepa gospodiãna, veselo zaãudila in je sko-
ãila k Emi. »Da se vidiva in tako nenadoma?«
»Kako sem te vesela!« jo je Ema objela. »Saj se Ïe dol-
go nisva videli. O, koliko si bova povedali!«
»Ko sta predlansko pomlad z moÏem ‰la v Savinjsko
krajino na sovne‰ki grad, sta se za kratka dva dni pomu-
dila pri nas na Svibnem; potlej se res nisva veã videli.«
»Glej, to je moj brat Majnhalm, gospod Vi‰enjski,« jo
je seznanila z bratom, ki je ves rdeã in goreã strmolel v
lepo gospodiãno.
Bila je v beli obleki in res prikupna z vitko, vendar
polno postavo, z rumenimi lasmi in rdeãim obliãjem, z
modrimi oãmi in moãnimi obrvmi in z glasom, ki je zve-
nel kakor zvonãek.
»Oh, lepa je,« je vzdihoval Majnhalm.
Ema je precej opazila, da mu je mlada gospodiãna
moãno v‰eã.
»Joj, ãe bi bilo mogoãe!« je Ïelela. »Pa bi vedela, da je
Mati boÏja usli‰ala moje molitve in da se bo Vi‰enjski
rod spreobrnil in spokoril.«
Tudi Urh je opazil Majnhalmovo zamaknjenost, ki
mu je sprva bila v‰eã, ãe‰, glejte, tako lepa je moja ne-
vesta, da ãlovek, ki jo vidi prviã, kar otrpne od zaãude-
nja in oboÏevanja; ãez trenutke pa ga je Ïe jezila in Ïa-
lila.

181 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali bi ga!« ga je grizlo. »Gleda jo kakor bi ji hotel

umeriti obleko!«
Oton grof Ostrovrhar, Ïe prileten, nekoliko nadu‰ljiv
gospod, se ni dosti oziral, kar na stol se je zgrudil in se
hre‰ãeãe du‰il s piskajoão sapo, ki je letela vanj.
»Vroãe . . . zatohlo . . . ali ne bi ‰li venkaj . . . na
zrak . . . ?«
»Da, kar pojdimo!« se je Urh voljno vdajal.
Sedli so potlej na planem pod ‰iroko lipo sredi dvo-
ri‰ãa in se menili.
»Da, sonce je naju parilo, da je bilo joj,« je Ostrovrhar
pravil. »Prav. Naj otrok spozna, da je oãetova beseda
zmerom prava.«
»Saj mi ni niã!« se je ,otrok’ branil. »Dejali ste, da me
bo vroãina zmogla in da bom sredi pota omagala, zdaj
pa naj naju kdo presodi, kdo je bolj utrujen!«
»Le stoj!« se je oãe branil. »Zveãer se bo sodilo ali pa
jutri.«
»Naj bo kakorkoli, sama ne prebijem doma in prera-
da potujem, da bi se ustra‰ila ‰e tako dolge poti.«
»Veste, iz same radovednosti!« je oãe dejal napol res-
no, napol sme‰no. »Koliko naj potlej zaleÏe oãetova be-
seda? Saj se je sam Bog zaman bojeval zoper Ïensko ra-
dovednost.«
»In ‰e to povejte, da je Ïenska raj zgubila zaradi nje!«
se je Zofija zasmejala. »Jaz, mislim, ga ne bom, ãe bom

182 
BELI MENIHI BESeDA

res prav zvesto poslu‰ala, kar mi bo gospod vojvoda

raãil povedati o bliÏnji ogrski nevarnosti; saj vi se mi le
smehljate, kakor bi se ‰e zmerom igraãkala.«
»Kak‰na ogrska nevarnost?« se je vojvoda spet ustra-
‰il, da premalo ve.
»Îe vidim, tudi vi mi skrivate resnico!« je Zofija
vzdihnila in pobesila glavico.
Pramen sonãnega Ïarka je prebol lipovo senco in ob-
sul njene lase, da so se ãudovito pozlatili.
Majnhalm jo je navdu‰eno poÏiral.
»Oh, lepa je, da ji ni prilike v vsej deÏeli ne!« se je ma-
mil.
»Res ne vem, katera resnica se vam skriva,« se ji je
Urh smehljal.
»Po Savinjski krajini Ïe moãno vedó, da se Ogri, od-
kar je to pomlad umrl njih kralj Bela II., onkraj Drave
sumljivo pripravljajo,« je Ostrovrhar povedal. »To je sli-
‰ala, to jo zdaj peãe.«
»Da, in jeseni bodo udarili ãez Dravo, da si naropajo
na‰ih pridelkov in nalovijo suÏnjev za sejme na Jutro-
vem!« je resno rekla in pogledal po vseh.
»âudno je tudi, zakaj potujoãega pevca ni veã nobe-
nega odnikoder,« se je Ema domislila. »Vãasih so ba‰
taki pevci prina‰ali novih pesmi in novih vesti iz vsega
sveta.«

183 
BELI MENIHI BESeDA

Urhu se je zdelo, da je najbolj pametno, ãe skrivnost-

no molãi, tako si bodo vsaj mislili, da povedati ne sme,
kar ve.
»Saj je mogoãe, da se zbirajo le manj‰e roparske
drhali; ãlovek mora vendarle biti previden in misliti na
vse,« je Ostrovrhar vaÏno govoril in si mo‰ko sukal osi-
vele brke.
»âe bi Ïivel v Savinjski krajini in bi hotel vedeti, kaj
Ogri pleteniãijo, bi bu‰il ãez Dravo in bi kmalu vedel
vse!« je Majnhalm zajunaãil.
Zofija ga je navdu‰eno pogledala, Ostrovrhar se je za-
smejal, a Urh je tehtno dejal:
»To se ne sme! Le nobenega draÏenja ne, da se ne utr-
ga val ogrskih vojsk in da nam res ne preplavi Savinjske
in ‰e drugih krajin!«
»Da, tako veleva modrost, ki jo bistri drÏavniki v za-
vetju utrjenih mest zlahka doÏeno in imenitno zapove-
do. A mi, ki se smemo, ko je zares, samo braniti, ãe se
moremo in dokler se moremo, bi vãasih vendarle vsaj
vedeli radi, koga se bo otepati!« je Majnhalm moÏato
dejal.
Urh je vaÏno pokimal, rekel ni nobene.
»A jaz bi rad, da bi se obrnilo!« je Majnhalm trmogla-
vil. »Zdaj se napada mi le bojimo; prehiteti, da bi se za-
ãeli bati tudi oni, ga pa ne smemo!«

184 
BELI MENIHI BESeDA

»Tam so divjaki, mi smo kristjani!« je Urh hinavsko

opomnil in pogledal Ostrovrharja.
Majnhalm je odkimal, rekel pa ni niã; zakaj domislil
se je, da ne kaÏe draÏiti mogoãnika, ki bi ga ‰e pravkar
bil lahko zelo grdo ukrivil, ãe ga ne bi bila izmotala mo-
dra Ïenska besediãnost.
Zofija ga je zvesto poslu‰ala in obãudovala.
Tudi Ostrovrharju je bil Majnhalm v‰eã.
»âe me ne bi du‰ila naduha in ãe bi bil nekoliko mlaj-
‰i, bi ob va‰i strani prav rad razkopaval u‰iva ogrska
gnezda!« je pohvalil Majnhalma.
Ema je opazila, da se Urhu mraãi obraz; zato bi bila
rada drugam zaredala pogovor, pa ni mogla.
»Tako moramo ãakati, da se pesjani sami potrudijo
do nas,« se je Ostrovrhar oprijemal prej‰nje misli. »Pa
gradovi se jih Ïe ubranijo, le tlaãani so ob vse.«
»Potemtakem je moj moÏ prav storil, da je ‰el pogle-
dati svoje gradove v Savinjski krajini?« je Ema dejala.
»âisto prav!« je Ostrovrhar pokimal. »Tudi jaz sem
jih dal pregledati in preskrbeti. A najbolj trdno je na‰e
Svibno, vse leto in ‰e dlje se lahko otepa, ãeprav bi se ga
lotili sami peklenki!«
«Mislim, da resne nevarnosti ni nobene,« je Urh bra-
nil svojo vednost in veljavnost.

185 
BELI MENIHI BESeDA

»In ãe bo nevarno, bo marsikdo na vse kriplje hitel za

varno zidovje ljubljanskega gradu,« je Ostrovrhar vedel
svojo. »Jaz hitrice ne maram; prekratka mi je sapa. âe te
ne bi bilo, bi precej ‰el nad pesjane ogrske. Gorak sem
jim ‰e od taãas, ko me je med rebra dregnilo kopje ãrne-
ga divjaka, da mi meh ‰e zdaj ne drÏi zadosti sape in mi
du‰nik nadu‰ljivo grgra bolj in bolj.«
»O, ranjeni ste bili?« je Majnhalm tako soãutno vpra-
‰al, da je Zofija od hvaleÏnosti zardela.
»Bil, da. Pa sem ga tistega ãrnuha poãil z meãem, da
sem ga razklal tja do rogovile!«
Urhu se obraz ‰e ni zjasnil, Ema je pogumno obrnila
pogovor.
»Sti‰ki menihi se mi smilijo,« je dejala. »Komaj pride-
jo, pa Ïe jim preti nevarnost brezboÏnih divjakov.«
»Saj res!« se je Ostrovrhar domislil. »Ali ‰e ne bodo
zaãeli z zidanjem? âe nimajo denarja, bi ga morali dati
mi, saj bo njihovo delo koristilo vsej deÏeli.«
»Bodo,« je Ema dejala. »Zidarji so Ïe tu. Oãak jih je
poslal.«
»Zatorej sem prejle videl neke ljudi, ki se motajo po
sti‰kem kotu,« se je Ostrovrhar domislil.
»In tale moj brat je menihom obljubil kar najveãjo
pomoã ob zidanju.«
»O, res?« se je Ostrovrhar zaãudil. »To je prav lepo!«

186 
BELI MENIHI BESeDA

»Bog vam daj sreão za to!« je tudi Zofija pohvalila

Majnhalma in zardela, ko je zapazila, da jo Urh ostro
gleda.
»In pred dobro uro mu je na‰ gospod vojvoda omo-
goãil, da jim je za zveliãanje svoje du‰e daroval tudi tri
kmetije v Gabru.«
»Ali je mogoãe? O, prekrasno!« se je stari grof nav-
du‰eval. »Zelo ste mi v‰eã, gospod Majnhalm! Saj ste
izmed tistih redkih na‰ih moÏ, ki so v skrbi za svojo
du‰o tudi veliki v dobrih delih!«
»In ki so spoznali preimenitno nalogo poboÏnih moÏ
in delavnih belih menihov!« je Zofija dostavila in se mu
nasmehnila.
Majnhalm se je od sreãe kar topil.
»Ema je vendar blaga, zlata du‰a!« je v mislih hvalil
sestro, ki ga tako povzdiguje. »In kako spretna je v be-
sediãnosti! O, kaj bi bilo, ãe ne bi bila ‰la z menoj?«
Urh je rdel in teÏko dihal, in samo Ema je opazila,
kako grozeãe so mu gorele oãi. Zato je brÏ popravljala:
»Kar je storil, je res lepo; vendar moram reãi, da ga je
do tega pripravil na‰ gospod vojvoda! Le njemu gresta
zasluga in ãast!«
Urh se je nasmehnil in je hvaleÏno pogledal Emo.
»Oh, molila bom za vas, gospod vojvoda!« je z mokri-
mi oãmi dejala Zofija.

187 
BELI MENIHI BESeDA

Obraz se mu je zjasnil in pogled je postal spet voljan,

ko je vdano stregel na Ostrovrharjeve besede.
»Saj meni ni za drugo,« je ta preudarno govoril. »Spo-
znajmo samo, da je vsak dar samostanu res v na‰ du‰ni
prid in da je samostan, kakr‰en se bo zidal, tudi ãasna
potreba za na‰o deÏelo.«

188 
BELI MENIHI BESeDA

XIV.

V eãerna zarja je Ïe dogorevala, doline so temnele in

nekatere zvezde so Ïe blestele, ko so Vi‰enjski ‰li
domov. Majnhalm bi bil lahko pel, tako je bil dobre vo-
lje. Hoj, Urhu jo je unesel ãisto poceni, Trlepa je poãil,
da bo pomnil, in spoznal je, kako se je prikupil lepi go-
spodiãni Zofiji in njenemu oãetu.
»O ti praznoglavi Urh —!« se je tiho nasmehnil in po
vratu potepljal konja, ki se je konjsko pla‰il.
Da, mislil je, da kaznuje, pa nehote poveliãuje . . . !
Hoj, ‰e deset kmetij, ne samo tistih treh, bi rad dal za
sladki smehljaj Zofijinega obrazãka . . . ! Od hrepene-
nja in navdu‰enja je vzdihnil in dvignil oãi.
Zvezde so se hitreje priÏigale, bledi krajec meseca je
visel med njimi in veãerni hlad je vzdihoma posnemal
vi‰ino med Kravjekom in Vi‰njo goro.
Ema je sli‰ala bratov vzdih in se je smehljala, ko je
zaljubljeno gledal v zvezde in mesec.
»Oh, ãe bi bilo mogoãe . . . !« je vzdihnila tudi ona in
s srcem videla prijateljico Zofijo, ki je ukrotila njenega
razvpitega brata.

189 
BELI MENIHI BESeDA

»Oh, ãe bi res bilo mogoãe . . . !« je ‰e bolj vzdihni-

la, ker je vedela, kako tenkovesten je grof Oton in kako
dobro si bo ogledal bodoãega zeta. »In Majnhalm je res
tako grdo razvpit!«
OtoÏno ga je pogledala in se je zaobljubila, da bo pred
Marijinim oltarjem v Lescah tudi zanj opravila posebno
poboÏnost.
»Jutri zarana bom ‰la na boÏjo pot,« mu je povedala,
ko sta bila Ïe blizu doma. »Îivki daj ‰e nocoj vedeti, naj
se pripravi, da bo ‰la z menoj!«
»Kaj zares misli‰ tisto z Îivko?« se je zaãudil, ker je Ïe
pozabil, kaj je bil obljubil.
»âlovek bi mislil, da ti je dana‰nji dan dal drugih
misli,« je dejala pomenljivo.
Razumel je, da ga spominja Zofije, vendar tega ni ho-
tel priznati.
«Pravico imam. âe bi odnehal, bi tlaãani mislili, da
sem se dal ugnati.«
»Kaj bi dejali tlaãani, se boji‰? A kako hudo bi se za-
meril Ostrovrharju in Zofiji, na to seveda ne misli‰, kaj-
ne?«
»Glej, spet govori pravo — prebita Ïenska, na pravem
topori‰ãu ji je glava!« jo je tiho obãudoval.
»Jutri pojdem, kakor sem rekla, in Îivka z menoj, pa
je!«
Molãe je prikimal.

190 
BELI MENIHI BESeDA

Tudi drugo jutro, ko se je odpravila in je s seboj vze-

la Îivko, se ni upal upirati; preveã dobrega mu je storila
in nemara mu bo ‰e preveã potrebna pri beli cvetki s
Svibnega.
»Jemlji jo pod kreljut ali ne,« je mrmral sam vase, ko
je gledal za Îivko, ki je jezdila med Eminim sprem-
stvom, »naredil pa bom po svoje!«
Poklical je Somraka in mu zapovedal:
»Skoãi v Gaber do Trlepa in mu povej, da sem tiste tri
kmetije, ki mejijo z njegovo zemljo in ki bi jih on rad
kupil, vprião vojvoda Urha Ljubljanskega in grofa Oto-
na Ostrovrharja vãeraj podaril samostanu v Stiãni!«
Somrak se je nasmehnil in priklonil.
»Stoj!« ga je ustavil. »In naroãi mu, naj na pomoã sa-
mostanskim zidarjem precej po‰lje tlaãane vseh vasi, ki
jim Ïupani on, in povej, da se to delo ne bo raãunalo za
tlako, ki so jo dolÏni nam!«
Tudi do drugih Ïupanov je poslal brze sle.
»Naj menihi sprevidijo in ne pozabijo, da so Vi‰enj-
ski, ãeprav so taki in taki, res ustanovitelji in dobrotni-
ki samostana!« se je smehljal svoji bahavi hinav‰ãini.
In spomnil se je Trlepa in je bil ‰e bolj vesel.
»Ha-ha-ha! Nekaj bi dal, ãe bi videl njegov obraz, ko
bo poslu‰al Somraka! O, naj le pomni, kaj se pravi, tre-
sorititi pred menoj! Pa tudi tlaãani Gabrovci, rogovileÏi
in uporniki, naj obãutijo, da so jih dobili po smrãku!«

191 
BELI MENIHI BESeDA

Somrak je peketal v poãasnem diru.

Odkar je z menihi noãeval vrh Lani‰ã, se je zbistril in
kakor prerodil: niã veã ni nezmerno pil, ob vsakem ko-
raku je pazil, da tudi najmanj ne bi gre‰il, in z vso du‰o
je ãastil Mater boÏjo.
»Le po Materi boÏji bom na‰el pravo pot pokore za
svoje zavrÏeno Ïivljenje!« je upal.
Res, spremenil se je ves in ves.
Ko je pridirjal v bliÏino Stiãne, je opazil, da se na hrb-
cu ob cesti, kjer zdaj lepa smrekova hosta kakor zelen
‰opek ubrano ‰u‰lja sredi Ïitnega polja, motajo neki
ljudje in merijo zemljo. Izza hrbca so prav taãas pri‰li
menihi in ga spoznali.
»O, Somrak!« je zaklical opat Vincencij in mu zamah-
nil pozdrav. »Pozdravljen! Kam pa gre‰?«
Dobre volje je bil opat Vincencij. Veselil se je zidarjev,
ki jih je vendar uãakal, le stavbenika, ki je pri‰el z njimi,
ni bil vesel. Preoblasten in prebesediãen mu je bil in
presvojeglav.
Prostor, ki so si ga v Stiãni zbrali Ïe prvi dan in ki so
ga tako rekoã posvetili s prvo molitvijo v tem kraju, je
stavbenik zavrgel, ãe‰, da je svet nepripraven za veliki
samostan, in je potlej toliko drencal okoli njih, da so se
vdali.
»Izuãen je za to, utegne biti res, kar trdi. Pa zidajmo,
kjer se njemu zdi bolj pripravno!«

192 
BELI MENIHI BESeDA

»Morda je volja boÏja tako,« je opat prikimal.

Tako so torej tisti dan preiskovali in merili hrbec ob
cesti.
Somrak je urno skoãil s konja in ves vesel povedal, kaj
so Vi‰enjski vãeraj darovali samostanu in kaj danes uka-
zujejo tlaãanom.
Opat in pater Herand sta stopila za delavci, pater
Konrad je postal pri Somraku in ga izpra‰eval o grajskih
bolnikih.
»Oãitno je, sam Bog je hotel ta samostan!« je opat re-
kel. »Vsak novi dobrotnik, ki se nas spomni, me potrdi
v tej misli.«
»Samostane in cerkve obdarovati je dolÏnost!« je pa-
ter Herand Ïe vedel svojo.
»Boga ãastiti, po njegovih zapovedih Ïiveti in skrbe-
ti za zveliãanje svoje du‰e, to je dolÏnost, vse drugo je
dobrotnost!« mu je opat prijazno ugovarjal.
»Dobrotnost je zapoved ljubezni!« je pater Herand
zavijal. »In veã ko kdo daruje, bolje je za njegovo du‰o.«
Opat ni veã ugovarjal; kar molãal je.
Pod hrbcem sta se menila Somrak in pater Konrad.
»Ali pride ‰e dosti menihov semkaj?« je vpra‰al Som-
rak, ki je Ïe vse povedal o grajskih bolnikih.
»Po potrebi,« je menih dejal. »Sicer pa upamo, da se
bodo tudi domaãini zaãeli oprijemati samostanskega
Ïivljenja.«

193 
BELI MENIHI BESeDA

»Oh, ali bi mene sprejeli?« je vpra‰al in zardel.

Pater Konrad ga je preseneãen pogledal.
»Tisto noã vrh Lani‰ã sem poslu‰al va‰e molitve in
sem se ãisto spremenil. In Ïe taãas se mi je dala misel, da
bi pustil svet in se umaknil v samostan.«
Pater Konrad je molãal, ãez ãas pa je resno rekel:
»Nikar, preudari, na‰ red je zelo strog!«
»Vem.«
»Niã ne ve‰! Delo, molitev, post; poniÏnost, pokor-
‰ãina in — zmernost.«
»Vse sem preudaril. Dosihmal sem sluÏil hudiãu, po-
smihal bi rad Bogu.«
»Bogu povsod lahko sluÏi‰.«
»Odkar sem se sreãal z vami, nisem grdo gre‰il, se ni-
sem veã napil; za opravilo, ki mi ga nalaga sluÏba na
takem gradu, pa tudi nisem veã.«
»Moli, da bi vse prav premislil, preden se odloãi‰!«
mu je pokimal.
»Molil sem in sem se odloãil; zdaj vem, da bom sre-
ãen, ãe bom tudi jaz z vami smel ãastiti Mater boÏjo.«
»âe te srce res Ïene, pa pridi ob priliki do na‰ega opa-
ta!«
In ga je naposled pouãil, kaj mu je govoriti in kako se
vesti pred opatom.
»O, ne bom veã dolgo odla‰al!« je veselo dejal in zdir-
jal proti Gabru.

194 
BELI MENIHI BESeDA

Pater Konrad je vse natanko povedal opatu in patru

Herandu, kak‰en je Somrak zdaj in kaj Ïeli.
»Pater Herand, kaj pa zdaj, ali se ti ne zdi, da se tudi
v tem kaÏe volja boÏja?« je opat rekel in sklenil roke.
»Somrak je vinski ãlovek, zato nemara tudi lahak sa-
njaã!« je pater Herand dvomil.
»Izkazalo se bo!« je pater Konrad zagovarjal Somra-
ka in gledal po cesti proti Vi‰nji gori.
»âe moje stare oãi ‰e kaj vedó, prihaja tamle tisti Mi-
hael, ki se zdravi pri Rodani in ki sem vama Ïe pravil o
njem!« je dejal in si zasenãil oãi, da bi bolje videl. »Ja,
seveda je, Mihael je!«
Res je bil Mihael. Pri‰el je do menihov, da bi ga vzeli
v zidarsko sluÏbo.
»Zidar, pravi‰, da si in iz âedada doma?« ga je opat
izpra‰eval. »Kako pa si pri‰el v te kraje?«
Mihael je povedal, da je bil v sluÏbi trgovca, ki so ga
na kresni veãer Vi‰enjski napali, ranili in okrali.
Pater Konrad je potrdil resniãnost njegovih besedi.
»Dobro, ostani!« je opat rekel in ga izroãil stavbeni-
ku.
Mihael je bil prav priden delavec, vendar so ga zidarji,
ki so bili sami njegovi rojaki, neprijazno opazovali in si
venomer nekaj ‰epetali. Niso ga marali, prepriden je bil
in prespreten in stavbenik ga je preveã cenil in hvalil
opatu, ãe‰, da je najbolj‰i delavec.

195 
BELI MENIHI BESeDA

To je hudo ujedalo vse druge. Mihael se ni menil za

to.
V nedeljo se je po ma‰i odpravljal, da bi ‰el obiskat
Jeleno, kakor ji je bil obljubil, pa ga je ustavil tovari‰:
»Ali nisi ti iz âedada?«
Mihael se je zredil v Ïivot in si brado zaredil v obraz,
odkar je pobegnil z doma. Upal je, da ga nihãe ne bi pre-
poznal, ãeprav bi se kje namenil na znanca. Zato se je
zdaj res ustra‰il in ujezil tudi.
»Kaj izpra‰uje‰ tako vedeãno? In ãe nisem?«
»No, paã nisi.«
»In bo‰ dalje iskal? Saj si biriã, ne?«
Zdaj se je ujezil le-oni: »Pokaj Ïali‰, ãe vpra‰am, ali si
rojak? Pa ne, da se boji‰ biriãa?«
Pristopili so ‰e drugi in nekdo je rekel: »Iz âedada si
in Mihael ti je ime! Ali more‰ utajiti?«
»Kdo ste vi, da bi vam moral kaj priznati ali utajiti?«
»Jaz sem bil prijatelj ârnigoja, ki si ga ubil ti!« je prvi
trdo rekel.
»âe si bil njegov prijatelj, nemara tudi ve‰, zakaj sem
ga!«
»Vem samo, da ubijavca ne bomo trpeli med seboj!«
»Komu sluÏim? Vam ali samostanu?« je trdo poprijel
gorjaão in od‰el svojo pot. Med zidarji je vrelo.
»Ubijavca pa res ne bomo trpeli med seboj!« je ârni-
gojev prijatelj vso nedeljo ‰ãuval tovari‰e.

196 
BELI MENIHI BESeDA

»Pravici ga dajmo v roke!« so nekateri pritegnili.

»Sama naj ga poi‰ãe, nismo njeni biriãi mi!« so se upi-
rali drugi.
»Ali pa ga pretepimo, da bo sam ‰el odtod!«
»Nikarte!« je ârnigojev prijatelj svaril. »·el bi, seveda
bi ‰el, ali v tepeÏu bi bilo nekaj mrtvih in pohabljenih!
Ne poznate ga!«
»Pa se uprimo in ne pritaknimo nobenega dela, do-
kler ga opat sam ne spodi!«
»Tisto pa, tisto!« so se domenili in res velik hrup za-
gnali drugi dan, ko se je Mihael prikazal med njimi.
Opat in stavbenik sta prihitela mednje in zvedela, kaj
oãitajo Mihaelu.
»Ali je res, kar pravijo?« ga je opat vpra‰al.
In Mihael je povedal vse po pravici in kako se je do-
sihmal skrival po svetu in iskal kruha in miru.
Potlej je bil ãisto potrt. Kakor da mu v u‰esih ‰e ni od-
zvenelo, kar je pred nekaj leti v âedadu zagrmelo in mu
vsa leta neprestano bobnelo v du‰i . . . Oh, in tako se je
veselil prav tegale dela!
»Vidi‰,« je opat dejal, »zlo dejanje preganja ãloveka,
dokler se ga ne skesa in se ne spokori zanj!«
»Kaj moram spet pobegniti?«
»Pod opatovo krivo palico je boÏji mir in nihãe se te
ne sme dotakniti. Mir s teboj!«
»Oh, kako naj se vam zahvalim, ãastiti oãe opat?«

197 
BELI MENIHI BESeDA

»S kesanjem greha, s pokoro zanj, da ti bo odpustil

tudi Bog, in s po‰tenim delom.«
»âe pa delati ne smem? Saj vidite!«
»Ali si navajen Ïivine? In zna‰ ravnati z njo?«
»Mislim, da prav dobro.«
Tako je Mihael postal volar, oskrbnik vse samostan-
ske Ïivine, ki je hleve imela, kjer je zdaj domaãija, ki se
ji ‰e danes pravi »Pri volarju«.
Opat je bil tudi tu prav zadovoljen z Mihaelom; ven-
dar se je veãkrat spomnil Hotimira in Îivke, ki jima je bil
namenil to sluÏbo.
Kaj mladeniã poãne? Ali se je vendar unesel in umiril?
Hotimir je res slu‰al svèt, naj miruje in ãaka in naj z
niãemer ne draÏi gradu.
Tako tudi ni rekel nobene, ko je grofica Ema vzela
Îivko s seboj na boÏjo pot. Sicer je vedel, da je nevesta
vsaj zdaj v pravih varnih rokah, peklo ga je pa vendar-
le, ker je videl ni vsak dan.
»Oh, prav, ãisto prav bo ‰ele, ko bo v mojih rokah!«
je vzdihoval in silil v Rodano, da bi mu, ãe Ïe noãe urô-
ãiti in z boleznijo udariti Vi‰enjskih, vsaj povedala iz
razstave zvezd, kdaj bo Îivka njegova, ali pa je v posvete
hodil do Trlepa.
»O, ti ‰tramljè — pa si res prismojen!« se mu je Roda-
na smejala. »Ko se bo Îivka vrnila, ji poglej v oãi, pa bo‰

198 
BELI MENIHI BESeDA

videl vse take stvari, ki so zdaj najlep‰e zate, drugo pa

lepo mirno ‰e poãakaj!«
Trlep je bil osat, odkar je zvedel, da so Vi‰enjski kakor
nala‰ã samostanu podarili vse tri kmetije, ki si jih je on
toliko let Ïe kopal podse.
Da, nala‰ã so to storili, da bi mu samostanci gledali
ãez plot. Ta sose‰ãina utegne biti ‰e prebito sitna. Pa res,
duhovni gospod je potreben v cerkvi in ob tvoji smrtni
uri, sicer pa je bolje, da ti ne stoji povsod za hrbtom; saj
je Ïe ves uÏaljen in hud, ãe le zarobanti‰ prekosmato in
prenaglas in ti za vsak niã preti s hudiãem in peklom
. . . In tudi posvetna gosposka je tale samostan . . . !
Hud, prav hud je bil Trlep; tudi s Hotimirom, ki mu je
sicer bil prav v‰eã, je bil malo manj ko zagoveden.
»Poãakaj, ti pravim! ·e sit je bo‰ babe, kakor je Ïe bil
vsak svoje in je bo!«
»Pridem po svèt in tolaÏbo, vi pa revskate vame!« je
Hotimir godrnjal.
»Kaj mara‰ za dober svèt? In ali naj te popestujem in
pote‰im, ka-li?«
Hotimir je tiho vzdihoval, ker se Trlepu ni upal ugo-
varjati.
»Potrpi, sem ti rekel, sicer ti petelin ne bo veã dolgo
pel! Vi‰enjskih ‰e ne pozna‰!«
»Kaj se jih tudi vi Ïe bojite!« ga je debelo gledal.

199 
BELI MENIHI BESeDA

»Vidim, ne razumeva se. Sam Bog ve, da sem jim jaz

bolj gorak ko ti, pa se vendar ne zaletim, kakor bi se ti
rad!«
»Samo s silo bi jih ãlovek ukrivil!«
»Îe ondan sem ti rekel, da ubijat ne pojdem!«
»Da, Ïe vidim: pes in zajec — oba teãeta, pa vsak z
drugo mislijo.«
»âe bi bil zajec ti, kaj bi nemara tekel za psom?«
»Ne bo drugaãe, res bom moral stopiti po Budislava
in njegove junake!« je Hotimir pretil. »Potlej se bo mor-
da tudi med nami na‰el ‰e kdo, ki se bo upal dregniti v
grajski osir!«
»Ali pozna‰ tiste junake?« se je Trlep zresnil. »In me-
ni‰, da bi tiho pritekli, ti lepo podavili grajske in mirno
mrknili v svoje kraje?«
»Tako mislim, da.«
»Kaj pa, ãe bi se lotili tudi tlaãanov, ko se jim ne bi
bilo veã bati gradu, in ãe bi divjali in ropali po mili vo-
lji, da bi veã odnesli — na to ‰e nisi mislil, kajne?«
»Saj niso Ogri!«
»Pozna‰ jih ne, pa je! âe pa si tak kratkovidec in ver-
jame‰, da bi pri‰li iz zgolj ãistega prijateljstva do tebe,
kar pojdi in privleci ‰e to nesreão nad nas in bodi pre-
klet za vse hudo iz tega!«

200 
BELI MENIHI BESeDA

«Zaupam Budislavu in verujem, da bi napad njegovih

ljudi opla‰il gradove in opogumil tlaãane!« je rekel in se
hudo ustra‰il Trlepovih pomislekov.
»Kako si ‰e neumen!«
»Morda pa ne. âe en petelin zapoje, se oglasijo vsi
petelini na vasi.«
»In se vsi vkup ustra‰ijo tudi enega samega mladega
lisjaka, haha!«
Hotimir ni vedel kaj odgovoriti, ãez ãas pa je rekel:
»Res, ob ves pogum bi spravili ãloveka!«
»âe star pes laja, brÏ poglej, kaj je!«
Razumel je, da ga moÏ spet opominja, naj bo miren.
Ampak potrpeÏljivo Ïiveti in od nepoãakljivosti mreti,
nak, te modrosti se ni mogel navaditi.
TeÏko teÏko je ãakal Îivkine vrnitve. LaÏe bi mu bilo,
ko bi jo vsaj gledal, ãe ga Ïe grajska hudobivnost zavira
in zadrÏuje pred popolno sreão.

201 
BELI MENIHI BESeDA

XV.

V Lescah je taãas bila skoraj Ïe sto let stara boÏja pot.

Na posestvu plemiãa Nantvina je stala lesena cer-
kvica Matere boÏje, ki jo je posebno ob Marijinih praz-
nikih obiskovalo vse polno ljudi.
Tja torej je grofinja Ema ‰la z vi‰enjsko tlaãanko Îiv-
ko.
V Ljubljani se je ustavila pri arhidijakonu Hermanu,
stricu svojega moÏa.
Stari cerkveni dostojanstvenik je bil kaj vedeãen moÏ.
Ko jo je izpra‰al Ïe za vse, bi bil ‰e rad vedel, kaj poãnó
kaj menihi v Stiãni.
»Pravkar so dobili zidarjev iz âedada.«
»Prav, zelo prav. Sli‰im, da v dar dobivajo tudi dosti
zemlji‰ã.«
»Grof Majnhart ·umbre‰ki jim je podaril dve kmeti-
ji v Beãu, grof Oton Ostrovrhar s Svibnega pet kmetij
pri Litiji in moji bratje Vi‰enjski troje kmetij v Gabru; za
druge se zdajle ‰e spomnim ne.«
»To vse, draga moja, je zgolj dokaz, kako se vsi vese-
lijo samostana.«
Malo je pomolãal, potlej je nadaljeval:

202 
BELI MENIHI BESeDA

»Tako sem tudi sporoãil Njegovi svetosti oglejskemu

oãaku Peregrinu.«
»Kaj ni tudi on zelo obdaroval samostana? Vsaj zdi se
mi, da sem sli‰ala nekaj takega.«
»Prav si sli‰ala. Kakor za odgovor na moje poroãilo
mu je daroval Litijo in Trebeljevo, Veliki in Mali kal in
Maãji dol, tri kmetije ob Témenici, deset pa pri Ivanji
vasi.«
»Hvala Bogu, za prvo silo bo Ïe dihal ta na‰ samostan,
bi dejala.«
»Bo lahko! In le pomni me, mlada si, uãakala bo‰: sa-
mostan v Stiãni bo ãudeÏno rasel in bo velik blagoslov
za vso deÏelo!«
»Verujem, Bog ga je hotel, Ïe zdaj vsi pravijo tako.«
Arhidijakon je spet molãal. ·e nekaj je hotel reãi, pa
prava beseda mu ni pri‰la na jezik. Vstal je in nemirno
zakoraãil po sobi.
»In tebi, vidi‰, in tvojim bratom gre hvala za to,« se je
na‰el in je spet sêl.
Ema se je branila pohvale, pa stric je ni poslu‰al.
»Le ‰koda, da so ti bratje taki razuzdanci in rogovi-
leÏi!« je potoÏil. »Glej, dosihmal nisem vedel dosti, te
zadnje tedne pa sem zvedel strahotnih stvari!«
»Jaz jih poznam najbolje in jih ne zagovarjam ãez
mero,« se je postavila za brate. »Mladi so, samci so in v

203 
BELI MENIHI BESeDA

pu‰ãi divje Ïivijo, vojne pa Ïe dolgo ni bilo nobene —

pre‰erni in razposajeni so postali, priznam.«
»O, svet o njih ve veliko hudega!«
»Vse hudo verujete, stric, tako, kar je res, in nemara
‰e veã takega, ki res ni, se ve o njih ‰ele, odkar se je raz-
vedelo, da so ba‰ oni omogoãili ustanovitev samostana
in da so mu z dobrotami ‰e zmerom na pomoã.«
»Verjetno je, da jih zavidni opravljivci razna‰ajo in
grdi obrekljivci objedajo,« je arhidijakon priznaval. »Vse
vkup pa kar tako brez niã vendar ne more biti.«
Ema je priznala, kar je vedela, in povedala, da jih je
tudi Urh Ljubljanski Ïe prijemal zaradi tega.
»Vidi‰, prav, da govoriva o tem,« je dejal, kakor da se
je neãesa domislil. »Glej, dvor oglejskega oãaka mi je
naroãil, naj sporoãim, ali so res Vi‰enjski bili v Stehanu.
Tisti trÏa‰ki trgovec se je najbrÏ pritoÏil oãaku, ker pri
Urhu ni opravil zadosti.«
»Joj, kaj bo pa zdaj?«
»Cerkvena kletev jih lahko zadene.«
Ema je otrpnila od strahu in sramu.
»Pa ne boj se! Poroãal bom tako, da jih za zdaj ‰e iz-
motam.«
»O, stric, storite to, saj se bodo pobolj‰ali!« je prosi-
la.
âe Bog da, se bo njih gnezdo kmalu razkopalo. Ditrik
da se Ïeni pri grofiãni Marjeti na ·umbregu, Majnhalm

204 
BELI MENIHI BESeDA

pa se je prav resno zagledal v Zofijo, hãer Otona grofa

Ostrovrharja na Svibnem, in brat Henrik da bi se sam Ïe
unesel in kam priÏenil. Samo oãeta obeh grofiãen bi bilo
treba preprositi, da se ne bi upirala tej zvezi, pa bi bilo
vse dobro za zmerom.
»To bi se dalo napraviti,« je arhidijakon pokimal. »Le
meni prepusti to skrb!«
Emi so kar solze zalile oãi, tako sreão je obãutila.
»In glejte, stric,« je pravila. »Zofija pojde z menoj v
Lesce, poi‰ãe me tu pri vas, tako sva se zmenili; a z njo
gotovo pride oãe.«
»Zelo si spretna, na vse misli‰!« se ji je arhidijakon
smejal. »Pa je prav, da vsaj eden kaj misli v va‰i rodbi-
ni.«
»Va‰a pohvala, stric, mi je prav v‰eã!« se je tudi Ema
nasmehnila. »Zato pa se vas upam prositi, da bi tudi za
Ditrika kaj kmalu z dobro besedo pritisnili na grofa
·umbre‰kega.«
»Ne bom pozabil, Ïe jutri bom do njega poslal slè s
pismom, ki gotovo ne bo zaman. Ditrik naj le gre kar
snubit — haha, tako velja, naj jo ima, ãe mu Ïilica dru-
gaãe ne da!«
âastitljivi prelat je bil prav dobre volje. V‰eã mu je
bila dobra in poboÏna Ema, najbolj pa ga je veselilo, da
mu njenih bratov in neãakovih svakov ne bo treba pre-
hudo ãrniti na oãakov dvor.

205 
BELI MENIHI BESeDA

»Pa da ne pozabim!« je dejal. »Jutri je na Starem trgu

zabava in na Ljubljanici tekma malega ãolnarskega
ceha. Poveseli se, preden odpotuje‰ dalje!«
Ljubljanski trgovci so vsako leto ob vroãih dnevih
some‰ãanom poskrbeli za prijetne zabave. Tisto leto so
sklenili, da bodi na Ljubljanici tekma in po njej ples na
Starem trgu.
In trgovci Jurij Baloh, Matija Bobnar in Nikolaj Zane-
tiã so za zmagovavca dali tovor vipavca, tri vatle praÏ-
njega platna in dvojico volnenih nogavic.
Vsa Ljubljana je Ïe ves teden govorila o velikem do-
bitku in vsi mladeniãi ljubljanski so se verili, da ga do-
bijo.
Na Starem trgu, kjer so sti‰ki menihi kasneje sezida-
li Sti‰ki dvorec, je taãas stala ko‰ata stara lipa.
Pod lipo so se Ïe vaÏno razposajali jeziãni godci, mla-
dina se je gnetla okoli njih, po obreÏju je valovila mnoÏi-
ca me‰ãanov in obãudovala dolge in prostorne ãolne, ki
jih je dal ãolnarski ceh in prazniãno in prijetno opremil
za gospodo, da bi prav iz bliÏine opazovala zanimivo
tekmo.
Tudi breg onkraj Ljubljanice je bil ves ãrn od rado-
vednih ljudi iz bliÏnje krakovske vasi.
»Îe gredó!« so deãki zavpili. »Îe gredó!«

206 
BELI MENIHI BESeDA

»Mir, ãe ne bo dir!« je Jurij Îerjavec, ki je med godci

imel prvo besedo in poveljno palico, oblastno revsknil,
poãasi vstal, iztegnil vrat in pomignil godcu.
Godec je brÏ z rogom zatrobil znamenje, da tekmo-
vavci gredó v ãolne.
»Tra-ra-ra — kaj ste doma?« so deãki opona‰ali, pa se
nihãe ni zmenil zanje, vsi so pritisnili na obreÏje in kli-
cali znancem tekmovavcem.
»Na ‰iroko stoj, o Matija!«
»Da, dolgopet in rogovilast je zadosti!« je zavidneÏ
zasmehoval.
»DrÏi se, o Andrej, ne daj se!«
»Pa ãe bi se pribil, bo odletel v vodo — takle kurji pe-
re‰ãek!«
»Nikar ne zapravi vipavca, o Janez!« je krdelo mlade-
niãev opominjevalo.
»Vipavec je namenjen drugemu! Janezova mati vedó,
saj Ïe stojijo tu z rjuho in odejo, da brÏ povijejo nerod-
nega Janezka, ko se bo izkobacal iz vode!«
»Naprej, o Marko, naprej!«
»Ne upa si! Snoãi je bil pri zvezdogledu Janezu Lesi-
ci!«
»Kaj zvezdogled!«
»Samo v razvrstitev zvezd je pogledal, pa mu je pove-
dal, da bo danes moker!«
»Bo, znotraj bo moker, od vipavca!«

207 
BELI MENIHI BESeDA

»Najprej zunaj, zunaj — kako bo potlej, ‰e zvezdogled

ni vedel!«
Tekmovavci so posamiã sedeli v malih ãolnih, izdol-
benih iz enega drevesnega debla, gledali po ljubljanskih
zijalih in znanih obrazih na obreÏju in po gospodi, ki je
nerodno stopala v prostorne ãolne in priskutno vre‰ãala
Ïe ob najmanj‰em gúganju.
Med gospodo na ãolnih sta bili Ema in Zofija, ki je res
pri‰la z oãetom v Ljubljano, kakor sta se bili domenili,
pa on je raj‰i ostal pri arhidijakonu doma; z Emo je bila
tudi Îivka.
»Ne vem, kaj je oãetu,« je Zofija ‰epetala prijateljici.
»Kar smehlja se mi, pa arhidijakon tudi.«
»Smehljata, pravi‰, da se?« je Ema popala. »Pa ve‰, da
sta se smehljala tebi, res tudi?«
»Saj sem videla, pa ãutila tudi.«
»Kaj si ãutila?«
»Skoraj sram, zadrego pa gotovo, ker ne vem, kaj mi
hoãeta.«
»Bodi brez skrbi, Zofija moja!« se je tudi Ema smeh-
ljala. »Niã hudega ni. Arhidijakon mu je nemara pravil,
kako mi brat Majnhalm mre za teboj.«
»Kako . . . tvoj brat?« je zardela in se oprijela njene
roke.
»Odkar te je videl, kar vzdihuje in ne ve veã, da hodi
po svetu, zgolj koprnenje ga je ‰e!«

208 
BELI MENIHI BESeDA

»Oh, nikar no . . . !« je obnemagovala. »Kako pa sta

oãe in arhidijakon zvedela to?«
»Arhidijakonu sem povedala jaz, on pa tvojemu oãe-
tu.«
»Jaz tebi vendar nisem povedala ‰e niã!« se je neizku-
‰ena deviãica izdala.
Ema se ji je od veselja in sreãe nasmejala skoraj kar
naglas in jo stisnila k sebi:
»Sama sem vaju spregledala ondan na Kravjeku in
tudi Majnhalm mi ni tajil.«
Zofija se je ob spominu na Kravjek moãno zresnila.
Ko sta se taãas vraãala domov, ji je oãe pravil, da jo je
bil Ïe napol obljubil Urhu. Pa Urh mu nemara ni bil veã
prav v‰eã, ker ji je rekel, da je ne bo silil v to zvezo, samo
za izgovor da ga nekoliko skrbi, ker je Urh oblasten in
zamerljiv ãlovek. — To je zdaj povedala Emi.
»Niã ne skrbi, o Zofija moja!« jo je mirila. »Tvoj oãe
je pameten moÏ, na‰el bo pravi izgovor, a moj moÏ, ki
ga Urh zelo ceni, bo ugladil, ãe bo ‰e kaj treba.«
Kar ti je rog z brega dvakrat po vrsti zarenãal zname-
nje, da se tekma priãne.
Pol ãolniãev se je odtrgalo in ‰inilo po Ljubljanici na-
vzgor, drugih pol se je razmaknilo od brega do brega in
poãasi veslalo za njimi.
Med gledavci je vr‰alo v kriku in smehu, v zasmehu in
otroãjem joku.

209 
BELI MENIHI BESeDA

Oni tam zgoraj so se nenadoma obrnili in zaveslali

med nasprotnike. Ko so se pribliÏali, so ti in oni dvignili
veslo in se z njim pehali v vodo.
Sprva so se vsi drÏali prav dobro, naperjeno veslo se
je odbijalo ob nastavljenem veslu, dregalo v prazno in
spet veslalo ali se branilo.
Kmalu pa se je primerilo zdaj temu, zdaj onemu, da je
omahnil v vodo.
Vsak ‰trbunk je razvnemal pojemajoãi in rastoãi vrteã
obakraj Ljubljanice, vsak zasmeh s kopnega pa je tudi
ostril in bistril previdnost Ïe nemirnih tekmovavcev.
»Pazi, ob vipavca bo‰!« so svarili Ïejni prijatelji.
»Ná —, zdaj pa se nalokaj Ljubljanice, ko se ne zna‰
postaviti za vipavca!« se je drl znanec, ko je videl, da mu
prijatelj Ïe kakor raca repe‰ka po vodi in da ne bosta
pila vipavca.
Ni trpelo veã dobre pol ure, pa je tisti Janez zadnjega
tekmeca pahnil v vodo in na ves glas zaukal.
Tudi gledavci obakraj Ljubljanice so zagnali krik in
vri‰ã, rog je trikrat zatulil znamenje, da je konec tekme
na vodi in da se zdaj zaãne zabava na kopnem.
Godci so udarili najlep‰o, ki so jo znali.
Mladeniãi in mladenke so skoãili vkup, se prijeli za
roko in so zaplesali stari ljudski ples kolo.
Tudi ples je imel dosti obãudovavcev, ki so ga smeli
res samo gledati, plesati pa ne. To pa so bili vsi fantiãi,

210 
BELI MENIHI BESeDA

ki se jim brada ‰e ni osula z razloãnim puhkom, in vse

deklice, ki ‰e niso vrha dorasle, in tudi vsi, ki so si Ïe
nataknili zakonski jarem.
Najveã oãi je paslo zmagovavca Janeza.
»Kdo bi si mislil, da je zatorej?« se je zijalasta me‰ãan-
ka ãudila in z oãmi migljala za hãerjo, ki je Ïivo in zdra-
vo drencala v kolu. »Sicer pa je neki ves bukov in bojeã,
‰e pogledati si ne upa nikogar.«
»Nemara, da bi drugo utegnila povedati tistale njego-
va Katra, ki bo zdaj zdaj poãila od napuha, ãeprav hi-
navsko po strani drÏi glavo, kakor bi jo bila grlica uda-
rila!«
»Joj, ona bi vedela kaj povedati? Ali verjamete, gospa
soseda, da reva ‰e zdaj ne ve, kakove barve so njegove
oãi?«
»Jehata, jehata! Kaj mi poveste! Sli‰ite, to je sumljivo!
O, tak potuljenec! BrÏkone ima zelene oãi in je volko-
dlak!«
»Hihi, jaz pa vem, da ima ãrne ko oglje!« se ji je na-
smejala mladoletna hãerka.
»O sonce nebe‰ko, kako pa ve‰?«
»Ko sva s Katro ‰li davi od ma‰e, je pristopil in sem
videla, da ima ãrne in svetle, kakor da bi gorele, in da se
je Katri od njih ble‰ãalo in je kar v tla gledala!«

211 
BELI MENIHI BESeDA

»O ti spak ti otroãji!« ji je mati zapretila s prstom in

odgovorila prijateljici. »Vendar bi dejala, da Katra ne ve,
kak‰ne oãi ima.«
»Verjamem,« se je Ïenska zasmejala. »Mo‰ki zmerom
zamiÏi, ko poljubi.«
»Mati, saj petelin tudi zamiÏi, kadar zapoje!« se je
hãerka bistro domislila.
Prav taãas pa se je godba presekala v kratkem zvoku
in vri‰ã je zavihral, mati ‰e pokarati ni mogla prejeziã-
nega otroka.
Kolo se je nerado in zamudno odvezevalo, mehovi
vipavca so Ïe jezdili na lesenih kozah in Janez ga je zaãel
toãiti »v dobro zdravje«, kdor ga je hotel.
»Platno bo‰ pa prodal, kajne?« se je neki trgovãiã za-
nimal. »Lahko bi naredila midva, ãe bi ga dal v dober
kup.«
»Dal sem ga Katri, njena mati ga je Ïe odnesla do-
mov.«
»Saj res, gnezdo si zna‰ata!« se je oni muzal, da je
Janez bil kar ãisto janezast in da ni vedel, kam bi pogle-
dal. »In nogavice?«
»Mislim, da mi bodo prav.«
Trgovãiã, ki se mu Janez ni dal ukaniti, je ‰el proã in
vso pot zabavljal, ãe‰, dana‰nja mladina je ãudna: za po-
menek ni, za kupãije ni, za niã ni, pa je, da Bog pomagaj!

212 
BELI MENIHI BESeDA

In ko sta Ema in Zofija tudi ‰li s tekme, se je Îivka, ki

je poznala samo domaão siro‰ãino, ‰e dolgo ozirala po
veseliãnem hrupu, tako ji je bilo vse v‰eã in ãudovito
lepo.
Kaj menite, vsa vi‰enjska gospo‰ãina, kakor je velika,
prav gotovo ‰e nikoli ni videla kaj takega!
Domovino, ki so jo zgubile oãi, je na‰la v srcu in se
spomnila vseh domaãih. O, ãe bi oni bili z njo, bi ji ve-
selje bilo neizreãno veãje, in ko bi Hotimir bil tu in bi ga
pustili na tekmo — hoj, ali bi jih iz tistih kadunj urno
izpehal v vodo! In kako bi potlej slavili njega, ãe Ïe tako
reã poãno s to mestno lesniko, ki je nikjer niã ni in ki je
tako dolgo okoli sebe bezala s tistim loparjem . . . !
Vesele, ponosne misli so ji srce nesle v Vi‰njo goro in
ga pustile pri Hotimiru; dosihmal neznano domotoÏje
jo je sladko bolelo . . .

213 
BELI MENIHI BESeDA

XVI.

N obene nevarnosti ni veã, hvala Bogu!« je pater

Konrad ãez dober teden, odkar se je Ema mudila
zdoma, povedal Majnhalmu.
»Ali res?« se je razveselil. »Da ste iz bratove rane pre-
gnali vnetje, in tako brÏ?«
»Marija je pomagala, Mati boÏja; va‰a gospa sestra jo
je preprosila,« se je skromni menih branil.
Majnhalm se je spomnil, kako se je do menihov vedel
v ·entvidu, in ga je bilo hudo sram; ‰e zahvaliti se ni
mogel, kakor bi se moral.
»Kako pa kaj zidava?« je brÏ drugam zakrenil besede.
»Ali je spe‰na?«
»Ne posebno. Zidovje, kakor da nima pravih tal, poka
kar vprião in se drobi.«
»Kaj pa na‰i tlaãani, ali vam pridno pomagajo, kakor
sem jim ukazal?«
»Pomagajo,« je pater Konrad pokimal, kakor da ne bi
rad rekel kaj veã. Resnice ni hotel povedati, lagati pa ni
smel.
Zidava je res moãno nagajala.

214 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali je zakleto?« je stavbenik rdel in klel, ko je gledal

zidovje.
»Slepec, nejeverni!« se je pater Herand jezil. »Blago-
slova boÏjega ne bo, dokler se bo vzidaval kamen pa-
ganskih podrtin z Vira!«
Stavbenik je molãal, odnehal pa ni v trmi.
»Niã ne bo!« so tudi delavci obupavali in pravili, da
ob poãitku, ko nikogar ni blizu, neka ptiãka posedeva na
zidovju in poje in veleva: »Stiãna! Stiãna! Stiãna!«
»BeÏi, beÏi!« se je nejeverni TomaÏ smejal. »Ali si jo
videl?«
»Tisto ne; flafotati sem jo pa sli‰al, ko je odletela.«
»Videl pa sem jo jaz,« se je spomnil drugi. »Velika je
ko ‰korec, samo lep‰a je; take ni pri nas.«
»Tu res ne kaÏe, da bi kaj prida pozidali,« so skoraj vsi
praznoverili. »·e ptiãka to ve!«
Malodu‰je in nejevolja sta bili od dne do dne veãji.
Potrpljenje je minilo tudi opata.
»Do zdaj sem jaz slu‰al va‰ svet,« je odloãno prijel
stavbenika, »posihmal pa ne bomo veã tratili ãasa in
dela, zidali bomo, kjer sem Ïe spoãetka hotel!«
Tako so vse gradivo prepeljali v Stiãno in zaãeli od
kraja.
Pater Herand je tudi tu venomer vzdihoval: »Oh, ni-
kar ne vozite poganskega kamenja z Vira!«

215 
BELI MENIHI BESeDA

Stavbenik se je gnal na vso moã, da bi doprinesel za-

mudo.
»Najprej naj se zida cerkev!« je opat ukazal.
Komaj so postavili vogalne zidove in konec strehe, Ïe
so vanjo postavili dva stranska altarja.
»Sveti Janez in sveti Peter naj ju imata!« je pater Kon-
rad svetoval. »Ljudstvu sta se zelo priljubila po opatovih
pridigah.«
»Sveti Janez zato, ker sta ga Jezus in Marija ljubila,
sveti Peter pa, ker mu je sam Bog tako zaupal, da mu je
v varstvo izroãil vrata in kljuãe nebe‰kega kraljestva,« je
pater Herand uganil in ni prav izjemoma niã zabavljal.
Zidanje je zdaj bilo spe‰no, svet je bil bolj pripraven in
tudi dovoz kamenja z Vira hitrej‰i.
Le tlaãani, ki so jih Vi‰enjski primorali na pomoã in ki
jih pater Konrad ni hotel toÏiti Majnhalmu, so postaja-
li bolj in bolj nezanesljivi, neposlu‰ni in uporni.
»Kaj se zdaj pride na delo?« je stavbenik reÏal na
krdelo Gabrovcev, ki so sredi dopoldneva poãasi pri-
hlamudrali.
»âlovek mora to in ono ‰e postoriti, preden gre za ves
dan zdoma!« so se izgovarjali. »In vroãe je, hoje pa za
debeli dve uri.«
»To kamenje mi zapeljite pod le-oni zid!« je drugiã
ukazal in ‰el po svojem opravku. Ko se je vrnil, so tlaãani
ãisto drugod izloÏili gradivo.

216 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali vam nisem povedal zadosti razloãno, do kam mi

spravite to kamenje?« je vpil in togotno teptal, ko so mu
z veliko zamudo vendarle storili po volji.
»In zdaj mi kamenje potegnite na oder!« je ãez ãas
velel. Gabrovci so se obrnili proã, kamenja pa se niso
pritaknili.
»Kaj stojite in gledate kakor zabodeno tele?« ga je po-
grelo.
»Da pridemo do sape!« so se hlinili. »Trudni smo,
vroãe je, da pred peklom ni tako!«
Stavbenik je od togote kar pihal, ko je ‰el do opata, da
bi mu potoÏil, kdo zavira spe‰no delo.
»Nekdo jih ‰ãuje!« je trdil. »Kaj naj storim, ãe ga do-
bim?«
»Z dela ga spodite!«
»Saj to zanj ne bi bila kazen! Tako bi bil precej ob vse
delavce! Udariti je treba, pa bo!«
»Storite, kar veste, da smete in morate!« se je opat
vdal.
In neki dan je stavbenik spoznal podpihovavca. Ba‰ je
sédel v zavetje in si na kolenih razvil stavbni naãrt, kar
ti je zasli‰al, kako neki tlaãan zabavlja in kako mu mnogi
pritrjujejo.
»Tisti sitni menih, ki se zmerom drÏi tako zoprno,
vendarle govori prav.«
»Kako?«

217 
BELI MENIHI BESeDA

»Da je tale zidava brez blagoslova in da je ukleta.«

»Menih paã godrnja, ker mu kamen ni po volji.«
»In ãe Ïe ne bi bila ukleta, moja kletev bo uklela to
Ïivinsko delo.«
»To je pa res! In odtod, saj bomo videli, nas bodo Vi-
‰enjski poklicali na tlako.«
»âlovek res veã ne utegne delati zase!«
»Ko pa bo pri‰el sveti Mihael, bo grad terjal dav‰ãino
in desetino!«
»In Ïe tu sem si raztepel obutev in razpotegnil cunje
na sebi. Kdo me bo obul in oblekel, ko bom gol?«
»Kdo? Goloritil bo‰, dokler paã bo‰!«
»Ugani, kdor hoãe‰, tako ali tako, jaz vendarle pravim
in ti reãem, da bi se Trlep precej postavil za nas, ãe bi vsi
obenem poskoãili in jo domov pocedili!«
Stavbenik je nenadoma skoãil iz zavetja in popal
upornika: »PriveÏite ga! Ob tistole gól!«
Tisti, ki so mu zvesto pritrjevali, so ga zdaj pokorno
vezali; vsi drugi so bledeli in z delom hiteli, da bi se pri-
kupili priganjaãu.
»In zdaj mi kdo ureÏi glogovko, vsaj za palec debelo!«
Veã tlaãanov se je zapra‰ilo v glogove grme, ki so rasli
v rebri na zahodni strani, vsakdo je urezal za dober do-
ber palec debelo in neusmiljeno grãevo palico.
Stavbenik pa si je izbral najdrobnej‰o; druge so bile
vendarle predebele. Privezani tlaãan, ki je do zdaj od

218 
BELI MENIHI BESeDA

jeze pihal, je zaãel od strahu jeãati in prositi za zamero.

Ali stavbenik mu je bil gorak za vse sitnosti in teÏave in
ga je premlatil, da je ubogi tlaãan kar rjul od boleãin. ·e
tisti veãer, ko so tlaãani pri‰li domov, so se zdelani in
trudni prilomili do Trlepa in so ga lepo prosili, da bi jih
re‰il tega dela.
»Res? Kaj vam ni v‰eã?« jih je zasmehoval. »Ali naj
vam pokaÏem rova‰, ãe ste pozabili, kako ste mislili ‰e
prav pred kratkim?«
»Pozabi tisto, pomagaj, ãe si ãlovek!«
»Na rova‰u je vrezan va‰ glas za menihe! Kaj hoãete
zdaj? Saj imate, kar ste hoteli!«
»Nikar no, o Trlep!«
»Kdo bo pa delal va‰im menihom?«
»Kaj nam mar? Ob svojih stro‰kih jim ne bomo veã
tlaãanili!«
»Po na‰ih krajih je na vsaki krtini grad, ki biãa in kriÏa
tlaãana. Kdo je na vi‰ino spravil vse gradivo, kdo poma-
gal zidarjem?«
Tlaãani so molãali in gledali v tla.
»âe ste, du‰e suÏenjske, zidali gradove, ki vas ‰e bolj
tepo, pomagajte tudi samostanu, ki bo tudi molil za
vas!«
»Ali naj res Ïe zdaj tlaãanimo tudi menihom?«

219 
BELI MENIHI BESeDA

»Za to paã ste!« je vpil. »Mene na miru pustite, ob tej

priãi se mi poberite, kar do Grbca stecite v ·entvid, saj
ste mu verjeli bolj ko meni!«
Drugi dan je pa vendar jezdil v Stiãno. Bolj ko se je
krãila pot, bolj ga je kuhala jeza. âe bi bil opat, ki je vsaj
gosposka, sam pokoril tlaãana, naj bi Ïe bilo, saj tlaãan
je kakor vol ali pes: ãe ga ne tepe‰, ni zaniã; ali da se ga
je dotaknil tuji prihajaã, to ga je ujedalo, a da je ves osat
pri‰el do opata.
»Trlep sem, gabrovski Ïupan!« se je razkoraãil. »Jaz z
zapriseÏenimi moÏmi sam sodim tlaãanu, ãe zasluÏi. Za-
kaj ste to vãeraj storili vi?«
Opat je vse povedal, kako je bilo in da si stavbenik, ki
se je dosti kriÏal s tlaãani, zdaj in znal drugaãe pomaga-
ti, ãe ni hotel, da se mu upro vsi.
Trlep, ki je bil spoznaven moÏ, je pobesil pogled, ‰ãe-
tine so se mu polegle.
»Ali da ga tepe takle tuji prihajaã!« se je ‰e upiral.
«Nikogar se ne bo veã dotaknil!« je opat pokimal.
»Naprosil bom vi‰enjske gospode, da bi mi za straho-
vanje poslali svojega ãloveka.«
Zdaj se je ustra‰il Trlep, ki je vedel, da v Vi‰nji gori ne
bo pela samo glogovka, marveã da bi se odpirale tudi
strahovite grajske jeãe.
»Tega nikar ‰e ne storite!« je prosil.
»Lahko ‰e poãakam.«

220 
BELI MENIHI BESeDA

»ToÏijo, da si pridijo obutev in obleko in da delajo ob

svojem.«
»Pojdiva!« je opat dejal in v kuhinjo vedel Ïupana
Trlepa.
»Za koliko ljudi kuha‰?« je opat vpra‰al kuharja.
»Za troje menihov, trideset zidarjev in triinpetdeset
podajaãev.«
»Ali kuha‰ za vse enako?«
»Za vse se kuha v temle enem kotlu.«
Kuhar je odkril kotel in z veliko zajemalko zajel zeli‰ã-
ne juhe, pome‰ane z drobno sesekljanim mesom.
»Vsakdo dobi tudi velik kos kruha,« je povedal opat.
»Tlaãani jedó, kar jeste sami?« je Trlep strmel. »Torej
niso ob svojem?«
»Kuhar je povedal, kaj je resnica. Za obutev in oble-
ko pa povem jaz, da bom na jésen podajaãem dal vse
novó. In to Ïe ves ãas vsi vedó!«
Trlep je postal rdeã ko rak.
»Pojdiva!« je prosil. »Govoril bi rad z njimi samimi!«
»In naj pridejo vsi predme!« je ‰e prosil, ko sta pri‰la
na stavbi‰ãe.
Gabrovci, pa tudi drugi so pritekli vsi veseli, ãe‰, Trlep
je tu, domov jih bo vzel vse vkup. A ko so se mu ozrli v
obraz, jih je od strahu zazeblo.
»Pri‰el sem, kakor ste Ïeleli snoãi!« se je zapra‰il va-
nje. »Da bi videl, kako trpite in ob svojem Ïivite! V ku-

221 
BELI MENIHI BESeDA

hinji sem zvedel, da se juÏina kuha tudi za vas. Kajne,

tega mi ni treba verjeti, drhal suÏenjska, laÏniva, ki do-
ma lakotno golta‰ le presnino in pusto ãiãarko? Tudi o
obutvi in obleki zdaj vem, kako je! Gospoda opata bom
preprosil, da va‰ih snoãnjih besedi ne postavi na laÏ in
da vas res na jesen spodi bose in gole v va‰e brloge! In
da pokliãe vi‰enjske biriãe, ãe bi se ‰e kdo upiral! Pa tepó
naj vas kakor ajdnico! Hlapci ste, suÏnji ste, sram vas
bodi!«
»Va‰ grajski gospod je ukazal to delo,« je opat dejal
nato. »Po pravici vam povem, va‰e delo pomeni veliko
pomoã za samostan; vendar vas vse odveÏem te tlake.
Komur ni do tega, da bi pomagal graditi hi‰o miru in
molitve, ki bo blagoslov za vas in va‰e otroke in njih po-
tomce, naj precej zdajle vrÏe vse iz rok in naj gre z Ïu-
panom domov! Vso odgovornost pred Vi‰enjskimi pre-
vzamem jaz, nikomur se ni niã bati!«
Samo petero se jih je oglasilo, ãe‰, da bi radi ostali
doma nekaj dni, potlej pa da bi spet pri‰li. Vsi drugi so
molãali.
»Hlapci —!« je Trlep mrmral in grdo gledal.
Hud na vse in tudi sam nase se je nejevoljen vraãal
domov.
»Saj jih vendar poznam, pa sem bil tako trd z njimi!«
se je kmalu kesal. »In ãe se upirajo, me paã samo posne-

222 
BELI MENIHI BESeDA

majo, jaz pa ‰e reÏim vanje! Pa Ïalim jih in zasmehujem,

ker jim je v pogubo, kar je meni v odliko!«
Kar sram ga je bilo.
»A zakaj mi laÏejo? Zakaj obrekujejo?« ga je spet griz-
lo.
»Ker so v nesvobodi rasli, so plahi, nerodni in kakor
otroci!« je razumeval in so se mu smilili.
A tlaãani so se kasneje menili in zvito smejali: »Vi-
‰enjski so najeli opata, da bi zvedeli, kdo je uporen!«
»Ta zanka nam ‰e nikoli ne bo zadrgnila vratu!«
»Saj ste videli, tudi Trlepu ne sme‰ vselej verjeti!«
»Da, svobodnjak je, napol gospod, saj nosi dolge lase
in meã ob bedru.«
Zelo so bili nezaupni in so mislili, da so zvito naparali
gra‰ãaka, opata in Trlepa.
âeprav mu je bilo precej od rok, je Trlep po grívah
med meni‰kim poljem jezdil do velike ceste in se vso
pot kar naglas ãudil umni obdelavi zemlje.
Zemlja in on sta se gledala in ãisto razumela.
»O, ko bi tudi mi znali tako!« je Ïelel, postajal in gle-
dal. »Globoko orjejo . . . Znajo, o, znajo — kdo bi si bil
mislil? Glej, in ‰iroke kraje delajo . . . pametno, prebi-
to pametno . . . Na‰e njive so pa v samih razorih . . .«
Ves v veliki hvali meni‰kemu kmetovanju je pri‰el do
velike ceste in krenil na levo proti Gabru.

223 
BELI MENIHI BESeDA

»Saj res niso napaãni ljudje; vedó, kaj je zemlja, ljubi-

jo jo . . . « se je bogal z menihi. — »Gosposka so pa ven-
darle, ne maram jih!« ga je Ïe spet na‰la uporni‰ka mi-
sel. Zdirjal je po veliki cesti in se zresnil. Pogled, tako
veder in miren med njivami, se je zmraãil, ko mu je ‰e
enkrat ‰vignil v sti‰ki kot in posnel zidovje, ki je v novi
belini kipelo iz zrelega poletnega zelenja.
Med podajaãi ni posihmal bilo nobene neposlu‰nosti
veã, zidava je bila bolj in bolj spe‰na. A kadar je kaj po-
nagajalo, je opat rekel:
»Bodi za pokoro! Naj se ve, da je teÏko bilo graditi
dom dela, molitve in pokore.«
V napoto je bil zdaj le ‰e pater Herand, venomer je
godrnjal, ãe je le videl voz, ki je ‰kripal z Vira.
Prav taãas je oglejski oãak sti‰kemu samostanu poda-
ril zemljo, kjer je zdaj polje Velikih La‰ã, iz Rune pa sta
pri‰la ‰e dva meniha.
Opat je na to novo posest poslal patra Heranda, da bi
trebil in izÏigal hosto, delal njive in pasel delavce, ker je
bil umen v teh stvareh; za tovari‰a mu je dal patra, ki je
ba‰ pri‰el iz Rune in ki je znal zdraviti bolezni. Oba me-
niha sta bila zaãetnika Velikih La‰ã in sta postavila me-
ni‰ki dvorec, kjer je zdaj Dvorska vas.
Patru Herandu se je prehuda goreãnost kmalu unes-
la. Ko je iz samovida spoznaval ãednost in pregreho, mu
je sodba postajala bolj mirna in praviãna. — Dobro ime

224 
BELI MENIHI BESeDA

sti‰kega samostana je postajalo veãje in veãje. ·e tisti, ki

so dosihmal pisano gledali bele menihe, so jim postajali
prijazni. — Majnhalma Vi‰enjskega je bila sama hvala o
njih, odkar mu je pater Konrad ozdravil brata in oba
hlapca. Zato se ni kaj posebno zaãudil, ko mu je Somrak
odpovedal sluÏbo, ãe‰, da se hoãe pomeni‰iti.
Somrak je res pri‰el k patru Konradu, ki mu je ‰e en-
krat dopovedal, kako in kaj naj govori z opatom.
»Preden stopi‰ pred patra opata, vedi ‰e enkrat: Me-
ni‰ka roÏa na oltarju samostanske obljube je peterolist-
na, poniÏnost, poslu‰nost, pridnost, ljubezen in moli-
tev!« ga je pater Konrad skoraj svaril.
»Ne bo mi uvenela, lepo ji bom prilival z vsem sr-
cem!«
Potlej je, da bi na vse plati premislil svojo namero,
‰tiri dni prebil v leseni lopi, ki je bila blizu stavbi‰ãa in
ki je bila menihom za stanovanje, ãe paã niso utegnili ali
hoteli vsak dan hoditi v ·entvid.
Peter Herand je prav taãas iz Velikih La‰ã pri‰el v ne-
ke posvete z opatom in je samo pokimal, ko je zvedel za
Somrakovo voljo.
»Pa se je pater Herand res nekaj unesel!« se je opat
muzal. »Joj, kako je ob taki priliki zmerom treskalo okoli
njega!«
Ko so tisti ‰tirje dnevi minili, je pater, ki je pred krat-
kim pri‰el iz Rune in ki mu je bilo ime Robert, Somra-

225 
BELI MENIHI BESeDA

ka privedel v sobo, kjer so Ïe ãakali opat, pater Konrad

in pater Herand. Somrak se je na obraz vrgel pred opa-
ta.
»Kaj Ïeli‰?« ga je opat vpra‰al po redovnem pravilni-
ku.
»Usmiljenje boÏje in tvoje.«
»Vstani!« mu je opat velel in ga pouãil o strogosti in
svetosti cistercijanskega reda.
»V tem redu hoãem Ïiveti in umreti!« je Somrak po-
niÏno rekel.
»Bog naj dovr‰i v tebi, kar je zaãel!« je opat rekel.
»Amen!« sta oba meniha potrdila.
Somrak se je priklonil in je ‰el in premi‰ljeval ‰e tri
dni; potlej so ga sprejeli v novicijat.
Stari voj‰ãak se je ãisto spremenil.
»Somrak, ad quid venisti — kaj te je privedlo v ta
stan?« se je spokorno izpra‰eval.
»Da bi pozabil svet, zavrgel svoje staro bistvo in da bi
se v samozatajevanju spokoril za zmote in grehe zgub-
ljenega Ïivljenja.«
»Ko bi te sku‰alo niãemurno srce, poklekni in moli:
Gospod, pridi mi pomagat!« ga je uãil pater Robert, ki je
bil skoraj drugi pater Herand. »A ãe ‰e ne bi bilo miru,
priÏgi sveão in kazalec drÏi nad plamenom, pa te bo mi-
nila gre‰na sku‰njava! Ogenj preÏene ogenj!«

226 
BELI MENIHI BESeDA

Pa Somrak se je spominjal opatovih opominov in je

vedel: »Le duh sme stopiti v ta red, za telo, za posvet-
nost tu ni mesta!«

227 
BELI MENIHI BESeDA

XVII.

G rofinja Ema se je z Îivko po dobrih dveh tednih

vendar vrnila, in teÏko je bilo reãi, kje je veselje svi-
denja bilo veãje, na gradu ali v vasi.
»O, da si le spet tu,« je Hotimir od velike radosti drh-
tel in koprnel. Nevesta se mu je mirno smehljala, ko mu
je tiho dejala: »Kako ‰koda, da tudi ti nisi videl, kar sem
videla jaz!«
In zaãela je praviti ãudovitih stvari. Vsa vas jo je po-
slu‰ala in dvomila, verjela in se kar nasli‰ati ni mogla.
»Ljubljana — o, ãudovita je!« je pravila. »Hi‰a pri hi‰i,
‰e za kurjo gredo ni prostora med njimi! Ob njih so ce-
ste, pa tako ozke, da skoraj po nobeni ne bi mogli iti s
senenim vozom.«
»Kako pa ti spravijo domov mrvo in slamo za Ïivino?«
je Vitogoj dvomil.
»Saj nimajo Ïivine v mestu.«
»Glejte, beraãi so ti Ljubljanãani.«
»In vse mesto se stiska pod hribom, kakor tale na‰a
vas. Na hribu je grad — za devet takih ga je, kakor je tale
na‰.«
»O, da bi ga konãaj!«

228 
BELI MENIHI BESeDA

»Pa tudi vsaka mestna hi‰a je kakor grad: velika in

zmerom zaprta. âe bi rad noter, mora‰ na veÏna vrata
potrkati s tolkalom, ki visi na njih.«
»Prebito tatinski morajo biti Ljubljanãani, ãe tako za-
pirajo in zaklepajo.«
Îivka je pravila in pravila. Ko je pripovedovala o tek-
mi na Ljubljanici, je bilo Hotimiru hudo, da ni bil tam.
Nagrada bi bila prav gotovo njegova.
»In ãe bi videli Lesce, Lesce!« je Îivka navdu‰eno gle-
dala v spomin. »Ljudstva iz vseh krajev se kar tere, vsi ‰e
v cerkev ne morejo, zunaj kleãijo na golih tleh in moli-
jo, vzdihujejo in jeãijo v poboÏnosti . . . In koliko darov
znosijo Mariji!«
»Mariji?« je Mala hotela vedeti.
»Mariji. Da bi imela veãjo cerkev. Ta, ki je zdaj, je pre-
majhna, in ‰e ta je lesena.«
»Saj bi ãlovek ‰el tja, ko bi utegnil,« je Vitogoj vzdiho-
val. »Da bi se Materi boÏji potoÏil in priporoãil za vse.«
»In ne veste, kak‰ni kraji so tam!« je ‰e dalje gledala
v spomin.
»Doline, velike in vse obdelane; gore, visoke, ãisto do
neba, in vse bele od snega!«
»Zdaj, o svetem Jakobu?«
»Zdaj, zdaj!«
»Ubogi ljudje, kako pa Ïivé?«

229 
BELI MENIHI BESeDA

»Dobro, mislim. Veliki so, moãni, med nami ni dosti

takih. Nobene velike sile jim ni.«
âisto nazadnje pa je Hotimiru povedala zelo resno:
»Ves ãas sem mislila nate, taãas na tekmi, med potjo
in pri Materi boÏji v Lescah.«
»Kaj res, o Îivka?« je rdel.
»Molila sem za najino sreão. Gospa Ema je dejala, da
moja molitev ne bo zaman.«
Hotimir je bridko vzdihnil in se zagledal predse, pot-
lej je dvignil oãi in jih pasel na njej.
»Kako je lepa!« jo je obãudoval, ker je dolgo ni videl.
»In molila je zame . . .«
Kar inako se mu je storilo. Zdaj je veroval tudi on
sam, da se bodo vse zavire premaknile in da bo Îivka
kmalu njegova.
»Potrpel sem do zdaj, ne bo me konec, ãe se vdam ‰e
za kak ãas!« âisto miren je bil in vesel, ker je veroval.

Tudi na gradu je bilo lepo.

Ema, zelo vesela bratovega okrevanja, je pravila, kako
je bilo pri arhidijakonu v Ljubljani.
Prav vesela je najprej povedala, da je arhidijakon po
njeni pro‰nji bratca Ditrika kar se da lepo priporoãil
grofu ·umbre‰kemu in — grofiãni Marjeti.

230 
BELI MENIHI BESeDA

»O, Ema, ti si storila to!« je Ditrik poskoãil in objel

sestro. »Zatorej je stari grof Ïe nekaj dni z menoj, kakor
bi mi izroãal grad in oblast!«
»Kaj pa Marjeta?«
»Da, ona pa mi je zmerom bila, da se na niã bolje ne
more spremeniti.«
»Anti se te je navadila, saj si jo dosti obletaval in ob
ume spravljal!« ga je Henrik dobrovoljno draÏil. »Tako
revi zdaj res ne kaÏe drugega nego vdano in prijazno se
drÏati in v ime boÏje obdrÏati, kar si je naprtila, ker me-
ne ni spoznala, dokler ‰e ni bilo prepozno!«
Ditrik ni rekel niã, kar samo smehljal se je.
»V Lesce je z menoj ‰la tudi — Zofija Ostrovr‰ka.«
»Zofija —?« je Majnhalma vrglo kvi‰ku. »Kako ven-
dar —?«
»Na, tudi tega meãe!« se je Henrik Ïe zafrkljivo sme-
jal.
»Pri stricu arhidijakonu sva se dobili.«
Majnhalm je kar z odprtimi usti stregel, kaj bo ‰e po-
vedala. Ema pa je nala‰ã malo pomolãala.
»Kaj ne vidi‰, kako koprnim, ko ne vem, s katero si pa
mene zvezala?« se je Henrik smejal.
»Zate bi bila prava samo NeÏa Turja‰ka, da bi te kro-
tila in pokorila!« se je tudi Ema nasmehnila.
»Niã se je ne bi ustra‰il in lepo bi se vzela, ãeprav je
moÏata in pleãata kakor najhuj‰i suliãar!« se je naglas

231 
BELI MENIHI BESeDA

zasmejal. »Samo gorak sem ji, ker ni marala na‰ega

Majnhalma.«
»Ali je Zofija pri‰la v Ljubljano sama?« se je Majn-
halm vrinil, da bi ‰e kaj sli‰al in da bi besedo vzel Hen-
riku, ki bi utegnil ‰e klatiti ne prav primernih za Emino
uho.
»Ne, z oãetom. — In da bo‰ pomnil in se znal ravna-
ti, vedi, da sem arhidijakonu zaupala marsikaj in da ti je
po mojem moledovanju moãno ugladil pot do srca oãe-
tovega in — hãerinega.«
»Ema, sestrica na‰a, v‰ãipni me, da bom vedel, ali be-
dim, ali se mi sanja lepo!« je Majnhalm mencal, sédal in
vstajal in kakor omoten hacal po sobi.
»Le stoj, ‰ãipal se bo‰ lahko s Turjaãanom!« je Ema
dejala, kakor da se je domislila neãesa prav vaÏnega.
»Kaj? Kako da s Turjaãanom?« se je Majnhalm ustra-
‰il.
»Ker si se zarekel tako!« je Henrik hudobno vsekal.
»Da mu bo‰ razmetal grad in vzel tisto bodeão NeÏo —
glej ga, kaj si Ïe pozabil?«
Ema je brÏ preskoãila neprijetni pogovor.
»Veste,« je dalje pravila, »spotoma sem se zglasila ‰e
pri svaku Henriku grofu OrtenburÏanu, ki Ïivi in samuje
v StraÏi‰ãu, kakor veste.«
»Daleã je do StraÏi‰ãa, ãisto smo se zgre‰ili,« je Majn-
halm pripomnil.

232 
BELI MENIHI BESeDA

»Moãno me je bil vesel in se zelo zanimal za vas tri.«

»Da, ko je ‰e bival na âu‰perku, smo z njim uganili
marsikatero!« se je Henrik hvalil. »In po pravici povem,
prav v‰eã mi je bil, znal je Ïiveti.«
»Volfrad pravi, da sta vidva zapeljevala drug druge-
ga.«
»Tvoj moÏ res ne more reãi drugaãne,« je Henrik ur-
no vrnil, »saj je ves skisan in plesniv in ni za nikamor
veã. In tisto mevÏavost si mu ti vtepla s svojo svetopet-
nostjo!«
Ema mu ni odgovorila, kar dalje je pravila: »Henrik iz
StraÏi‰ãa se s Turjaãanom bode zaradi neke dedi‰ãine.«
»Zaradi nekih kmetij med âu‰perkom in Turjakom
sta si pri‰la navzkriÏ, vem,« ji je Majnhalm pomagal.
»Turjaãan ne odneha, Henrik se Ïe pripravlja, da bi
mu s pestjo dopovedal svoj prav.«
»Îe razumem: Vi‰enjski naj pomagajo, kajne?« je
Henrik vpil.
»Razloãno ni rekel tega, misli pa najbrÏ res tako.«
»Kaj pa tvoj moÏ?« jo je zvito pogledal.
»Bratu bo pomagal do pravice.«
»Kaj mu bo smel?« se je ‰iroko smejal. »Ali ni velik
greh kri prelivati in vasi poÏigati zaradi nekaj tlaãanske
zemlje, ki je ne zmanjkuje nikomur?«
»Zelo si zloben in kriviãen, o Henrik!« se je Ema
vznejevoljila.

233 
BELI MENIHI BESeDA

»Nak, tisto pa ne, zloben res nisem,« se je Henrik re-

bril in smehljal. »Le pozabim niã ne in natanãen sem.«
»Saj je prav,« ga je Majnhalm miril, »samo v Emo se
nikar ne zaletuj!«
»Brani‰ jo, saj te Ïeni, ker se sam ne zna‰!«
»Henrik!« se je Majnhalm zresnil.
»Mene ne Ïeni, zato jo lahko vpra‰am: Kaj bi storila,
ãe bi se Vi‰enjski bôli s Turjakom ali s komerkoli: ali bi
nagovarjala OrtenburÏane, naj nam pomagajo?«
»Bi, ãe bi bili v pravici!« je Ema mirno rekla.
»A jaz vem, da bi toliko javkala o pregre‰nem preli-
vanju krvi in tako dolgo svetopetila okoli nas, da bi se
vdali! Taka, vidi‰, si!«
Ema je pogledala nakvi‰ku in vzdihnila.
»Vi‰enjski so Turjaãanu res da gorki,« je Henrik ‰e
rekel, »ob njegovo zidovje pa si ne bodo ‰li betic razbi-
jat zaradi pedi tuje zemlje — norost bi bila!«
Majnhalmu je bilo sitno. Vedel je, da bi zdajle moral
reãi kaj prav moÏatega, pa se ni upal, saj ni bil navajen
Henriku ugovarjati.
»No, saj se bo videlo,« je naposled oprezno rekel, ker
je vendarle za marsikaj hvalo vedel Emi in se ji je bal
zameriti: »Morda se bo zdraha ‰e poravnala kar zlepa!«
Drugi dan se je Ema odpravljala v Trebnje; preden je
od‰la, je vpra‰ala Majnhalma: »Kaj pa Îivka? Ali jo naj
vzamem s seboj, ali jo da‰ Hotimiru?«

234 
BELI MENIHI BESeDA

Sprva ni vedel, kaj bi rekel, tako se je ustra‰il in zme-

‰al ob misli, da bi se naposled dal ugnati vendarle on
sam. Ali nagli premislek, da bi si s kak‰no nerodnostjo
utegnil zagraditi pot do Zofije, ga je streznil; obenem pa
se je domislil sti‰kega opata, ki je prosil, da bi vi‰enjska
gospo‰ãina Hotimira in Îivko podarila samostanski go-
spo‰ãini.
»Pa naj bo!« je urno sklenil v mislih. Prikupil bi se me-
nihom in Emi — prikupil bi se nemara ‰e prav posebno
Ostrovrharju in Zofiji, ãe bi zvedela za vzrok tega daru.
Henrik se je zasmejal, ko Majnhalm ni precej odgovo-
ril: »Kaj sem rekel vãeraj? Ema Ïe svetopeti, Vi‰enjske,
glej, velja osme‰iti in o‰krniti za staro pravico . . . !«
»Bodi tako dober, bratec, po‰lji koga dol, da Hotimir
in Îivka za trenutek prideta hitro gor!« je Majnhalm
resno naroãil Ditriku, ki je le Ïarel od neskonãne sreãe
in ki se ni vtikal v noben pogovor veã, odkar je zvedel,
da lahko snubi na ·umbregu.
Zdaj je skoãil ves vesel in urno poslal hlapca v vas, ker
je slutil, da gre za sreão po‰tenega tlaãana.
Ker je Ema ‰e bila na gradu, nista strahóma pomi‰-
ljala, marveã sta precej pri‰la.
»Sti‰ki opat me je ondan prosil, da bi vaju podaril nje-
mu,« je Majnhalm povedal prav poãasi in resno vpra‰al:
»Ali bi ‰la rada?«

235 
BELI MENIHI BESeDA

Zaroãenca sta se spogledala, si rahlo odkimala in

molãala.
»No, le povejta!« ju je Ema silila. »Tam se lahko pre-
cej vzameta.«
»Tako, mislim, da se ne bova jemala!« je Hotimir na-
posled odloãno rekel.
»Ne bova se!« je s pobe‰enimi oãmi vsa rdeãa tiho
potrdila tudi Îivka.
»Kaj? Noãeta?« je Ema skoraj jezno vpraaala. »Zakaj
ne?«
»Nobene sreãne, mirne ure ne bi imela, ãe bi drugod
Ïivela!« je Hotimir povedal za oba. — Vsi so ju debelo
gledali.
»Kako, da ne?« se je Ditrik vme‰al. »Kaj se ti blede?«
»Kako bi ‰el z zemlje, ki jo ljubi moj oãe in ki ji je slu-
Ïil ves na‰ rod?«
»Kaj meni‰, da ti samostan ne bi dal zemlje?« se je
Ema nekoliko vznejevoljila.
»Vem, dal bi je dal; pa tista ne bi bila na‰a domaãa!«
»Pravi‰, da vidva ne bi ‰la rada pod samostansko go-
spo‰ãino?« ga je Majnhalm Ïe prijazno vpra‰al.
»Po svoji volji nikoli ne bom zapustil oãetnega doma
in na‰ih njiv in host!«
»V‰eã si mi, Hotimir!« ga je Majnhalm potepljal po
rami. »Pojdita zdaj, drugiã se bomo kaj veã pomenili.«

236 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali sva prav storila?« je Hotimir vpra‰al Îivko, ko sta

tonila v dolino.
»âisto prav!« je dejala in je bila zelo ponosna na Ïeni-
na, ki je pred gospodo vedel takih, da se je prikupil sa-
memu hudemu Majnhalmu. »Za vse drugo pa ‰e po-
trpiva!«
»Da, zdaj bo laÏe, ker bo‰ menda bolj varna ti!«

Gori na gradu so se tiho spogledovali, tako jih je pre-

senetil pogovor s tlaãansko dvojico.
»Hotimir mi je prav v‰eã!« je Henrik naposled spre-
govoril. »Kar je povedal, se mi zdi bistro in mo‰ko.«
Da mu je neskonãno v‰eã tudi Îivka, je previdno za-
molãal, saj jih je danes Ïe dosti nabrusil sestri.
»Trmoglav je in velik zaletel,« je Ditrik zmajeval z gla-
vo, ker ni mogel umeti, da ãlovek tako brez spoznanja
zametuje sreão.
»O tlaãanih sem mislil, kakor mislijo vsi,« je Henrik
rinil svojo. »Posihmal bom moral — tale Hotimir me je
prisilil — vsaj za las spremeniti svoje mnenje.«
»·e zdaj ne morem verjeti, da je tlaãan res govoril,
kakor je govoril,« je Majnhalm dejal iz zami‰ljenosti,
»Saj res, tudi jaz bom sku‰al najprej pozvedeti, ali ni
kdo tako nauãil Îivke, ona pa njega!« se je Henrik na-
muznil.
Pa le-oni je odkimal in premolknil.

237 
BELI MENIHI BESeDA

»Ne natolcuj vendar zmerom!« ga je naposled zavr-

nil, ker se mu je posvetilo, kam meri.
»Kaj, ko bi to bolje vedela na‰a Ema, ki je v rokah
imela Îivko in ki tako rada katero primaÏe Vi‰enjskim?«
Majnhalm in Ditrik sta bu‰ila v krohot, tudi Ema se je
veselo zaregljala tako oãitni neumnosti.
»Danes te je pa res samo strupeno natolcevanje!« se
je Ema smejala hudobnemu bratu.
»No, opata bi rad videl, ko bo zvedel, kako sta se nje-
gova varovanca branila in otepala!« se je Henrik ‰e do-
mislil, ko je smeh ponehal.

Opat je zvedel Ïe drugi dan.

Hotimira je vso noã pekla vest, ali se vendarle ni pre-
naglil in nemara za prav tako dolgo ali za zmerom od-
maknil Ïenitvi; vsaj Stojana, Îivkina mati, ga ni prav niã
pohvalila, ko sta z Îivko pri‰la z gradu.
Ko je vstal, je osedlal konjiãa in zdirjal v Gaber in Trle-
pu povedal vse lepo po vrsti.
»Kaj pravite?« je potlej vpra‰al.
»âe mi nisi niã utajil in niã pridejal, te moram prav
pohvaliti. Mo‰ko je bilo, kar si storil!«
»Îenitev sem si pa le zavrl, se mi zdi.«
»Prava reã! Zmerom ti le Ïenitev blodi po glavi!« se je
Trlep nejevoljno otresal.
»Ne morem pomagati.«

238 
BELI MENIHI BESeDA

»Ne boj se, saj ti bo v deleÏ, preveã te ti‰ãi samija!«

Hotimir je, kakor uÏaljen, premolknil.
»Kdor je kaj prida, ljubi pred vsem zemljo in se ‰e v
sanjah meni z njo!« je Trlep na‰el pravo svojo misel.
»Kako pa, da so se mi grajski smejali zaradi nje?«
»Ker zemlje obdelovali nikoli niso! Le meni verjemi,
zemlja ti je oãe in mati, vse; ãeprav ni tvoja, pozna te
vendarle, in ti je pozabiti ne more‰ in ne more‰!«
»Ne morem, to je res!«
»O, zemlja je ãudovita, skrivnostna! Imej njivo v na-
jemu ‰e za tako kratko, pa te bo ‰e ãez leta poklicala in
s spomini pozdravila, ãe bo‰ pri‰el mimo nje!«
»Vidite, prav tako sem mislil, samo povedati nisem
znal.«
»Dela, trpljenja in veselja se spomni‰, ki si ga imel z
njo.«
Trlep je ‰e dolgo pel hvalnice zemlji in ljubezni do nje
in pravil, da se mu zdi, kakor bi molil, kadar orje ali seje.
»Zakaj nam v cerkvi ne povedó tega?« se je Hotimir
vtaknil. »âlovek bi laÏe trpel in bi delal bolj vdano in
raj‰i.«
»Prav poslu‰aj, pa bo‰ videl, da povedó! BliÏe ko si
zemlji, bliÏe si tudi nebesom . . .«
Premolknila sta in oba z isto mislijo gledala po doli-
ni do Ku‰ãarjeka in ob Témenici na drugi strani.

239 
BELI MENIHI BESeDA

Oratarji, obleãeni v belo platneno obleko, so za aj-

dovo sev orali sivorumeno strni‰ãe, vrane so za brazda-
mi doletavale in odletavale, pod nebom pa trepetale po-
stovke in kakor kamen padale na njivo.
»In da ne pozabim!« se je Trlep domislil in obrnil, da
je gledal ob Témenici. »Pri opatu pa se gredoã ‰e danes
zglasi in mu povej, kakor si meni! Sicer bi ‰e zameril, ker
si se ga branil.«
»âe le ne bo hud?«
»Opat je moÏ, da jih ni takih med nami. Niã ne skrbi,
prav dobro te bo razumel.«
Hotimir je zaãuden gledal starega meni‰kega na-
sprotnika. A Trlep se je smehljal in pravil: »Glej, po pra-
vici ti povem, da so mi tile menihi Ïe moãno v‰eã.«
»Res? Vam?« se je naglas ãudil.
»Ker zemljo ljubijo, vidi‰,« je toplo govoril in z oãmi
postajal ob temeni‰kih domaãijah. »In kako ti kmetuje-
jo! Skrivaj hodim na meni‰ko polje in se uãim, ni me
sram povedati.«
»Dobro, da ste se zbogali z njimi!«
»Samo na njivi, za brazdo!« se je Trlep uprl. »Sicer so
gosposka, jaz pa gosposke ne maram nobene!«

Hotimir je res storil, kakor mu je Trlep naroãil, in opat

ga je le lepo pohvalil za toliko zvestobo do doma. Zaradi
volarja Mihaela. Pri Ïivini je bil ãisto pridoven, pa bi ga

240 
BELI MENIHI BESeDA

le moral odstaviti, da bi izpolnil, kar je bil obljubil Ho-

timiru za njegovo sreão.
Mladi Vi‰njan je potlej spotoma sreãal samostanske-
ga volarja Mihaela, ki je prav dosti hodil k Jeleni, odkar
je Kri‰tof Planina popolnoma okreval in se vrnil v Trst.
»Kaj si spet bil na Pe‰ãenjeku?« se mu je nasmehnil.
Mihael je bil prav dobre volje in mu je pokimal:
»Bil, da!«
»Tako je vendarle res, da te je Rodana urekla ali pa ti
dala kaj takega izpiti, ker si se tako prismolil pri Jeleni?«
»Saj ve‰, da ne zna!« ga je Mihael poredno spomnil
hudih ãasov. »Jelena sama, bi dejal, pa zna; tako je nare-
dila, glej, da se bova kar vzela, ãe mi bo opat dovolil.«
Hotimir je poniglavo odjezdil dalje.
Pa tudi Mihaelu se je stoÏilo kar nenadoma. Spomin
je begnil v daljni domaãi kraj in se videl pri boÏjepotni
cerkvi na Stari gori blizu âedada. Z njim je bila tudi —
ona. Ko sta se namolila pred Matero boÏjo, sta postala
tudi ob glumaãih in piskaãih, ki so na tratini okoli cer-
kve zapeljevali mnoge boÏjepotnike Ïeljne bolj zabave
nego milosti. In komaj jo je krotil, tako ji je bilo v‰eã tudi
tisto, kar na boÏji poti biti ne bi smelo.
Pa vse tisto razume prav ‰ele zdaj, ko so mu zidarji
povedali, da je pustila otroka in pobegnila z nekimi glu-
maãi.

241 
BELI MENIHI BESeDA

In za tako drajno je ubil ãloveka in zgubil domovino,

si zagrenil Ïivljenje in obteÏil vest . . . ! Vest ga je zaãela
peãi.
Ali je vreden lepe ljubezni, ki mu jo zvrhoma daje ne-
vesta Jelena . . . ? Ampak potrudil se bo, da je bo vre-
den, kakor je je potreben!
»Da se le opat ne bi kaj upiral . . . !« ga je skrbelo, ko
se je bliÏal Stiãni.

242 
BELI MENIHI BESeDA

XVIII.

U rh Ljubljanski je bil taãas v hudem precepu. Srce

mu je Ïelelo, da bi zavihral na Svibno in odloãno
zasnubil grofiãno Zofijo, dolÏnost ga je pa vezala, da ni
mogel nikamor.
Ogrska drÏava Ïe skoraj dve sto let ni veã rinila v za-
hodne deÏele, velika‰em svojim pa tudi ni branila, ãe so
s ãetami klateÏev in razbojnikov uhajali ãez mejo in ple-
nili in divjali z ognjem in meãem, kakor njih pesjanski
predniki Obri.
âeprav torej nihãe ni mislil na vojno drÏave z drÏavo,
Urhu je vendar bilo skrbeti, da se deÏela, posebno Sa-
vinjska krajina, pripravi za obrambo.
Dan za dnem so na ljubljanski grad prihajali brzi sli in
vedeli zmerom bolj, da se tam za Dravo ‰irijo vesti o
drhalih ogrskih divjakov, ki hoãejo ãez mejo. To vse mu
je prizadevalo dosti dela in skrbi. Obenem ga je pekla
huda srãna boleãina. Majnhalm Vi‰enjski, tako je sli‰al,
venomer lazi na Svibno in se sladka okoli Zofije, ta ga
neki prav rada gleda in oãe se kar samo smehlja.
»Zvodnik stari!« je renãal sam vase. »Kaj je pozabil,
da je hãer obljubil meni?«

243 
BELI MENIHI BESeDA

Mislil je sem, mislil je tja in naposled dal poklicati pi-

sarja Sladkonjo.
TomaÏ Sladkonja je bil Ljubljanãan iz stare, stare hi‰e.
Star‰i so mu bili bogati trgovci in niso imeli drugih
otrok. Ko je napol odrasel, so ga poslali v âedad, da bi
se iz‰olal za uãenega moÏa. Preden se je iz‰olal, so mu
umrli. Ostal je sam. Naveliãan, kakor je bil, je brÏ pustil
‰olsko uãenost in se lahkomiselno spravil nad dedi‰ãino.
In ni bilo veã dolgo, pa jo je lepo zakockal in zaveseljaãil.
Postal je ãisto ubog in ‰e bolj sam. A ker je bil vendarle
uãen ãlovek, saj je znal pisati in brati, izbrano govoriti,
skladati pevne pesmi in jih s plunko peti, je dobil sluÏ-
bo na gradu. Urh ga je zelo cenil zaradi te uãenosti in
zaradi druge porabnosti.
»Ko le vinski ne bi bil tako!« se mu je vãasih smehljal,
ãe je preveã motoglavil in di‰al po vinu.
TomaÏ Sladkonja je vstopil in je bil tudi zdaj ves te-
Ïak, da je po sobi udaril vinskih puh, kakor ãe bi ãep
odletel sodu.
»Kak‰en pa si spet?« ga je Urh pogledal napol neje-
voljno, napol dobrovoljno. »Glej, na pot sem te hotel
poslati, pa kaj, ko vem, da ‰e na konja ne pride‰, nikar
da bi opravil, kar bi ti naroãil!«
»Resniãno, resniãno vam povem, silni gospod vojvo-
da, vãeraj je bilo, kar je bilo — danes se nisem ‰e od-

244 
BELI MENIHI BESeDA

te‰ãal z vinom, ãeprav sem Ïejen kakor kanja pod ne-

bom!«
»Pojdi, v mrzlo vodo potekni betico, da se ti izkadi
tisto!«
»Bom. A ãe bi se vendarle ‰e drÏalo kaj vãeranjega
dne, v sedlu bi mi pre‰lo vse, preden bi se gobec spenil
konju!«
»Ali bi se upal na pot?«
»Ta trenutek! Samo meãek bi si opasal in ostrogo pri-
vezal na peto, pa bi ‰el na dno pekla, ãe bi mi ukazali!«
Urh se je molãé smehljal, potlej pa mu je dejal: »Pri-
pravi se, na Svibno pojde‰!«
»Bom precej, ‰e odÏejal se ne bom prej!« se je uãeni
sluÏabnik priklonil in ‰el, da bi si zbral spremstvo.
Urh se je medtem spravil, da bi za grofa Ostrovrhar-
ja napisal vljudno pismo. Pisal je, izbiral besede, pisal in
pihal od jeze, pa so same trde, nevljudne in neprijetne
besede silile iz peresa.
Nak, niã pravega ni mogel napisati.
»E, Sladkonja naj nese kar ustno poroãilo!« se je na-
posled odloãil. »Tako bo bolj vljudno in prijazno, ãeprav
bi ga napol pozabil spotoma.«
«Pisanja ti ne dam nobenega — ‰e zgubil bi ga do tja,«
je rekel, ko se je Sladkonja pri‰el pokazati.
»Pa mi kar tako naroãite, vse bom opravil po besedi
natanko!«

245 
BELI MENIHI BESeDA

»Da. Na Svibno pojdi, gospodu Otonu grofu Ostrov-

rharju se lepo pokloni in ga vpra‰aj, kdaj sme Urh grof
Ljubljanski priti snubit grofiãno Zofijo!«
»O, slava Bogu, kaj Ïenite se? In jaz pojdem — kako
bi rekel? — skoraj snubit!« se je Sladkonja vlekel iz pasu
in dvigal roke.
»Vpra‰aj samo, kar sem ti naroãil, in potlej se brÏ na-
pij, da mi katere ne zablodi‰!«
»Bom, kakor ste ukazali!« se je ‰e dalje navdu‰eval.
»In da bi bili sreãni, vam Ïelim; vino da bi pili, devet let
staro; rod slavni da se vam ne bi opustil tja do sodnega
dne ne; Ïivine naj se vam zaredi, da je ‰e kuga ne bi mo-
gla zatreti, ovac pa toliko, da jih v vse staje ne bi mogli
spraviti!«
»Îe dobro, hvala!« je Urh rekel. »Zdaj pa pojdi!«
»Na zveliãanje svoje du‰e se vam verim, da si za tak
posel niste mogli izbrati bolj‰ega slà!«
»In trezen mi pridi na Svibno!« mu je zabiãil.
»Svojo ãast vam zastavim, da se ga ne bom pritaknil,
vso pot ne!«
In ãez pol ure je s ãetico peterih suliãarjev Ïe v Ïivem
diru jahal ãez Poljane in Sotesko proti Sostremu. JeÏa ga
je res ãisto streznila in zbistrila. V Sostrem se je ustavil
za kratek poãitek pred krãmo, ki je ob cesti prestrezala
popotne in jih mudila z jedjo in s pijaão.

246 
BELI MENIHI BESeDA

»Odrgnite konje in malo zobat jiin dajte, pa du‰o si

brÏ priveÏite!« je ukazal in razjahal.
Vroãe je bilo, Ïejen je bil kakor ob ajdovi setvi kepa na
njivi, piti pa sme‰ ne, svojo ãast si zastavil, da ne bo‰!
«âlovek res ne sme biti prenagel!« se je kesal kakor ‰e
nobenega greha tako ne. Vsaj gledati ne kaÏe, kako se
bodo tile zalivali z boÏjo kapljico. Spomnil se je, da bi
poiskal oskrbnika na sostr‰kem gradu, ki mu je gospo-
doval Ortolf, brat Otona grofa Ostrovrharja. ·el je brÏ
proã, da bi mu sku‰njava bila manj‰a in muka odpove-
di laÏja, pa je Ïe spotoma sreãal oskrbnika in zvedel, da
je tudi gospod grof Ïe davi od‰el na Svibno.
»Gospoda od vseh strani te dni hiti na Svibno,« je
oskrbnik pravil.
»Kaj pa je?« se je Sladkonja nekoliko vznejevoljil, ãe‰,
stari Ostrovrhar ne bo prave volje za Ïenitovanjske mi-
sli, ãe res ima gostov poln grad.
»Grofiãna Zofija je ‰e neomoÏena, ãeprav je bogata in
lepa,« se je oskrbnik nasmehnil.
»Pa ne, da bi Svibenjski moÏil hãer?« se je oni ustra‰il,
sam ni vedel zakaj.
»Zdaj nemara ‰e ne; tja na jesen ali pod zimo pa bo
kaj takega, pravijo.«
Sladkonjo je kar zeblo od skrbi za nevesto. »Gospod
bo od togote poskoãil do stropa!« se je Ïe zdaj bal plit-
vega Urha. »·e meni se potlej lahko kaj pokrha!«

247 
BELI MENIHI BESeDA

»Ampak gospoda ne vre tja samo zaradi nje; tudi ne

za lov ali katero drugo zabavo,« je oskrbnik drobno gle-
dal in skrivnostno ‰epetal. »Pre‰teti se hoãejo, pre‰teti,
le meni verjemite!«
»Mora vedi, kaj ãesna‰!«
»Joj, kaj res ne veste?« je oskrbnik pogledal ‰e bolj
drobno. »Da Ogri ‰kilijo ãez Dravo?«
Sladkonja je molãal, oskrbnikova prevelika in preza-
upna zgovornost mu ni ugajala.
»Tako gotovo, kakor gotovo je Bog v svetih nebesih,
utegnejo zdaj zdaj bu‰iti ãez Savinjsko krajino v Posavje
in Slovensko krajino!«
Pa Ljubljanãan je zamahnil z roko, poklical spremstvo
in urno odjahal po stari poti skozi Trebeljevo in ·mar-
tin. Pot je ves ãas ‰la navzgor, navzdol, najveã po vrhu
hribja, in je bila kaj utrudljiva. Pod klancem dana‰nje
Liberge je stala stara krãma, znana po dobrem vinu in
zgovornem krãmarju. TomaÏ Sladkonja se je spomnil
obljube, da se tja do Svibnega ne bo pritaknil vina, se
milo pokesal in ozrl po soncu.
»âez poldne je Ïe,« je dejal suliãarjem. »Ustavimo se,
da ne bomo na Svibno pri‰li preveã laãni in upehani!«
»Saj sem res Ïe prazen, da se vidi skozme!« je star
suliãar pokimal in skoãil s konja, drugi pa za njim. »Na
takem potu se po ãloveku vse pretrklja in prepeha, da
skoraj ve ne veã, kje se ga vamp drÏi.«

248 
BELI MENIHI BESeDA

»Tudi klekam bo prav,« je drugi suliãar pritaknil, »saj

so Ïe vse klekaste od samega klekanja po teh grbastih
vicah!«
Krãmar je Ïe stal na pragu, se klanjal do pasu in vabil:
»Le noter, o vitezi plemeniti, le noter, za mizo in ukazuj-
te, o junaki, — danes je pri meni pol za denar, pol pa kar
tako!«
»In tisto ,tako’ bo potlej moãno dragó — saj vemo!« se
je suliãar smejal.
»Tako dobro in cenó nihãe nikjer veã niã ne dobó,
zgolj pri meni zmerom, ponoãi in podnevi, pozimi in
poleti, po soncu in po senci!«
Suliãarji so brÏ oskrbeli konje in prekobalili klopi oko-
li mize pod lipo.
»Zdaj pa nosi in praviãen bodi pri meri in vagi, ãe ne
bo zate hudo hudo!«
»No, no, ne bo, ne bo!« se je krãmar obrnil in brÏ pri-
nesel prekajenega ovãjega mesa, zmesenega kruha in
velik vrã rebule.
»Stoj, moÏ, da je ne dobi‰!« se je stari suliãar delal hu-
dega. »Kajne, rad bi, da bi se ga nazobali? O, pa ne bo‰!
Domaãega vina najprej prinesi, da bo za potrebo; vroãe
je, Ïejni smo!«
»Rebula bo pa potlej za srce in kri — prav!« se je zvi-
ti kremar smehljal.

249 
BELI MENIHI BESeDA

TomaÏ Sladkonja je s tekom obiral meso in pil kar —

vodó in v duhu lasal samega sebe.
»Tako je, ãe je ãlovek prezgovoren, kadar je okajen od
vinskih duhov! Precej se mu kaj zareãe, da mu je potlej
krvavo Ïal!« se je spet bridko kesal prenagle prisege, ki
jo je davi prisegel na ãast. Tudi suliãarji so se mastili z
mesom, zalivali pa so z domaãim vinom, rdeãim in kis-
lim, kakor bi bilo iz samih drnulj. In ko so se podstavili
z jedjo in si grlo poplaknili s tistim kislim vriskom, so
ukazali: »No, za potrebo je bilo tako, tako — prinesi zdaj
‰e za kri in za srce!«
»In ne delaj ãudeÏa iz vodé, da se ti ne primeri kakor
na‰emu Plavcu v Ljubljani!«
»Jehata, saj res!« je krãmar vedeãno postal ob mizi, a
se urno zbistril in brÏ rebulo postavil pred dedce. »Kaj
je tisto res bilo?«
»In ‰e kako res!«
»Da je bil v besedi in zvezi s hudiãem samim?«
»Vsa leta Ïe, odkar je krãmaril, da bo‰ vedel! Vino je
niãil in pridil, potlej pa hvalil kakor ti in drago proda-
jal!«
»Pa ga je res hudiã otel iz grajske jeãe? Mimo vseh
straÏ?«
»Ne otel — vzel, vzel!«
»Ali je kdo videl?«

250 
BELI MENIHI BESeDA

»Zaprt je bil v najgloblji jeãi, po vrvi so ga spustili va-

njo in po vrvi so mu podajali kruh in vodo. Kar ti je jeãar
potegnil nazaj, kolikor je pravkar spustil dol. Drugi dan
tudi tako, tretji dan niã drugaãe. Spustil se je sam dol. Pa
dedca Plavca nikjer! Hudiã ga je vzel! Kdo pa?«
»In prav je, da ga je vzel!« je ‰e drugi privo‰ãil. »Vse-
lej me je betica bolela, kadar sem se nalokal njegove
cuckovine!«
Suliãarji bi bili Ïe nekoliko opla‰enemu krãmarju ne-
mara natvezili ‰e nekatero resniãno ali pa iznajdeno, pa
jim je TomaÏ Sladkonja razdrl zabavo.
»No, dosti bo, na konje!« je velel. In so jahali ãez Dol-
gi rt in Presko in dalje. Pot je postajala nekaj zloÏnej‰a,
suliãarji so bili vsi dobre volje, konji siti in spoãiti, le on
sam se je od kesa kislo drÏal in tiho du‰al, da v vinskosti
ne bo prisegal nikoli veã.
Kasno popoldne so pri‰li na Svibno. Sostr‰ki oskrbnik
ni bil lagal. Grajski vratar je povedal, da so tu gospodje
Celjski, Vovbr‰ki in Sovne‰ki, Ptujski in Mariborski, Raj-
henbur‰ki in La‰ki in ‰e dosti dosti drugih, samo imena
so mu u‰la iz spomina. Vsi hlevi so bili polni konj, dvo-
ri‰ãe in povsod pa natlaãeno oprod in suliãarjev. A To-
maÏu Sladkonji, poslancu najveãjega deÏelnega gospo-
da, so vendar ‰e na‰li prostora. Sam gospodar, ki ba‰
zdaj ni priãakoval Urhovega bliÏanja, je skrbel, da se

251 
BELI MENIHI BESeDA

mogoãneÏ z ljubljanskega gradu ne bi s ãim Ïalil v svo-

jem poslancu.
Potlej je v posebni sobi sprejel njegove poklone in kar
je naroãil Urh Ljubljanski.
»Prav zdaj imam v gosteh dosti prijateljev, da se po-
menimo o pripravah za obrambo zoper Ogre,« je stari
Ostrovrhar preudarno odgovoril in se potrudil, da ne bi
pokazal, kako nev‰eãna mu je Urhova Ïelja. »Tako mi je
res teÏko govoriti o svatbi, preden ne bo spet popoln
mir v deÏeli. Gospod Urh grof Ljubljanski, ki nam je v
vojni prvi vojvoda, bo razumel odloÏitev tako vaÏne od-
loãitve. — To mu povej kar najprej! A povej tudi, da bom
z vseh stolpov svojega gradu dal trobiti vdan, vesel po-
zdrav velemogoãnemu gospodu vojvodi, ãe bi me kljub
temu odgovoru raãil poãastiti s svojim imenitnim obis-
kom!«
TomaÏ Sladkonja je dobro ãutil, da se stari grof izmi-
ka mo‰kemu odgovoru, ker se mu je nemara res prisli-
nil Ïe kateri drug Ïenin za lepo grofiãno Zofijo.
»Vse natanko po besedi bom svojemu gospodu spo-
roãil, kar ste mi, veleplemeniti gospod grof, raãili pove-
dati!« se je globoko priklonil in si prizadeval, da bi za-
tajil slabo voljo, ki se mu je dajala ob misli, kako ãeme-
ren in siten bo Urh, ko bo zvedel za ta odgovor.

252 
BELI MENIHI BESeDA

»In zdaj se odpoãij in okrepãaj po dolgi in hudi poti!

Potlej pa se bomo vsi vkup malo pozabavali. Potujoãi
pevec, glej, se mi je zglasil na gradu!«
To ga je prav prijetno dregnilo in mu nekoliko odrini-
lo skrb in nejevoljo. Saj je sam skladal pesmi in jih s
plunko prepeval ob velikih prilikah posebne sveãanosti
ali vesele pijanosti.
Zelo je bil vedeãen na potujoãega pevca, ki mu je po-
klic, da hodi od gradu do gradu in gospodi poje pesmi
o junakih in o ljubezni. Lahko, da je mojster, velik mojs-
ter sam iz sebe, lahko tudi, da le za drugimi pevci pobira
pesmi, ali pa jih sklada samo, ãe kdo naroãi. Da, tako ga
je zanimala pesem tujega pevca, da se ni hotel napiti,
ãeprav mu je Urh velel, naj se napije po opravljeni na-
logi; samo du‰o si je privezal, da omedlel ne bi od Ïeje
in Ïelje po vinu.
In potlej je bilo lepo.
V veliki vite‰ki sobani so se zbrali gospoda in po ‰egi
tudi vsa domaãa grajska druÏina in sluÏinãad.
Zmraãilo se je Ïe. PriÏgali so plamenice, ob vsakem
ãele‰niku je stal sluga, da bi stregel plamenici in jo use-
koval.
In pevec je stopil v sobano. Mlad ãlovek z zagorelim
licem in s kodravimi rumenimi lasmi, ki so mu do ram
padali izpod rdeãe bagrene ãepice, okra‰ene z dolgim
ãapljinim peresom. Obleãen je bil v kratek pisan Ïivot-

253 
BELI MENIHI BESeDA

nik z nagubanimi rokavi in v tesne hlaãe iz modrega

sukna. âez ramo mu je visela plunka; ob levem bedru
kratek meã, ob desnem pa liãna torbica iz rdeãega bag-
ra.
Îe pri vratih si je desno roko poloÏil na srce, z levo
mehko zakrilil predse in se s pripognjenim kolenom na
vse strani priklonil gospodi in vsem.
»Od gradu do gradu me nosi pesem ãasti in hvale, o
veleplemenita gospoda!« se je povedal glasno in jasno.
»Na ãigavo ãast in hvalo poje‰, o pevec?« je gospodar
vpra‰al.
»Pojem na ãast junakov slavnih in gospodiãen lepih,
o veleplemeniti gospod grof!«
»Poj, poslu‰ali te bomo, ãe bo kaj prida in ãe ne bo
spotakljivo.«
Pevec je iz neder poãasi potegnil zvit pergamentni list
in dejal poboÏno: »To je rokopis pesmi. Sam sem jo zlo-
Ïil in na plunko ubral. In ponosen sem nanjo, kakor je
juna‰ki vitez ponosen na ãast svojega meãa!«
»Praviãno je, kar si dejal!«
»In mila mi je pesem in draga kakor kralju kraljevi-
na!« Dvignil je list in ga poljubil. »V njej mi je vsa mod-
rost in uãenost, vsa moã glave, srca in duha!«
»Bog ti pomagaj, o pevec, lepo si se nam povedal —
zdaj pa zapoj!«

254 
BELI MENIHI BESeDA

In pevec je brenknil v struno in zaãel peti o hudih bit-

kah z ogrskimi razbojniki in o juna‰kih delih silnega ju-
naka — Otona grofa Ostrovrharja.
Vse oãi so se obrnile v gospodarja, ki je od presene-
ãenja in ponosa ves rdeã in Ïareã strmel v pevca in se
smehljal.
Ko je pevec obrenkal grofov krvavi meã in kup do ro-
govile presekanih razbojnikov, je sprevrgel pesem in
glas in sladko zapel o grofiãni, lepi beli cvetki na Svib-
nem, ki bi jo hraber in poboÏen vitez rad presadil v svoj
slavni stari grad. A vitez se boji, ali nemara ‰e vreden ni,
da bi lepa bela cvetka krasila njegov dom. Ta dvom ga
venomer in ãezdalje huje boli, samo ‰e v pro‰nji in Ïe-
lji Ïivi: »Ljubi me, cvetka moja, zaÏelena, zame od tebe
lep‰a ni cvetka nobena!«
Joj, je zdaj rdela grofiãna Zofija! In prijateljice Eme se
je spominjala in v mislih iskala Majnhalma.
Od srameÏljivosti je rdela in od ljubezni je gorela in
od veselja je vsa Ïarela!
Pa ‰e nekdo je od skrbi rdel in klel. TomaÏ Sladkonja.
Pesem o povzdigovanju Ostrovrharjevega juna‰tva mu
je ‰la ‰e mirno mimo u‰es; pesem o cvetki in o vitezu, ki
bi jo rad, pa ga je poparila in pograbila.
»Prisegel bi na svoj sveti krst: vse je naroãeno, pevec
in pesem! Cvetka je Zofija! Kdo je vitez?« se je grizel. —
Da, nekdo bi rad izpodnesel noge Urhu Ljubljanskemu,

255 
BELI MENIHI BESeDA

mu je ‰vigalo po glavi. »Pàl bom pa tudi jaz prav trdo, ãe

mu prinesem tole novico!« Malo se je zagledal predse,
stopil korak naprej in prosil, ali bi tudi on smel zapeti.
Gospoda je glasno dovolila in ga pohvalila.
»O boÏanski pevec,« se je obrnil do pevca, »daj mi
plunko, da ti odpojem z isto struno!«
Tuji pevec je pel zares lepo, uãen je bil za to. âisti in
polno zveneãi glas je vsem segel v srce. Pevec je veroval
vase, ni se bal tekmeca.
»Ná, poj z njo!« je dejal in kakor otroka z obema ro-
kama dal plunko Sladkonji. »Rad, z vsem srcem te bom
poslu‰al!«
TomaÏ Sladkonja je precej spoznal, da je pevec res
mojster in da mu ne bo enak ne v glasu ne v igri, nikar
da bi ga presegel in premagal tudi pri gospodi; ali z
vinom si je bil ãvrsto Ïe privezal du‰o in ji navrgel ‰e
toliko, da se mu je srce ogrelo do pogumnosti in so se
misli zdramile in ubrale.
Skromno se je priklonil na vse strani in se mirno po-
vedal: »Ne, nisem mojster pevec svobodnih nebesnih
vi‰av, o veleplemenita gospoda, ob tla sem privezan v
kneÏji sluÏbi; nimam velikih besedi o slavnih junakih in
ne znam sladko peti sladkih stvari o neÏni ljubezni in
nimam je pesmi na pergamentu ãastitem — zapel pa jo
bom, kakor se mi je po volji boÏji dala dana‰njo to uro!«

256 
BELI MENIHI BESeDA

»Mo‰kih nam jih ve‰ in ponosnih,« ga je gospodar

Ostrovrhar pohvalil, »zapoj, razveseli nas, o pevec v
kneÏji sluÏbi!«
In TomaÏ Sladkonja je pel o nekem mogoãnem voj-
vodi, ki budno straÏi in bedi, da se gospodi ne zgodi, kar
zanjo dobro ni. In kako se zbirajo junaki pod njegovo
zastavo gospodi in vsem v brambo, ãast in slavo.
Glas njegovega vinskega grla ni bil prav ãist, zato pa
moãan in ãudovito ubran s plunko. In stihi, gladki in
sladki, so se pevcu delali kar sami.
Vse je strmelo vanj in ga ‰epetaje hvalilo, pesem jim
je bila pov‰eãi prav moãno.
Odhrknil se je, pobrenkal s struno in milo zapel dalje,
da juna‰ki vojvoda samuje s kneÏjo krono, a snubi kneÏ-
no, ker samije ne mara veã, ãeprav mora za vojno bru-
siti meã. KneÏni se ljubezen do njega rahlja, to pa se kar
tako preboleti ne da, srce mu trepeta in trepeta:
»Preozke so stezice, pretemne so noãi, zaman so mi
solzice, velike tvoje so moãi!«
Stari Ostrovrhar in Zofija sta bila bleda kakor zid, ta-
ko ju je pesem prizadela. Prav dobro sta razumela, kam
Urhov poslanec meri. A Urhov pevec je ‰e pel:
»Nad vse sem ljubil te, du‰o bi zate bil dal; zdaj pa Ïe
gotovo je, da drug te mi je ukral!«

257 
BELI MENIHI BESeDA

Po sobani je zagrmela pohvala nepoklicnemu, a moj-

strskem pevcu. Vsi so ga obãudovali in izpra‰evali, od-
kod so mu take lepe pesmi.
»Iz srca in duha, saj sem povedal!« se je TomaÏ Slad-
konja nerodno branil.
Dobro se jim je zdelo in radi so videli, da se je tudi
med domaãini na‰el pevec, ki se upa meriti s poklicnim
tujim pevcem.
In Gunter grof Celjski, ãigar rod se je Ïe dolgo pisano
gledal z rodovino koro‰kega vojvode, mu je dejal: »V‰eã
si mi. âe bo‰ kdaj prebiral sluÏbo, vedi, na gradu v Ce-
lju jo dobi‰ precej!«
Tudi gospodar je moral katero ziniti, ãeprav je bil ne-
jevoljen na drznega pevca.
»Ali te pesmi si se vendarle Ïe uãil doma?« ga je izpe-
ljeval.
»O, ãe bi bil vedel, da mi jo bo peti, bi se je bil uãil leto
in dan!«
»Tega ti ni treba, mojster si!« se mu je potujoãi pevec
priklonil. »Sreãen sem, da sem te sli‰al, o mojster!«
A temu je postalo sitno, muãno. Slava, ki je nikoli ni
iskal in ki z njo ni vedel kaj zaãeti, ga je bolela in skrbela.
Kar nerodno mu je bilo ob domisleku, da bo gospoda po
gradovih govorila o njem. Urh, prazni in plitvi mogoã-
neÏ, bi mu utegnil to ‰e zameriti.

258 
BELI MENIHI BESeDA

Ko se je drugo jutro odpravil s Svibnega, se mu je pri-

druÏil tuji pevec in je ‰el z njim do ·martina.
Poãasi je izvlekel iz njega, da se je pred Svibnem mu-
dil v Trebnjem in da je tam napisal pesem, ki se je tako
prikupila Svibenjskim.
»In kam pojde‰ zdaj?«
»Zdaj? Naravnost v Vi‰njo goro. Tudi Vi‰enjskim bo
v‰eã, mi je dejala grajska gospa v Trebnjem.«
»Kar je lepo, je v‰eã vsakomur!«
»Komaj. Sicer mi trebanjska gospa ne bi bila velela,
naj se gredoã oglasim tudi v Stiãni in spovem menihu,
da mi bo Bog odpustil pesmi, ki zmerom res niso za
vse.«
»Pa se bo‰ spovedal?«
»Bom, ko bom spoznal, da ni prav, kar poãnem!«
TomaÏ Sladkonja je tako zvedel, da je pesem bila tudi
naroãena, kjer je bila narejena. In prav je slutil. Grofinja
Ema je v gradu zadrÏevala umnega pevca in mu poãasi
naroãala, kak‰no pesem naj naredi in kam naj z njo hiti.
»Ali bo moj gospod gledal debelo, ko bo zvedel, od-
kod mu krepelca letijo pod noge!« se je pisar TomaÏ
muzal.
Raznotere misli so se mu dajale vso pot. Kaj bo, kaj
bo? Naroãena pesem tujega pevca je povedala, zakaj se
snubitev nemara ne bo posreãila, a njegova pesem, dana
sicer z vso zmoÏnostjo in v preveliki zvestobi do gospo-

259 
BELI MENIHI BESeDA

darja, se je zamerila na Svibnem in ga utegne oãrniti ‰e

doma. Bolj ko se je bliÏal Ljubljani, bolj ga je peklo vse
vkup.
»Naj bo, kakor bo!« je naposled stresnil z glavo. »Tudi
v Celju se kruh peãe in sodi najbrÏ ne donijo prazno!«

Sonce se je nagnilo Ïe prav moãno, ko je naposled ves

truden, pra‰an in potan pri‰avral na ljubljanski grad.
Urh ga je spazil Ïe od daleã.
»No, brÏ povej, kar ve‰! Pa ne, da bi imel tudi pismo?«
ga je prestregel, da se ‰e preobleãi ni utegnil in ne grla
splakniti.
»Pisma nimam nobenega.«
»Nima‰. Pojdi z menoj, da mi vse pove‰!« je ukazoval
in pred njim ‰el v svojo bivalnico. Tam mu je moral na-
tanko povedati odgovor gospoda Svibenjskega. Urha so
vse barve spreletale, sapa ga je du‰ila, svet se je podiral
nanj.
»Koliko si ga izpil, preden si ‰el na Svibno?« je grdo
gledal pisarja, ker ni prav verjel, da je Ostrovrhar zavr-
nil snubitev.
»Ne kaplje ne, kakor sem se vam zarekel, ãeprav mi je
bilo skoraj skoprneti od Ïeje!« se je odloãno poudaril.
»Suliãarji naj priãajo, ãe svojemu pisarju ne verjamete!«
»Ti ne bi bil ti, ãe bi to bilo res!«
»Kaj pa ãast, ki sem se zarekel nanjo?«

260 
BELI MENIHI BESeDA

Urh je razdraÏen iskal prave besede, kako bi z eno sa-

mo poniÏal pisarja, ki se hoãe nekaj repenãiti.
»Ukazali ste mi, naj se odÏejam ‰ele, ko dobim od-
govor na va‰e vpra‰anje,« ga je ta prehitel. »Pa se nisem;
samo du‰o sem si pridrgnil, da omedlel nisem od utru-
jenosti in Ïeje.«
»âe sem ti ukazal, zakaj se nisi?« je Urh zaãel sitnariti,
ker mu je sluÏabnik odgovarjal preodloãno.
»Nekaj mi je reklo, da nimam ‰e vsega odgovora,« se
je mirno branil, ãeprav je od jeze vse pokalo po njem.
»Kaj si to posnel iz grofovih besedi?«
»Da. Rekel je, da se je na gradu zglasil potujoã pevec.
In da gospoda vãasih govori z usti takih pevcev, tako
veste; in da se sam posku‰am v tej umetnosti, tudi.«
»Kadar si pijan!«
»Taãas sem najbolj svoj in pravi!« je skoraj nejevolj-
no popàl. »A zdaj mi je bilo do tuje pesmi, z bistro gla-
vo sem jo hotel sli‰ati! V njej je bil pravi odgovor na va‰e
vpra‰anje!«
»Kaj —? Kaj pravi‰ —?« je Urh poskoãil. »Pisar To-
maÏ, nikar, grdo se igra‰, ãe ti vinska glava sklada, kar
res ni!«
»In tisti pevec je potlej pel o strahovitih juna‰tvih
slavnega viteza Otona grofa Ostrovr‰kega, ki je Ogre
neki sekal kakor tlaãan drva na tnalu!« je TomaÏ pre-

261 
BELI MENIHI BESeDA

sli‰al in ãuvstveno skoraj po besedi pravil vsebino vse

dolge pesmi.
Urh se je sprva podsme‰no smehljal, potlej pa Ïe kro-
hotal. »Pesmi nisem sli‰al, a dobro jo zna‰ pripovedova-
ti, klek te polomil!«
»Anti dobrega spomina sem!«
»Junaku je bila pesem moãno v‰eã, kajne?«
»Mislim. In tudi pesem, ki jo je pevec potlej ‰e pel na
ãast grofiãni, se je vsem zdela prav lepa!«
Zaniãljivi smeh je Urha ob priãi minil.
»Pa je tudi pel kakor slavãek v grmu, lepo in sladko,
da je vse strmelo in drhtelo!« se je TomaÏ Sladkonja ‰e
bolj ogreval in topil v sladkosti pesmi, ki jo je skoraj po
besedi ponavljal.
Urh je nemo strmel vanj.
»Cvetka je grofiãna, sem pogodil, kdo je njen vitez,
me ni skrb,« je pisar nedolÏno dostavil.

262 
BELI MENIHI BESeDA

XIX.

N a vi‰enjskem gradu se je dosti spremenilo.

 Majnhalm je po Slovenski krajini obiskoval gra-
dove in obnavljal prijaznost z gospodo, ki ga Ïe dolgo ni
veã kaj marala. A ko se je zdaj razvedelo, da se Ïeni pri
spo‰tovani in bogati Zofiji Ostrovr‰ki, so mu radi poza-
bili dosedanje nerodnosti in razuzdanosti.
Najraj‰i in najveã je seveda hodil na Svibno.
»Prej moramo pregnati Ogre, ãe bi se res prikazali,
potlej pa naj bo svatba!« ga je Zofijin oãe odrival in to-
laÏil.
A da se z Ogri bo res treba udariti, Ïe ni nihãe veã
dvomil. Na gradu in na vasi so govorili o tem in se po-
vsod pripravljali s prav veliko hitrico.
Tudi Marjetin oãe je odrival svatbo.
»Vsa deÏela misli na brambo in je v skrbeh zaradi
ogrskih razbojnikov, mi pa bi pirovali?« je stari grof
·umbre‰ki dopovedoval bodoãemu zetu.
»Saj ne silim veã!« se je Ditrik branil.
A stari se je njegovi srameÏljivosti tiho smejal in mu
nekoã dejal:

263 
BELI MENIHI BESeDA

»Prestar sem in pretrd v udih, da bi mogel ‰e iti na

divjake. Ve‰ kaj, ti mi vodi ‰umbre‰ko ãeto!«
Ditrik je tako zdaj imel dosti dela in skrbi in je laÏe
potrpel.
Le Henriku se sreãa odnikoder ni zasmejala. Poniglav
in otoÏen je gledal za bratoma, kadar sta vihrala vsak k
svoji golobici.
»Oh, samo mene noãe nobena!«
Rana se mu je zacelila, roka pa vendar ‰e ni dobila
prej‰nje moãi. Tako je ostajal sam in gospodaril, saj onih
dveh skoraj nikoli ni bilo za dolgo doma. In nikamor ni
hodil, ‰e na lov ne prav dosti. Pa tudi njegove dru‰ãine
ni iskal nihãe; vsak se je bal njegovega strupenskega je-
zika in slabega imena. Le pater Konrad se ga ni izogibal.
Obiskoval ga je, dokler je bil bolan, in ga ni ãisto zapu-
til, ko ga je ozdravil.
»Bog vas sprejmi, gospod pater — dolgo vas ni bilo!«
ga je neki dan spet pozdravljal vesel.
»Kajne? Veste, za mali ·maren smo dosti spovedovali
in obhajali. Saj je ljudstvo naredilo iz na‰e cerkve, ki se
gradi ‰ele komaj v en konec, Ïe kar nekako boÏjo pot.«
In Ïe je zajel sapo, da bi, kakor je Ïe veãkrat, tudi zdaj
prav narahlo sku‰al geniti srce nespovedanega gre‰nika,
pa ga je oni prehitel: »Kako pa kaj zidava?« je zasukal
pogovor, da bi se ognil pomenku o verskih reãeh, ki so
ga vselej tako neprijetno dregale v vest.

264 
BELI MENIHI BESeDA

»Zidava? O, prav lepo, samo poãasi, poãasi; svet je

kamenit; temelji, kleti — za vse je treba iti v Ïivo skalo.«
»âe vam je tlaãanov premalo pri delu, kar povejte, pa
vam jih naÏenem ‰e veã.«
»Bog vas obvaruj v svoji milosti!« se je pater Konrad
zahvaljeval. »Ali nekaj drugega je. — Da se je Rodanina
Jelena s Pe‰ãenjeka omoÏila z na‰im volarjem, veste,
kajne? Zdaj so njeni bratje pri‰li do na‰ega patra opata
in ga prosili, da bi jih vzel v sluÏbo; z njimi bi pri‰la tudi
Rodana, njih mati; tako bi Ïiveli spet vsi vkup. Na‰ pa-
ter opat bi jih sprejel rad, potrebni bi bili za straÏo in
obrambo.«
»In bi zalegli za celo kopo prav hudih brambovcev!«
se je Henrik nasmehnil. »Îivina moãna, kakr‰na so!«
»A kaj bi rekli vi, skrbi na‰ega patra opata. V va‰i go-
spo‰ãini Ïivijo, brez va‰ega dovoljenja jih ne more spre-
jeti.«
»O, brez skrbi, gospod pater!« se je Henrik dalje
smehljal. »Za oba brata in zase vam dam Rodano in nje-
ne velikane.«
Rodana in njeni se nikoli niso menili za svojo gospo-
sko. Îiveli so bolj svobodno kakor svobodnjaki sami, in
grajski so se delali, kakor da ne vedó veã zanje. Kajpak,
bali so se jih, premoãni so jim bili in predivji, ãe jih je
kdo draÏil.

265 
BELI MENIHI BESeDA

Pater Konrad se je ves sreãen zahvaljeval; pa tudi

Henrik je bil vesel prilike, da se grad znebi silnih velika-
nov in lovcev, obenem pa ne utrpi niã svoje oblastnosti,
marveã ‰e pridobi, ker ne bo veã treba trpeti njihove
tihe upornosti in ne bodo mogli veã z veãnim lovom za-
tirati divjadi.
»Kaj pa ti poãnó?« se je pater Konrad potlej ‰e zani-
mal za ljudi, ki so si zunaj gradu dali opraviti z raznimi
deli.
»To vse bo zoper ogrske razbojnike, ãe bodo smrãek
pokazali ãez mejo!« se je Henrik zresnil in s patrom po-
stal ob tistem delu.
Na majhni tratini pod gradom, s ãigar stolpa je vihra-
la rdeãa vojna zastava in velevala, naj se pripravi, komur
bo iti na vojno, je Ïe nekaj dni noã in dan gorel velik
ogenj. Ob njem je venomer pelo nakovalo. Grajski in tla-
ãanski kovaãi so s pomagaãi varili in kovali nova kopja
in ostrili sulice, ki so jim hlapci belili in gladili topori‰ãa
in jih nad plamenom su‰ili in palili. ·e drugi so iz vrbja
pleli ‰ãite in jih prav tesno in na debelo oblaãili s suhi-
mi, napol ustrojenimi govejimi koÏami.
»Bog pomagaj!« se je menih prekriÏal. »Kaj bi res
utegnilo biti tako nevarno?«
»O, zdaj Ïe nihãe ne dvomi veã! Vsak dan ãakamo, da
vojvoda po deÏeli razpr‰i brze sle in nas pokliãe.«
»Ali bodo tudi tlaãani morali prijeti za oroÏje?«

266 
BELI MENIHI BESeDA

«Nekateri. Pa jih ne bo treba morati. Sami se ogla‰ajo,

vsi bi radi ‰li nad Ogre!«
»âudno. Kaj so tako bojeviti?«
»Strahopetca res ni med njimi. Staro sovra‰tvo do
Ogrov je v njih; morda ‰e od taãas, ko so Obri toliko hu-
dega prizadevali vsem tem in drugim na‰im domaãim
krajem; pa tudi Ïelja po plenu jih Ïene.«
Henrik je tako zdaj imel najbolj na misli, da se oroÏ-
je pripravlja in konjska oprema popravlja. Skrb za delo
na polju in za red med tlaãani je prepustil kar Hartviku,
ki je tudi Ïe okreval popolnoma.
In Hartvik, ki je zelo sumil, da ga je kdo domaãih ães-
nil taãas v Stehanu, je bil tlaãanom hudo gorak.
Vi‰njani so ba‰ otavo su‰ili na travnikih ob Vi‰enjci in
po senoÏetih pod hosto, pa se je Hartvik pripodil med-
nje: »Vrzite vse iz rok in nareÏite vsak za dober naroãaj
vrbja in bekovja!« je ukazal. »Viter zmanjkuje za ‰ãite.«
»DeÏevalo bo ‰e pred noãjo, otava pa je suha, domov
jo moramo spraviti!« se je Vitogoj upiral. »Tistih ‰ibin
nareÏemo lahko potlej, tudi med deÏjem.«
Grajski je zasukal konja in se pognal na grad.
»Kaj je obseden?« so tlaãani godrnjali in hiteli, da bi
jih deÏ ne lovil.
»Ali pa prismojen?« so se smejale grabljice.
A ni bilo veã dolgo, pa se je Hartvik vrnil s ‰estimi
oboroÏenimi hlapci.

267 
BELI MENIHI BESeDA

»Kje so ‰ibine?« se je zadrl na tlaãane, ki so med hlap-

ci precej zagledali ko‰ek s palicami in so od strahu kar
otrpnili.
Vsi so molãali.
«Primite najprej Vitogoja, ki se je uprl prvi!« je uka-
zal hlapcem.
In ti so zgrabili Vitogoja in ga privezali ob star mek-
len, ki je umirajoã ‰e rasel na grivi ob travniku. Drugi
tlaãani so se zapra‰ili med vrbe in beke ob Vi‰enjci in
hiteli rezati ‰ibine.
Vitogoj ni zinil nobene. A ko je Hartvik z debelo bre-
zovko, ki si jo je izbral iz ko‰ka, pristopil in ga prviã po-
ãil ãez goli hrbet, je zasikal: »Le udari, brezec! Samo po-
zabi ne, da ima palica dva konca!«
Hartvik se je krohotal in ga tepel, da je kri brizgala iz
raztepenega hrbta in da so se ihteãe tlaãanke obraãale
proã.
»Ali ima‰ dosti, Ïivinãe uporno?« je dejal in odnehal,
ko se je Vitogoj zaãel tresti in na kup lesti.
»Zdaj pa pridno moli za sreãno zadnjo uro, brezec
brezasti!« je Vitogoj rekel drhte in hripavo od boleãin in
togote. »Nagla bo, prav nagla!«
A Hartvik se je obrnil proti vrbam in bekam in zavpil:
»Da mi vsakdo in prav kmalu prinese na grad ‰ibin! Ni-
sem ‰e raztolkel vseh palic!« jim je zapretil in odvihral,
hlapci pa za njim.

268 
BELI MENIHI BESeDA

Komaj je utegnil priti na grad, pa je po cesti prijezdil

Hotimir, ki ga je Henrik davi poslal po Trlepa, naj bi pri-
‰el na grad povedati, kako je z oroÏjem, s hlapci in konji,
ki mu jih je dati v grajsko ãeto.
Ko je ob Vi‰enjci zagledal oãeta, ki so mu tlaãanke
krvavi hrbet oblivale z vodo, je zatulil od groze:
»Kaj je? Kdo ga je?«
»Ni treba vpiti, sin moj!« ga je Vitogoj krotil. »Saj ‰e
jaz nisem, ko me je brezec mesaril!«
»Kri! Kri!« je sin besnel. »Zakoljem ga, kakor pra‰iãa
ga zakoljem!«
»Stoj!« mu je oãe velel. »Nikamor se mi ne gani! Hart-
viku sem vraãila dolÏan sam, kakor sem mu obljubil!
Med naju se mi ne rini!«
Vendar bi se Hotimir bil najbrÏ zaletel res prav hudo
in spet sprl z gradom, pa ga je Îivka umirila s tiho pro‰-
njo svojih zastra‰enih oãi.
»Na grad pa le moram, da povem o Trlepu, kar je tre-
ba!«
»In ne spotikaj se ob Hartvika, hudiãa brezastega!« so
ga tlaãani svarili in prosili. »Oklal bi ‰e nas, ko mu bomo
prinesli ‰ibin!«
»·e prej skoãim po Rodano!« jih je presli‰al in zajez-
dil konja, ki se je lakotno ma‰il z obiljem mrve. »In ne
oblecite se, oãe, dokler ona ne pride in vam ne namaÏe
ran!«

269 
BELI MENIHI BESeDA

»Saj res!« so prikimali vsi, Îivka pa je stekla v vas, da

bi ranjencu z doma prinesla oprano srajco.
Od Rodane je Hotimir neutegoma ‰el na grad.
»Gabrovci so pripravljeni, kakor zmerom,« je pravil.
»Zakaj ni Trlep pri‰el s teboj, kakor sem velel?« je
Henrika pogrelo.
»Saj je hotel, pa ne bi bil pri‰el daleã, bolan je; pravi,
da ga mrzlica tare; Rodano naj mu po‰ljem, mi je velel.«
Henrik je molãal in tuhtal, kako bi prav trdo potipal
upornega Trlepa. Med mislijo in sklepom je bil dolg
most, nobene prave ni mogel uganiti,
»Kdor i‰ãe, najde!« se je tolaÏil. »Na‰el jo bom prili-
ko, pa jo bom !«
Tudi Hotimir je molãal in ãakal, ali ga bo gospod
vpra‰al ‰e kaj. In ko le ni bilo niã, se je zaletel in brez
premisleka povedal, kaj je Hartvik storil njegovemu oãe-
tu.
»Ali res sme za tak niã skoraj ubiti ãloveka?« je vpra-
‰al.
Henrika je pogrelo. Tlaãana sicer ni ‰koda, ali zdaj,
tikoma pred bojevanjem z Ogri, je zelo nespametno ro-
govilice kazati tistim, ki bodo v bitki stali ob tebi. Pa ‰e
nekaj je. Tale mladec se je moãno prikupil gradu, ki se
je raj‰i Ïenitvi odpovedal, kakor da bi se dal preseliti z
domaãe zemlje. Majnhalm in Ema in Ditrik bi bili hudi,
ãe bi zvedeli, da ni v ojnice pognal Hartvika.

270 
BELI MENIHI BESeDA

»Precej bo‰ videl!« je rekel in zaploskal. »Hartvik naj

pride k meni!« je ukazal sluÏabniku, ki je vstopil.
Hartvik je pritekel in se nekoliko ustra‰il, ko je zagle-
dal Hotimira.
»Zakaj si pretepel Vitogoja?« ga je Henrik mirno
vpra‰al. Hartvik je povedal.
»Tako?« je govoril Ïe bolj trdo. »âe bi bil kako uro
kasneje dobil ‰ibin, ki jih ne potrebuje‰ Ïe danes in jutri,
ali bi bilo to res tako hudo? Kaj nisi gre‰il sam, ko si od
dela, ki se mudi, vzel ‰est hlapcev in ‰el sodit, prenaglo
sodit?«
»V strah je treba prijeti tlaãane, ki se upirajo!« se je
prestra‰il.
»Da, v strah je treba prijeti tudi sluÏabnika, ki brez
gospodarjeve vednosti neumno gospoduje!« je Henrik
Ïe vpil. »Pojdi, premislil bom, potlej te bom sodil!«
Hartvik je bil ves zbegan in opla‰en, kakor pes v cer-
kvi, in je poniglavo ‰el. Precej za njim pa ‰e Hotimir. Na
dvori‰ãu ga je oni poãakal. Nobene mu ni rekel, samo
gledal, gledal ga je strahovito grdo.
Hotimir, ki bi ga bil najraj‰i raztrgal, je postal in za-
bavljivo vpra‰al: »No, kaj je?«
Pa Hartvik ga je kar ‰e gledal, gledal in ga zgolj z oãmi
drobil v prah. Hotimir se je zaniãljivo nasmehnil in po-
nosno od‰el.

271 
BELI MENIHI BESeDA

»Prav si storil, da si gospodu zatoÏil tisto hudobo!« so

ga nekateri hvalili, ko je pri‰el z gradu in vse povedal.
»In da si se postavil in uprl tistemu brezcu!«
»Mo‰ko je bilo oboje, pametno pa ne!« je Vitogoj, Ïe
ves v Rodaninih maÏah in povojih, vzdihoval in od bo-
leãin paãil obraz.
»Nak, pametno ne!« mu je Ljubin pritegnil.
»âe bi se vsak postavil, marsikaj bi bilo drugaãe!« so
mladci modrovali med seboj.
»Jaz bi ga bil tre‰ãil kar po rilcu!«je grozil mleãnozob
tlaãanãek.
Îivka je Ïarela. Kar je Hotimir storil, se ji je zdelo prav
juna‰ko, ãisto pametno.
Hartvik je drugi dan ‰el v Gaber. Malo, da bi se ognil
hudemu Henriku, malo, da bi videl, kaj tlaãani delajo in
kako je res s Trlepom.
»Oi ãe bi ga mogel piãiti!« se je spomnil sreãanja in
poniÏanja na grajski poti. In vãeraj tista potuha tlaãa-
nom, ali ga ni poniÏala ‰e bolj?
Prav slabe volje je pri‰el v Gaber in se brÏ spotaknil ob
tlaãane, ki so obirali jabolka in otresali zgodnje hru‰ke.
»Kaj nimate veãjega dela?« je revsknil in ustavil konja.
»Najveãje je zdaj to!« se je praznik Repnik vtaknil in
si na drugo ramo predejal gnojne vile, ki jih je imel na
rami.

272 
BELI MENIHI BESeDA

»Kdo te je kaj vpra‰al?« je konja pognal proti njemu.

»Kaj dela‰ tukaj ti?«
»Kaj tebi mar, brezec nepogledni?« je Repnik grdo
pogledal in nastavil vile. Tudi tlaãani so se preteãe pri-
bliÏali in vsak je imel kaj v rokah.
»Le stoj!« je dejal in obrnil konja. »Za to bo‰ gnil v
najgloblji grajski jeãi!«
»Ko bo‰ pri‰el venkaj ti! Saj ti jo je gospod Henrik ob-
ljubil vãeraj: ali ne?«
»Îe vedó, Ïe vedó!« se je ustra‰il.
Tlaãani so se hudobno zasmejali, a ta jih je brezasto
pogledal in se zapodil proti Trlepovini.
»Ta upornost je Trlepovo maslo!« je pihal.
S Trlepovine je prihajal eden izmed Rodaninih velika-
nov.
»Kaj pa ti tu?« ga je vpra‰al, revskati se ni upal vanj.
»Opat me je poslal do Trlepa,« je oni mirno odgovo-
ril.
»Opat — tebe? Kako to?«
»Joj, kaj ne ve‰, da nismo veã na Pe‰ãenjeku? Vsi smo
v samostanski sluÏbi!« se je velikan smehljal.
·e to! Henriku se ne zdi, da bi oskrbniku povedal kaj
tako vaÏnega . . . ! A ‰krat vedi, kaj pleteniãita opat in
Trlep.
»In kaj opat hoãe Trlepu?« je vpra‰al skoraj osorno.
»Pojdi, vpra‰aj ga!« je velikan zarenãal.

273 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali je Trlep doma?«

»Je; leÏi, bolan je.«
LeÏi —. Torej je le res, da je bolan.

Opat bi bil rad z ljudmi govoril o jesenski ôrji in o dru-

gem kmetovanju. Zato je prosil Trlepa, da bi mu poslal
tlaãanov.
V Stiãno je tisto nedeljo res pri‰lo vse polno ljudi.
Opat je z menihi bil ves ãas med njimi in se menil o um-
ni obdelavi zemlje.
»Orjite bolj globoko, pri vrhu je zemlja trudna!«
»âe grem globoko, obraãam mrtvo zemljo,« je kme-
tiã dvomil.
»Zato pa je spoãita. Gnojite ji dobro in spehajte veã
brazd, da bodo kraji prav ‰iroki: veãji bo pridelek in
bolj‰i!«
»Kaj pa ondod, koder voda zamaka?« se je nekdo do-
mislil.
»Izkopljite odvodne jarke,« mu je opat ovrgel. »Raz-
bor ne odceja vode, marveã je zgolj mrtva zemlja, ki ma-
lo rodi!«
»To je pa res!« se je oni vdal.
»Moj oãe so orali, kakor orjem jaz; njih oãe in ded in
vsi tudi tako, pa so Ïiveli,« je starokopitneÏ trmoglavil.
»Saj res!« mu je sosed pritegnil. »Zakaj bi drugaãe de-
lali mi?«

274 
BELI MENIHI BESeDA

»Da bi Ïiveli bolje!« jih je opat prepriãeval ‰e dalje.

»Poskusite, kakor sem vam rekel, ne bo vam Ïal, tako
boste pridelali!«
Nevedni samoglavci temu niso mogli ugovarjati.
»Ampak z lesenim plugom ni niã, saj zemljo samo
razpraska, preorje je ne,« se je opat domislil. »Plug mora
biti vsaj okovan, ãe ves ni Ïelezen.«
Tak plug da je drag, so se pla‰ili. Lesenega si ãlovek
naredi kar sam.
Opat je ‰el z njimi na samostansko polje.
MoÏje so debelo gledali in molãali, kmalu pa so se
otajali in naglas ãudili.
»Tako dela novi plug,« jim je opat govoril.
Oni so kimali in vzdihovali. Saj bi ãlovek res poskusil,
ko bi zmogel penezov za tako novotarijo.
«Samostan bi pomagal,« se je opat smehljal.
Naroãil bi novih plugov, tlaãani bi jih plaãali s pridel-
ki, kadarkoli, ne mudi se niã ne.
»Tako pa tako!« so se muzali in ogrevali za napredek.
»In ‰e tole vam moram zabiãati!« jim je opat naposled
naroãal. »Ne orjite ãez mejo — velik greh je; mejnikov
ne prestavljajte — smrten greh je! Trebite jarke, poprav-
ljajte plotove, lêso zapirajte! In sejajte dosti ozimine;
tudi jarega Ïita in ajde, ajde, da ne boste Ïiveli ob sami
pusti presnini in ãiãarki!«

275 
BELI MENIHI BESeDA

MoÏje so zvesto poslu‰ali; opat jih je Ïe zmogel in pri-

dobil.
»Moli in delaj, je zapoved vere in Ïivljenja,« jih je
dalje uãil. »V molitvi je ljubezen, v delu je molitev. Moli,
kakor da bi moral umreti Ïe to uro, in delaj, kakor da bi
ti bilo Ïiveti veãno na tem svetu!«
Opatova mo‰kost in prijaznost in zgovornost so bile
vsem stra‰no v‰eã. Glejte, gospod je, ‰e bolj kakor sam
grajski, pa ni osoren in popadljiv, nihãe ne nosi za njim
ko‰ka z namoãenimi palicami, kar smehlja se in po ãlo-
ve‰ko meni s ãlovekom . . . Da.
»I, tile menihi pa res niso niã napaãni ljudje,« so se
Gabrovci veselili, ko so se vraãali domov.
»Posebno opat je kaj mo‰ki in moãno zaveden ãlo-
vek.«
»Njegovim tlaãanom — kaj se jim mara! — ne bo pra-
ve sile.«
»Trlep, glejte, taãas na veãi vendarle ni prave vedel o
teh moÏeh. Kako so vljudni, zgovorni in ãisto drugaãni
kakor gosposka. Kdaj se je grajski tako menil s teboj? Ali
pa ti pomagal s svetom in dejanjem?«
»BeÏi, beÏi! ·e ãlovek mu nisi in drugega nima‰ kakor
pot, ki po njej hodi‰, pa ‰e tista ni tvoja in sam svoj nisi
‰e v koãi ne in v last si mu ti in tvoji otroci kakor Ïivinãe,
ki ga lahko proda ali pa v drug hlev da! In samo tistega
brezastega biriãa ‰ãuje vate!«

276 
BELI MENIHI BESeDA

»Morda se nam bo kaj predejalo, ãe je res, da se graj-

ski Ïenijo.«
»âe bo grajska gospa otorej, kakor je bila grofiãna
Ema, bi ãlovek dihal Ïe precej laÏe.«
»In tisti brezasti kozavec se mora spraviti s poti, sicer
tudi posihmal ne bo niã prida.«
»Da, ta ti je res ves pasji. Nikjer ni nihãe varen pred
njim. Povsod ga je dosti, zmerom je na potu, kakor sveti
Jurij na konju!«
Hartvik je bil res ves nemiren. PoniÏanje, ki ga je utr-
peval po Henriku in po upornih tlaãanih, ga je moãno
grizlo in draÏilo noã in dan in drevilo zdoma.
Ko je zvedel, kako tlaãani radi hodijo poslu‰at opata,
se je ujezil:
»Ha, zdaj pa naj jim ‰e opat daje potuho!«
Gabrovci so bili v Stiãni, to je vedel, v strah jih bo tre-
ba vzeti, obenem pa tudi Trlepa malo piãiti, je sklenil in
zajezdil konja. Spotoma je na‰el ‰e drugo misel, bu‰il v
Stiãno in se potulil.
»Ali vam tlaãani res pomagajo, sem pri‰el gledat,« se
je lagal in hinavsko menil z opatom, ki je mislil, da ga je
poslal Henrik.
»Za tlaãane se moãno prizadevate, sli‰imo,« se je da-
lje hlinil. »Da vam le moãi ne bi zmanjkovalo in pogu-
ma!«

277 
BELI MENIHI BESeDA

»V ljubezni nam je moã, v veri ves pogum — Bog bo

pomagal.«
»Kako pa letina?« je odskoãil v drugo misel, ki se mu
je nenadoma dala. »Prav dobra, kajne?«
»Hvala Bogu — vselej naj bi bila taka!«
»Za letos boste paã morali dati pristojni del Vi‰enj-
skim, ker zemlja ‰e ni bila va‰a, ko se je polje obsejalo in
ko je zorelo.«
Opat ga je zaãudeno pogledal:
»Zato pa bodo dobili svoj deleÏ s ‰entvidskih poses-
tev, ki so jih dobili v zameno za sti‰ka in ki jih niso ob-
sejali.«
Hartvika je resnica nekoliko zmedla, vendar je rekel:
»Îelim vam, da bi to tudi na‰im gospodom dopovedali
tako lahko, kakor ste pravkar meni.«
»Dejal bi, da ne bo teÏko.«
»Res, z vami bo lahko, saj vam ne sme biti za posvet-
no blago.«
»Za pravico pa!« se je opat nekoliko vznejevoljil ob
Hartvikovi nesramnosti. »In ãe se pravice drÏi tudi po-
svetno blago, nam mora biti tudi zanj!«
Hartvik je sprevidel, da je zinil eno ali dve preveã.
Opat se je obrnil, da bi ‰el, Hartvik pa se je zavihtel na
konja in oddirjal proti Gabru.
âez ãas se je ozrl po sti‰kem polju, ki se je veãalo in
‰irilo v vse smeri, in je z oãmi za trenutek obstal na sa-

278 
BELI MENIHI BESeDA

mostanskem zidovju, rastoãem iz kamenitih tal in

mrgoleãem od pridnih ljudi.
»Ne bo spal nocoj, toliko piãil sem ga Ïe!« je siknil, pa
se je kmalu zamislil ãisto drugam. —
Jaha, jaha, roka je popustila uzdo, glava se mu pobe-
‰a, teÏka je od misli. Tlaãani ga neradi, vendar poniÏno
pozdravljajo z njiv, konj se z repom, gobcem in nogami
otepa brencljev in spotika po kotanjah razvoÏenega
pota, dan je lep, poln sonca, hudi moÏ z brezastimi oãmi
pa ne vidi niã, ne sli‰i niã. Jaha prav poãasi, v mislih ob-
letuje Trlepa in ugiba, kako bi ga piãil . . .
»Aha, sva Ïe vkup!« se je naposled zdramil in hudob-
no nasmehnil. »To te bo ‰e bolj ‰ãemelo, le stoj!«
A Ïe se mu je dal ‰e drug domislek in ga vzel tihi ra-
dosti nad skoraj‰njo Trlepovo zdraho.
Ha, tudi tistemu Hotimiru jo je vãeraj Ïe nekoliko vr-
nil, da bo jeziãneÏ pomnil, kdaj je njega, oskrbnika, toÏil
po gradu.
To pa je bilo tako:
Henrik je jahal v Stiãno, Hartvik je ostal doma za va-
ruha. Pa ni strpel, pojahal je na polje, da bi se spotaknil
ob katerega tlaãana. Z njim so jahali ‰tirje hlapci; ko‰ek
z namoãenimi palicami so imeli s seboj.
Kar ti je za vrbami ob Vi‰enjci zagledal Ïensko, ki je
prala.

279 
BELI MENIHI BESeDA

»I, saj je Îivka!« ga je popalo, da je kar na kratko di-

hal. Z oãmi je posnel okoli in okoli, glej, ãloveka nikjer
nobenega, a tamle je Îivka, brhka in mlada.
»âe mi jo spravite na grad, vam ne bo Ïal!« je ukazo-
val hlapcem. »Samo nihãe ne sme niã videti, niã sli‰ati!«
Hlapci, Ïe navajeni tudi kaj takega, so si primuzali in
se z njim zapodili proti vrbam.
Îivka se jim je bolj zaãudila, kakor se jih je ustra‰ila.
»Zakaj pere‰ tu in mi mezga‰ po travniku?« se je
zadrl.
»I, saj je poko‰en!« se je nasmehnila.
Hlapci so se zasmejali, njega je postalo sram.
»âeprav! In ‰e jezlja‰ mi! Primite jo!«
Podrli so jo, ‰e krikniti ni utegnila, zama‰ili so ji usta,
zvezali roke in jo vrgli na konja, potlej pa vsi hitro nav-
kreber proti gradu.

Vi‰njan je na tnalu sekal drva, izza vogala je pritekel sin-

ãek:
»Oãe, oãe! Biriãi nesó Îivko, na konju jo nesó!«
»Kje? Kje?« je moÏ s sekiro v roki skoãil in videl. »Lju-
bin! Hotimir!« je zavpil in stekel, da bi jih prestregel. Za
njimi so se v trenutku ulili vsi, ki so bili doma. Biriãi so
se ustra‰ili, Îivko vrgli s konja in zbeÏali na grad. Po
cesti je pridirjal Henrik in planil tjakaj.

280 
BELI MENIHI BESeDA

»Kaj je?« je hotel vedeti, ko se je ustavil ob Vi‰njanih,

ki so razmotavali in razvezavali Îivko.
In so mu brÏ povedali.
Jeza ga je popala, ãe‰, Hartvik ve, kako in kaj, pa si
vendar upa kaj takega.
»Ali brezec res Ïe sme vse?« je Ljubin skoraj vpil in za
roko drÏal hãer, ki si je Ïe opomogla in se zdaj ozirala,
kakor bi nekoga iskala.
In tisti je Ïe tekel.
Henrik je grdo gledal in molãal.
»Ne boj se, o Îivka, nikoli veã se te ne bo pritaknil!«
je skoraj lepo rekel naposled.
»Nak, ne bo!« se je od togote penil Hotimir, ki je pri-
tekel medtem. »Ubil ga bom, Bog mi odpusti, in je pra-
vice, ãe si je sam ne naredi‰!«
»Ne poslu‰ajte ga!« je Ljubin zagovarjal prenaglega
mladeniãa, ker se je bal, da ga Henrik ne bi precej pri-
jel za jezik. »Saj veste: mladost je norost!«
Henrik je molãe pokimal in prhnil na grad . . .
In to je bil tisti domislek, ki se mu je Hartvik vdal, ko
je zdaj spotoma pleteniãil novo zdraho za Trlepa.
Joj, kako je Henrik besnel!
Ali zato, ker se je stvar godila preblizu gradu? Hm, ãe
bi bilo kje dlje, nemara ne bi pihal tako . . .

281 
BELI MENIHI BESeDA

Tlaãani so orali. Ni dolgo oprezoval in iskal, Ïe se mu

je posvetila ãisto nova hudobija, ko se je ustavil pri ra-
tarjih, ki so orali ob Trlepovih njivah.
»Ha, kaj je pa to?« je kriãal na ves glas. »Za dobri dve
brazdi mu pu‰ãate grajske zemlje! Precej mu jo odreÏi-
te!«
»Do palca natanko orjem; tudi Trlep ne sili semkaj!«
je tlaãan dokazoval.
»Stori, kar ti velim!«
Tlaãan mu je moral narediti po volji in zarezati v Trle-
povo zemljo. A ko je Hartvik umaknil pete, je tlaãan
skoãil k Trlepu, da bi mu povedal, kako in kaj je storil.
Pri Trlepu je ba‰ spet bila Rodana in obupovala, ker mu
mrzlice ni mogla ustaviti.
»Niã ne maraj, baba!« jo je tolaÏil. »Pa naj me degá, ãe
me Ïe mora! Samo kaj takega mi vsaj ugani, da bi me
noge malo raj‰i nosile in da bi v parklje spet dobil sta-
ro moã!«
ȉe bi ti bile trdne noge in roke, ne bi bil bolan, glej
ga!« se mu je zasmejala.
Potlej je nekaj zamomljala, ‰la in v dolini s travnika,
ki ga je voda rada zalivala, natrgala neke zeli.
»Tole ti bo preãistilo vamp, potlej nemara tudi mrzli-
ce ne bo veã,« je dejala, ko se je vrnila. »Ali hoãe‰, da bo
gnalo naprej, ali nazaj?«
»Naprej! zmerom sem povsod za naprej!«

282 
BELI MENIHI BESeDA

Poklicala je Ljubo in ji velela: »Tole zèl skuhaj! V

piskrc jo daj tako, da bodo vr‰iãki gledali na dno: odce-
dek naj oãe izpijo, vsega obenem!«
»Kaj bi pa ti rad?« je gospodar dihtivo vpra‰al tlaãa-
na, ki je vstopil in plaho obstal pri vratih.
MoÏ je nerodno pravil, Trlep pa je Ïe nase vlekel hla-
ãe in ãevlje.
»Tako ne bo‰ okreval!« se je Rodana jezila. »Lézi,
molãi, za niã se ne meni!«
Pa Trlep je sli‰al le zemljo, ki je klicala na pomagaj,
babe ‰e poslu‰al ni, tlaãana je z oãmi dalje drÏal in trdo
meril, kakor da mu ne verjame prav vsega.
»Ali je ‰e tu tisti — oné?« je hotel vedeti.
Ko mu je oni povedal, da ne veã, je velel:
»Stopi, stopi do Repnika!«
Repnik je pritekel in Trlep ga je vpra‰al: »Ali ve‰, kaj
mi je tisti vi‰enjski prihajaã storil poprejle?«
»Vem; tudi videl sem Ïe.«
»Glej, bolan sem, ves mehak v kolenih, nikamor ne
morem, saj vidi‰. Skoãi na Brezovec ti in prosi Brezov-
‰ka, da bi me precej obiskal, prav precej, ãe le utegne!«
Hartviku se je dobro zdelo, da je piãil Trlepa, v veseli
volji se je vso pot skoraj kar naglas menil sam s seboj.
»Ves je laãen zemlje, vso bi rad spravil podse — ná, pa
se zgodi, da je zgubi, nikar ‰e dobi!« se je tiho smehljal.
»In bolan je, ‰e izdivjati se ne more in stepsti ne z niko-

283 
BELI MENIHI BESeDA

mer . . . ! O, naj ga le lomi togota, ‰e nekatero bo uãa-

kal od mene, do smrti me bo pomnil, svobodnjak viso-
konosi, tako mu bom ‰e izpodmikal tisto jaro visokoto!«
Sonce je polzelo za vi‰enjsko hribje, vrhovi so veãer-
no Ïareli, otoÏna, tiha sivina zgodnjega mraka se je niÏa-
la in gostila v temaãnost. Izpodbol je konja in zdirjal, da
ga tema ne bi prehitela.
Bolj ko se je bliÏal domu, bolj mu je srce od ma‰ãe-
vanja sito vsaj za silo, drhtelo ob spominu na vãeranje
poniÏanje in bolj so misli, hude in grde, pretile ‰e Îivki
in Hotimiru.
»O, ko bi le gospod Henrik kam za dlje umaknil pete,
pa bi tudi pol pekla ne otelo veã Îivke . . . ! Ha, tako bi
jo po srcu in smreku dobil tudi predrzni, jeziãni Hoti-
mir . . . !«
Da, kar vesele volje je bil, ko se je navkreber zapodil
po grajski poti.
A ãez dva dni se je pri Henriku na gradu zglasil svo-
bodnjak Brezov‰ek z Brezovca nad Stiãno, ãokat, okro-
gloliãen moÏ z Ïivimi, veselimi oãmi, in mu je brez ovin-
kov razpovedal vse, kaj je Hartvik poãel v Gabru.
»Trlep je bolan, leÏi, ne more sam do vas; tako vas po
meni prosi, da bi vendar Ïe v strah vzeli Hartvika.«
Henrik ni kaj maral Trlepa, vendar se je v mislih za-
grozil premogoãnemu oskrbniku, na videz pa je zamah-
nil z roko.

284 
BELI MENIHI BESeDA

»Îe spet Trlep!« se je vznejevoljil. »Zmerom ti vrta

nekaj!«
»O, ni se ubabil ne, prav grdo bi ga bil znal pognati,
ãe ne bi bil bolan!« je tudi svobodnjak rekel nekoliko
odloãneje.
»Kako pa je s tistimi brazdami, ne morem reãi ‰e niã;
vem samo, da je Trlep zmerom laãen zemlje. NajbrÏ je
Ïe vsa leta po malem silil ãez mejo, Hartvik pa je opazil
‰ele zdaj . . . O, kar tiho naj bo, predobro ga poznamo,
lakotnika!«
»Îe vidim: Hartvik hoãe pod svoj strah vso gospo‰ãi-
no. âe je zrasel ãez glavo tudi Ïe vam samim, naj, ni me
skrb, svobodnjak pa mu res ne bo v strahu!« je svobod-
njak Brezov‰ek trdo dejal in ãez nadaljnja dva dni jahal
s Trlepovo toÏbo naravnost do Urha Ljubljanskega.
Ljubljana je bila polna vitezov, oblastnih oprod in si-
rovih suliãarjev.
»Tako je vendarle res tisto z Ogri!« je Brezov‰ek razu-
meval, ko je po ozki poti ãez strmovito reber kobalil na
grad in se nerad umikal urnim slom, hiteãim gor in dol.
Sonce je stalo na poldne, TomaÏ Sladkonja je bil ‰e
vãeranji, vino v krãmi na Starem trgu je vpilo, pa se je
Brezov‰ek pririnil.
»Ne verjamem, da bi vojvoda ba‰ zdaj razsojal takle
tlaãanski niã, ko se vsa sveta deÏela odpravlja nad
Ogre!« je Ïejni pisar zmajeval, ko je sli‰al, kaj je.

285 
BELI MENIHI BESeDA

»Kam pa naj grem, ãe prvi noãe, drugi pa ne utegne

soditi?«
»Pridi, ko bo spet mir v deÏeli.«
»In taãas bi mi rekli, da je spor zastaral!« je Brezov‰ek
zaãel vpiti. »Ali sem pri‰el tako daljo, da bi poslu‰al
vas?«
Odloãni Brezov‰ek je ustrahoval gosposkega hlapca,
prav precej je smel stopiti pred gospoda Urha.
Urh je v slast poslu‰al toÏbo zoper Vi‰enjske — kar
samo se mu je smejalo, tako se je srce veselilo uãakane
zadostitve.
»Aha, pa sva spet vkup, o Majnhalm zvitorepi! Ali to
pot se ne bom dal preslepiti!« si je kimal in v mislih kro-
jil sodbo, da bi z njo udaril prav moãno.
TomaÏ Sladkonja je ‰e tisti dan moral napisati strog
ukaz in ga poslati v Vi‰njo goro, naj se gospod Majn-
halm grof Vi‰enjski precej pride zagovarjat zaradi tega
in tega.
»Tako ga bom pa pestil in krivil, da me bo pomnil!« je
Urh Ljubljanski v mislih grozil Majnhalmu. »Ha, kmet
bo zmagal v tej pravdi, za iznimek naj paã enkrat zma-
ga tudi kmet . . . To bo gra‰ãaka bolelo bolj ko ne vem
kaj!«
O, samo Ogri naj se Ïe spravijo s poti, pa bodo Vi‰enj-
ski kar tenko piskali, tako jih bo vil! Za vsak niã bo sod-
ba in bo obsodba, nobene veã jim ne bo prizanesel!

286 
BELI MENIHI BESeDA

Majnhalm je bil ba‰ pri‰el s Svibnega, srce mu je ‰e drh-

telo in vse misli so se venomer kar tople vraãale k Zofi-
ji — ná, pa ti je pridirjal Urhov sèl in mu izroãil tisto
hudo pisanje. Sprva je od preseneãenja otrpnil, potlej pa
od jeze skoraj zbesnel.
»Kaj vendar poãenja‰?« je rohnel na Henrika.
»Ali naj bi bil kar poãenil pred Trlepovo tresoritost-
jo?«
»Tako bom paã jaz, Urh me bo primoral!«
Henrik je v zadregi molãal. Urh res ne bo boÏal bra-
ta, pregorak mu je zaradi grofiãne Zofije Svibenjske.
»Saj sem bil res nekoliko pretrmast,« se je Henrik
vdajal in Ïe svetoval: »S Trlepom se brÏ brÏ zbogaj, ‰ko-
do, ãe je je kaj, lepo poravnaj in s seboj ga vzemi, ko poj-
de‰ na sodbo, pa bo‰ Urhu iz rok potegnil krepelo, ki te
z njim misli krivenãiti!«
»In da ne strahuje‰ Hartvika!« se je Majnhalm po
kratkem premisleku ‰e dalje jezil.
Saj je res, da je ãlovek zamerljiv in obãutljiv tudi za
prazen niã, a kar poãenja Hartvik, ko mu nima veã kdo
gledati na prste, je vendarle Ïe od sile . . .
Henrik ni vedel kaj reãi, kar molãal je, oãitki so bili le
pretehtni.
»Tisto z Îivko mi je pa ‰e posebno ãez glavo!« se je
Majnhalm domislil.

287 
BELI MENIHI BESeDA

»Tudi jaz ga nisem pohvalil za to, ãeprav nisem vedel,

da gruli‰ nevesti, misli‰ pa ‰e na Îivko!«
»·e pika‰ me, ãe ti povem, kaj mi ni v‰eã?« je zareÏal.
»Samo Ema mi je v mislih, ker vem, da bi se ji hudo uÏa-
lilo, ãe bi zvedela, kaj si takle grajski hlapec upa z njeno
varovanko. Pa tu je ‰e tisti Hotimir, Îivkin Ïenin, ki se
nam je ondan tako prikupil vsem.«
Potlej je ‰el, da bi pogledal, ali so se grajski ãetniki
dobro pripravili za odpoditev Ogrov.
»No, tega dela ti je pa res bilo mar!« je brez prej‰nje
nejevolje hvalil brata in si ogledoval vse po vrsti. »Saj bo
nemara treba moãno pritisniti. Izvidna poroãila vedó,
da so Ogri to pot neki prav posebno Ïivi.«
»Izvidnikom ni zmerom verjeti; radi junaãijo v bese-
dah in iz zaklonov vidijo preveã.«
»Urh jim gladko verjame in hoãe s prav moãno vojsko
hitro zmagati in ãez mejo zadreviti divjake.«
»Urh je Urh: niã ne zna in ne ve, vse verjame, vseh se
boji, najbolj pa brata, ki je otorej, da bi precej odstavil
tega puhloglavca, ãe bi le-ta prenerodno krenil s pripra-
vami zoper Ogre.«
Majnhalm se je smehljal in je tudi sam hotel primak-
niti katero o Urhovi majhnosti in slepotnosti, pa sta pre-
denj stopila Hotimir in Ljubin.
»Pri‰la sva, da bi mi dovolili vzeti Ljubinovo Îivko,«
je Hotimir pogumno prosil.

288 
BELI MENIHI BESeDA

»Da, ãlovek si je Ïe ne upa veã spustiti izpod strehe,

povsod si kdo napenja vse sile in Ïile, da bi jo oskrunil
in spridil!« je Ljubin brÏ zatoÏil Hartvika.
Majnhalm je molãe gledal predse.
»Ogri silijo v deÏelo, Ïe jutri utegnemo trãiti obnje,«
je poãasi odgovoril. »Ne gre, da bi svatovali, ko se bodo
mnogi bojevali.«
»Samo to prosim, da bi poroka bila, preden pojdem
tudi jaz z vami v boj!« je Hotimir ti‰ãal.
»Potrpi!« je Majnhalm odmajeval. »Ko bo spet mir, se
bomo lahko zmenili.«
Hotimir in Ljubin sta potrta od‰la.
»Tako se vendarle ‰e pomi‰lja‰,« se je Henrik smeh-
ljal.
A Majnhalm je stresnil z glavo in rekel: »Vsa gospo-
da bi me zasmehovala in poniÏevala. A zdaj je ãas tak,
da lahko zraste‰ na visoko ali pa se zvali‰ na globoko in
ne skopita‰ zlepa spet kvi‰ku!«

289 
BELI MENIHI BESeDA

XX.

M ajnhalm je pomiril Trlepa, kakor je Henrik sveto-

val, in se je z njim ba‰ namenil v Ljubljano, pa so
se brzi sli Urha Ljubljanskega razpr‰ili po vsej deÏeli in
oznanili ukaz, naj se vojska brÏ brÏ zbere pod gradom v
Celju.
»Hitro konje osedlajte, vsi na vojno se spravljajte!« so
sli, kakor jih je nauãil TomaÏ Sladkonja, oznanjali od
gradu do gradu in dirjali dalje in dalje.
Po gradovih in vaseh je zavr‰alo. Vsakdo je pograbil,
kar si je bil pripravil, in brÏ stekel v ãeto. Kakor na mrav-
lji‰ãu je bilo vse Ïivo. Ta se je veselil plena, sovra‰tvo do
psoglavcev je grelo drugega.
Na gradu so se bratje treznili. Nihãe ni veã pokusil
vina. Kakor bi mrliã bil v hi‰i, so se tiho menili in si pri-
pravljali oroÏje.
»Ti ostane‰ doma!« je Majnhalm ukazal Henriku.
»Varuj grad, za vojni meteÏ si ‰e preslab!«
In vesel je bil Majnhalm, da mu ‰e ni treba iti pred
sodbo ljubosumnega in uÏaljenega Urha in da se bo
vendarle Ïe spet lahko namahal in nadivjal v vojnem
meteÏu, ki ga pogre‰a Ïe tako dolgo.

290 
BELI MENIHI BESeDA

Henrik se je nerad vdal, ãeprav je vedel, da mu je roka

‰e slaba in nekoliko odrevenela. âutil je, da ga poniÏu-
je dom varovati s starimi hlapci in z nezanesljivimi tla-
ãani, ko drugi v vojni bogatijo in slavijo.
»Îe vidim, kar v kot me rinejo!« je godrnjal sam vase.
»Brata se bogato Ïenita, meni pa kaÏe, da bom kar le za
strica . . .«
Zelo je bil otoÏen.

Vsa pota proti Celju so oÏivela, velike in majhne ãete so

gomazele z vseh strani. Spred so roÏljali kónjiki, nad
njimi se je grozeãe zibala go‰ãa sulic; za njimi so v drob-
nem koraku brzeli lokostrelci s ‰ãitom ob levi, z lokom
ob desni rami in s polnim tulom strelic ob bedru; za
temi so se motali tlaãani s cepci in kosami, z vilami in s
sekirami na dolgem topori‰ãu; precej za njimi so ‰kripali
tovorniki z vojnim prateÏem in bra‰nom in naposled
spet kónjiki.
Îvenket oroÏja, peket in reget konj pa hru‰ã in tru‰ã
ljudi in Ïivali so se zlivali v preteã hrup, ki se je dvigal in
zamolklo razlegal kakor ‰umot vetra v daljni hosti.
Vi‰enjska in ‰umbre‰ka ãeta sta ‰li vkup, pred njima
sta jahala Majnhalm in Ditrik.
Pot jih je vodila mimo zidanice v nekem vinogradu
blizu Litije.
Tu je Majnhalm dal ustaviti.

291 
BELI MENIHI BESeDA

»Zlebor, prevohaj brÏ, ali je mokra!« je velel grajske-

mu preÏunu, ki je jahal za obema bratoma.
»O, ‰e zmerom kar po stari navadi?« je Ditrik zma-
jeval z glavo. »Kaj pa ãe je zidanica Ostrovrharjevega
tlaãana?«
»âeprav! Vojna je; kjer dobi‰, se preskrbi‰, pa je!«
Zlebor je medtem Ïe snel vrata s teãajev.
»Dosti ni, za silo pa ga Ïe bo!« je povedal gospodar-
ju in z dvema suliãarjema urno sod zavalil na plano.
»âep gre skoraj na polnem v sod,« je Majnhalm pot-
lej veselo dejal in se prvi odÏejal. »âe ga bo premalo,
bomo spotoma prezraãili pa ‰e katero zidanico!«
»No, le kljuni ga!« je silil brata, ki se je nekaj obiral,
kakor ne bi maral ukradenega vina. »Vino, glej, je naj-
bolj‰e oroÏje; ãe si ga poln lepo prav, si pogumen in mo-
ãan, da je strah!«
Ditrik se je smehljal in poku‰al, saj je bil Ïejen in bra-
tu ni hotel jemati dobre volje. Vino je bilo kislo ko vrisk,
vendar prav pitno in okusno.
»In bolj ko se junak z njim krepi, bolj poprime meã,
in trdneje ko ga drÏi, veã sovraÏnikov odleti . . . !« je
Majnhalm ‰e dalje vinu vedel hvalo.
Pila sta oba brata, pili so grajski hlapci, kónjiki in lo-
kostrelci; navadni pe‰ci tlaãani, sami mladci, pa so od
daleã gledali, zavidali in od Ïeje zamolklo jaskali.

292 
BELI MENIHI BESeDA

»Nekaj primake zdajle tudi meni ne bi ‰kodilo!« je

mladec iz Gabra milo gledal proti zidanici in se ma‰il z
ovsenim kruhom.
»A kaj bi dejal, ãe bi kdo takole vdrl v gabrovske zida-
nice na Primskovem?« ga je ·entvidec Ïe karajoãe gle-
dal.
»Kaj neki? Branil bi samo na‰o, iz drugih bi pa pil, ãe
mi branil ne bi nihãe.«
»Ni te dosti prida, glej!« je oni grajal Ïejnega Gabrov-
ca, ki se je v gabrovski jeziãnosti delal slab‰ega, nego je
bil v resnici.
»Mar naj bi Ïejen gledal, kakor moram zdajle, kako se
drugi nalivajo?«
»Da, misli‰ samo nase; a kaj bo poãel takole okrade-
ni tlaãan, za tisto ti ni!«
»Kaj bo poãel?« se je vtikal ‰e drugi Gabrovec. »Obe-
sil se ne bo za to, saj ve, kako je! In v dobrem mesecu bo
tako imel vse posodje spet polno!«
Tako je dejal, se zasmejal in z roko zamahnil proti trs-
ju, ki se je vso reber ob kolju krivenãilo s teÏkim grozd-
jem.
Zdaj je Hartvik zapazil, da si pe‰ci tlaãani nekaj jez-
ljajo, in je kakor kragulj na pi‰ãeta planil mednje.
»Kaj se ujedate?« jih je jemal v strah. »Pa ne, da bi
spet Hotimir poskakoval nad kom?«
»Mar sem Ïe kdaj?« je Hotimir jeznorito odbrusil.

293 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali misli‰, da glog ne raste tudi tu?«

»Raste, iz mojih rok raste!« je mladi tlaãan ‰krtnil in
poprijel za glogovo grãevko, moãno opaljeno in na de-
belem koncu z ostrimi Ïeleznimi zobmi obito. »Kaj mis-
li‰, da si tudi zdajle z biriãi na travniku pri tlaãanih?«
»No, le stoj!« mu je Hartvik zapretil, ker je vedel, da
se ga v Majnhalmovi priãujoãnosti ne sme pritakniti.
Umaknil se je poln togote, Gabrovci in ·entvidci so se
dalje pikali.
»Se Ïe bodejo!« je Hotimir godrnjal.
Do zdrahe nemara res ni manjkalo veã dosti, oboji so
se Ïe po strani gledali, pa sta Majnhalm in Ditrik zajez-
dila konja in vojskarji so ‰li dalje; ‰ele pod Svibnem so
se spet ustavili.
Majnhalm je skrb za ãeto prepustil bratu in Hartviku,
sam pa se je po strmini zadrevil na grad, kmalu za njim
pa ‰e Ditrik, da se zamuda ne bi zavlekla preveã.
Ko sta se naposled vendarle zaãela poslavljati, je Dit-
rik ‰ele sprevidel, kako mehak ãlovek je prav za prav tale
njegov brat.
Zaljubljeni nekdanji pocestni samosilnik skoraj ‰e go-
voriti ni mogel, tako ga je slovo bolelo. Oãi, motne od
boleãine, so boÏale grofiãno Zofijo, in u‰esa so le napol
poslu‰ala starega Ostrovrharja, ki je nadu‰ljivo rentaãil
na svojo teÏko sapo, ki mu je odnesla meã iz rok.

294 
BELI MENIHI BESeDA

»Moje vojskarje je vãeraj poma‰il v svojo ãeto brat s

Sostrega, zdaj so Ïe v Celju,« je hropeãe pravil. »In kar
inako se mi je storilo, ko so ‰li in sem ostal tu . . . Anti
tako je, ãe je ãlovek nadloÏen in Ïe star . . . !«
»Niã ne marajte,« ga je hãi mirila, »zadosti ste krepe-
lili Ogre; ‰e drugi naj se tako izkaÏejo, pa bo prav!«
»âe Bog da, pomnili nas bodo!« se je Majnhalm na‰el
in se z nevesto zamaknil v dolg samosvoj pomenek.
»Iti bo treba!« je Ditrik naposled opomnil brata.
Poãasi so ‰li na dvori‰ãe in ‰e poãasneje k vratom in
mostiãu, ki se je Ïe spustil ãez grajski jarek.
Na pragu grajskih vrat je zmoglo tudi Zofijo, ki se je
do zdaj ‰e premagovala. Vzdihovaje si je z glave snela
modro tenãico in jo po ‰egi tedanjega ãasa pomolila
Majnhalmu.
»Ná,« mu je rekla, »prejmi to iz rok neveste, ki bo ves
ãas molila, da bi se zdrav in kmalu vrnil s tem spomin-
kom!«
Majnhalm se je globoko priklonil, ji poljubil roko in si
‰e tenãico pritisnil na ustnice, da bi skril ginjenost.
»O Zofija —!« je drhte dihnil in si spominek privezal
za roãaj meãa.
»Pojdiva, pojdiva!« je Ditrik silil.
»Sreãno!« je Zofija rekla v ihti.
»Bog vas obvaruj vse!« jima je Ostrovrhar stiskal
roko.

295 
BELI MENIHI BESeDA

»Zdravi ostanite in molite za nas!« je Ditrik rekel in za

seboj potegnil Majnhalma, ki Ïe ni vedel, kaj bi.
Zofija je zaihtela naglas in stekla v grad.
Tudi stari Ostrovrhar je ‰el in gledal z okna za juna-
ki, ki so se hrupno dvignili na pot.
»O naduha, prekleta Ïe sto in sto potov!« je klel. »âe
me po‰ast ne bi du‰ila, bi tudi jaz ‰el krepelit roparske
divjake!«

Tja pod celjski grad so ãete vrele z vseh strani, vojska je

nara‰ãala kakor povodenj in ‰e se je kopa za kopo voj-
skarjev gostila v veãji in veãji narastek.
Sli, ki jih je bil Gunter grof Celjski poslal na preÏo, so
se vraãali.
»Nad Ptujem bodo Ogri drli ãez Dravo,« so poroãa-
li, »zbirajo se v velikih krdelih.«
»In Urha Ljubljanskega ‰e zdaj ni!« je celjski grof, ki
si je lastil prvo besedo, nemirno mencal in preudarjal,
ali nemara ne bi kazalo, da bi kar brez Urha dvignil voj-
sko in poiskal Ogre, preden bi se ulili ãez Dravo.
Bil je upravnik Savinjske krajine, vladarjev namestnik,
in varuh meje proti Ogrom. Zato je res teÏko in nejevolj-
no gledal, kako se ãas trati in zamuja prava prilika za
dobro obrambo.

296 
BELI MENIHI BESeDA

»Grof Urh Ljubljanski nas je sklical, on nam bo voj-

voda, ali pa krenemo domov!« so se drugi velika‰i upi-
rali oblastnemu Celjanu, ki bi jim rad rasel ãez glavo.
·e voj‰ãaki so kmalu zaãutili, kako je s plemiãi, njih
poveljniki, in so bili prava ‰iba boÏja za vso celjsko oko-
lico. Od same objestnosti, ki jo ãuti oboroÏen in neod-
govoren suÏenj, so rogovilili in krali povsod in pili kakor
zemlja. Le Celjan je v strahu imel svoje ljudi in jim vsak
dan sproti ukazoval:
»Na prvo vejo vsakogar, ki ga dobite ob kradeÏu!«
Tako je res kmalu bingljalo prav dosti tatov. Med voj-
skarji pa je vrelo in plemiãi so se repenãili.
Zaãele so se zdrahe, polne hudobij, trme in zavisti, in
malo je manjkalo, da ni razprtija Ïe nevarno podÏgala
nemirnih in samopridnih plemiãev, ko je naposled Urh
Ljubljanski vendarle prigrmel z veliko vojsko samih
svetlih vitezov in gibãnih oprod in precej skrbno pre-
gledal zbrano vojsko; le ob vi‰enjski ãeti se ni dosti po-
mudil in je Majnhalmu komaj pokimal, a tako, da se ni
prav vedelo, ali je tisto pozdrav, ali je pretnja.
Bila je pretnja.
»O, saj ne bom pozabil!« mu je Urh togotno obetal v
mislih. »Samo Ogra prepodimo, pa bova zaplesala, da te
bo hitro minil mrã za svibenjsko dondo!«

297 
BELI MENIHI BESeDA

»Ta pa ta!« so ga obãudovali tudi tisti, ki ga sicer niso

marali. »·e odpoãil se ni, dokler ni videl vseh in zvedel
vsega!«
»Kakor je puhleÏ, vojskovodja pa je ves, kolikor ga
je!« ga je Majnhalm tiho hvalil bratu.
Urh je res bistro sprevidel vse in brÏ vojsko nameril
proti sovraÏniku.
Konji so hrzali v dobro jutro in vojskarji, na prvi mah
Ïe ukroãeni in resni, so se ãez Haloze valili proti Ptuju
in poboÏno peli staro vojno pesem:
»Mati boÏja, Marija Devica, zmerom varuj nas tvoja
desnica . . . !«
Iz Savinje in Voglajne so se dvigale megle, sicer pa je
bil lep jesenski dan.
Majnhalm in Ditrik sta spet jahala vkup in dolgo mol-
ãala vsak v svojih mislih.
»Da bi le kmalu minilo tudi to!« je Majnhalm napos-
led rekel prav otoÏno.
Ditrik je vzdihnil, reãi pa ni mogel nobene, tako je ves
bil na ·umbregu.
»âisto drugaãno Ïivljenje bom Ïivel posihmal,« je
vzdihnil tudi Majnhalm. »Da, to zdaj vem Ïe prav za
trdno!«
Ditriku so misli uhajale tudi na vi‰enjski grad, spomin
je premetaval divje, nerodne dogodke, kes ga je pekel, a

298 
BELI MENIHI BESeDA

srce je milo boÏalo kraj Ïive, zdrave, brezskrbne mla-

dosti.

Henrik je spet gospodaril sam in varoval grad.

Letina je bila prav dobra in dela s pospravljanjem je-
senskih pridelkov dosti, da je mladih delavcev, ki so ‰li
nad Ogra, hudo, hudo manjkalo.
Zdoma ni hodil nikamor, kar posamotaril se je in ne-
kako umedil, ‰e na lov in hodil veã in tudi tlaãanov ni po
Hartvikovi navadi glu‰il s kriãanjem in sitnostmi.
»Pojdite, postorite tudi kaj zase!« je veãkrat velel tla-
ãanom, ãe je videl, da jim zaradi grajske tlake delo za-
ostaja doma.
»Glej ga, saj ni prav napaãen ãlovek,« so ga hvalili,
»Zdaj se ve, da nam je le bolj Hartvik sam prizadeval vse
hudo!«
Tudi pater Konrad, ‰e zmerom pogosten obiskovavec,
ga je bil vesel.
»Da, trda je zdaj za delavce,« je menih takisto pravil
v pomenku o delavcih. »Najbolj‰i so zdoma, postarni
moÏje kar ne zmorejo vsega, ãeprav pomagajo tudi star-
ci, Ïenske in otroci.«
»Kajne, to se obãuti tudi pri zidavi?«
»·e. Pa to ni velika nesreãa, saj kamen ne vpije. Pogla-
vitno je zdaj delo na polju. Tam pa res manjkajo vsi, ki
so ‰li nad Ogra.«

299 
BELI MENIHI BESeDA

»Da, moãno.«
»Zato na‰ pater opat prav niã ne vije z zidanjem. ·e
na izbiro je dal vsem tlaãanom, ali bi ‰e hodili pomagat,
ali bi se oprijeli zgolj dela doma.«
»Tako ste res brez delavcev.«
»Nak!« se je pater Konrad nasmehnil. »So dnevi, ko
skoraj nihãe ne izostane, a kdor manjka vendarle, res
brÏ postori doma in pride spet.«
Henrik se je ãudil.
»Dobri ljudje, res,« je stari menih hvalil. »Nikoli ni-
sem mislil, da bi bili otorej.«
Dobrodu‰ni pater se je smehljal, s kak‰nimi premisle-
ki jih je v nevednosti sodil in se bal Ïivljenja med njimi,
ko jih ‰e poznal ni, in kako so v resnici vsi mehki in volj-
ni, ãe jim ãlovek da pravo besedo in pokaÏe svoje po‰te-
no srce.
Tudi kraj sam mu ni bil veã »pu‰ãa«; zavetrna tihota
sti‰kega kota ob Ïuboreãem potoãku in vsi kraji daleã
okoli sebe so se mu ãisto udomaãili.
Kraje in ljudi je najbolj spoznaval, ko je obiskoval bol-
nike in jim zdravil du‰o in telo.
Tako sta pri‰la vkup tudi s Trlepom v Gabru.
Trlep si je vselej, kakor je sicer vil in kopitljal v veli-
kem delu, precej odvihal rokave, kadar je pri‰el prijaz-
ni menih. Svojih misli o gosposki ni ‰e sprevrgel prav

300 
BELI MENIHI BESeDA

niã, a stari pater mu ni bil kakor druga gosposka, kar

v‰eã mu je bil in zelo ga je spo‰toval.
»Gosposka, ki ljubi tlaãana in mu pomaga po svoji
moãi in veãjem umu, ni gosposka!« je spoznaval. »O, da
bi na‰ ãlovek le imel kaj dosti takih moÏ!«
S patrom sta rada hodila po grivah samostanskih njiv
in moÏevala o kmetovanju.
»Zares, kmetovanje je najveãje, najlep‰e delo na sve-
tu,« je pater govoril, kakor bi molil, in pritrjeval Trlepu,
ki je obãudoval umno udelanost samostanske zemlje.
»Najlep‰e, pa tudi najteÏje,« je uãni svobodnjak kimal
in zvesto poslu‰al. »Ko kmet hodi takole po polju, se mu
srce odpira na steÏaj in se veseli svoje blagoslovljene
lasti. Gorje pa se mu je, ãe priroda nagaja s su‰o ali z
moão, z boleznijo ali s toão!«
»Da, kmet je tedaj siromak, ki je ob vse: ob veselje in
ob kruh.«
»Le ob ljubezen ne!« se je Trlep ogreval. »Priroda se
ga spet usmili, rane se zacelijo, niã mu ne more oskru-
niti te ljubezni.«
»Prav res!« mu je pater segal v besedo, postajal in go-
reãe gledal ãudovitega moÏa. »Vsaka krepilna rosa mu
vraãa vero, da se z zemljo ãuti eno in blizu Boga.«
»Z njo je zmerom ves. Ko jo obdeluje, ji je gospod in
hlapec. In zgubi jo, ãe ji je preveã gospod, in ne mara ga,
ãe ji je prezanikaren hlapec! Kdor zna biti oboje, pre-

301 
BELI MENIHI BESeDA

udaren gospod in zvest, priden hlapec, je neskonãno

sreãen!«
Malo sta pomolãala in premi‰ljevala izgovorjene
misli.
»Da, da,« se je pater Konrad predramil. »Domaãa
zemlja, z znojem vsega rodu prepojena in z delom tvo-
jih rok posveãena kakor cerkev z molitvijo, je res moã,
ki zmore in osvoji slehernega svojega sinu.«
»Vse je iz nje: Ïivljenje in ljubezen in sreãa.«
»Vsako premiãno imetje je minljivo: tat ukrade zlato,
grad zgori ali ga razru‰i tuja roka, le zemlja ostane, je
veãna in ima svojo ceno.«
Zdaj pa je Trlep postajal in obãudoval patra, ki tako
pozna in ljubi zemljo.
»Sóblazen me vzela, kako je vendar to?« je strmel v
umnega samostanca. »Grajski, ãeprav so zemlji mogoã-
ni gospodarji, jo marajo le, kolikor jim vrÏe tlaãanskih
dav‰ãin; ‰entvidski Ïupnik je tudi gosposka in bolj lju-
bi hosto in se po njej drvajsa za zverjadjo — zdajci pa
pridejo tile menihi, moÏje, uãeni za ta in za oni svet, ki
so takisto mogoãna gosposka, pa ti vendar bolj ko jaz
sam poznajo mojo, na‰o zemljo, jo ljubijo in ji streÏejo,
kakor nihãe med nami ne . . . ! In niti ni njih rodna, do-
maãa zemlja . . . ! Kako je to . . . ?«
Ni vedel. Saj ni vedel, da ljubezen do zemlje ne meãi
samo kmetove du‰e, marveã da utegne zmagovati vsa-

302 
BELI MENIHI BESeDA

kogar, ki se ji vdaja ‰e s kako drugo ljubeznijo in s kate-

rim doloãenim poslanstvom.
Samo to je vedel, da bodo tudi menihi ãvrsto drÏali
zemljo, ki so jim jo Vi‰enjski podarili za zveliãanje svo-
je du‰e in ki je po njej toliko let iztezal roke. Zdaj je res
vedel, da so se mu tiste tri kmetije odmaknile za vse veã-
ne ãase; hud na samostan, ki paã tudi ljubi zemljo in ji
zna ãudovito streãi, pa vendar ni mogel biti veã.
Le kar tako in skoraj nehote se mu je ‰e enkrat utrgala
stara misel.
»Samostan, glej, ti ne more prodati zemlje: cerkvena
je in boÏja tako rekoã.«
»Saj bi si lahko kupil drugo in kje bliÏe.«
»Res, zemlje je dosti. Ali Vi‰enjski so mu podarili ba‰
to, deÏelni gospod Urh Ljubljanski je ob tem posredo-
val, — ve‰, da bi se vsi vkup uÏalili, ãe bi zvedeli, da jo je
zavrgel in da kupãuje z njo.«
Trlep je umno pokimal in molãal.
Kakor je pater Konrad s Trlepom, so menihi govorili
z vsakim slehernim, kamor so prihajali. Ljubezen do
zemlje in umnost kmetovanja sta jih udomaãili prav
povsod. In le do njih se je ljudstvo obraãalo po dober
svet in tudi dejansko pomoã, ljubilo jih je s preprostim
srcem, v cerkvi zaverovano poslu‰alo in na polju zaup-
ljivo posnemalo.

303 
BELI MENIHI BESeDA

Stiska je bila ba‰ zdaj velika.

Iz Podravja so prhutale vesti, da se velika velika krde-
la Ogra motajo ob meji in da se bodo na‰i zdaj zdaj spo-
padli z njimi.
In tu skoraj ni bilo matere, ki je srce ne bi bolelo za
sinom v vojski Urha Ljubljanskega.
Îe prvo nedeljo po odhodu vojskarjev je ljudstvo, ka-
kor tudi je bilo zdelano in trudno od obilnega dela, boÏ-
jepotilo v Stiãno in se zaupavalo menihom; modre,
tolaÏilne besede poboÏnega opata so mu bile kakor hla-
dilna maÏa na skeleão rano.
»Joj, da ãlovek mora toliko trpeti na svetu!« so matere
vzdihovale v polaj‰ujoãem joku.
»Trpljenje nas najde povsod: doma in na tujem, na
polju in v koãi, pri Ïivini in v hosti, povsod in ob vsakem
ãasu. Ampak svet je solzna dolina, ki nas le pripravlja za
blaÏeno Ïivljenje v veãnosti,« jih je dalje uãil.
»In zmerom je huje, o sveti moÏ, anti je tlaãan ustvar-
jen za samo trpljenje od rojstva do smrti!«
»Svoje bridkosti darujte Îalostni Materi boÏji! Razu-
mela vas bo in potolaÏila, saj je ni zlepa veãje svetosti,
nego sta materina ljubezen in njena boleãina!«
A skrb za svojce je grizla in trla povsod, tudi po gra-
dovih.
Na vi‰enjski grad je nenadoma pridirjal z boji‰ãa za-
sopel sèl in bu‰il pred Henrika.

304 
BELI MENIHI BESeDA

»Kaj je?« je ta prebledel.

»Gospod Ditrik je ranjen!« je sèl jasknil. »Pa ne moã-
no, nikar se ne stra‰ite!«
Henrik se je vendar ves tresel, tako ga je novica uda-
rila po bratovskem srcu.
A sèl je pravil, da se je na‰a vojska utaborila ob Dra-
vi in da je strelica ogrskega preÏuna, ki se je bil prizvi-
torepil ãez vodo in nekje skril, v bedro moãno ranila Di-
trika, ko je z majhno ãeto ‰el na oglede ob reki.
Henrik, ki je sam komaj okreval, ‰e ni pozabil boleãin
in se je skoraj razjokal od usmiljenja do ljubega brata.
»In kje je, kako mu je, kdo ga zdravi?« je hropeãe izpra-
‰eval nemilega slà.
»Gospod grof Majnhalm je dal napraviti nosilnico
med dvema konjema in nam velel, naj ga nesemo sem-
kaj, domov.«
»A kje je —?« je Henrik ‰e bolj prebledel. »Umrl —?«
»Rana ga je preveã bolela, na Svibnem smo ga morali
pustiti, sam je Ïelel tako in gospod grof Ostrovrhar nam
je tudi ukazal tako.«
»Konje! Hitro!« je Henrik planil na plano in ‰e sam
pomagal osedlati in obrzdati konje.
»A gospod Ditrik mi je naroãil, naj odtod precej sko-
ãim ‰e na ·umbreg,« je sèl povedal.
»Saj res! Uboga Marjeta, ali se bo ustra‰ila!« mu je ‰lo
po mislih.

305 
BELI MENIHI BESeDA

Najbolje bi bilo, da bi se ji zamolãalo. Pa kaj, saj bi to

tudi kdo drug utegnil raztrobiti in bi po netrlepnosti ne-
mara ‰e huje prepla‰il ‰umbre‰kega angela.
»Pa pojdi!« je po tem preudarku pokimal slù. »In bolj
umno oznani, kar ve‰! Ne klati najprej o strelici in rani,
marveã povej, da je Ditrik na Svibnem in da se je le ne-
kaj malega pohabil, ne, da je ranjen! Staremu gospodu
grofu pa na samem le ne prikrivaj niãesar!«
Tako je rekel, zajezdil konja in s tremi hlapci odpeke-
tal poln skrbi, strahu in dvomov.
A nenadoma ga je sreãala dobra misel.
»Pater Konrad . . . da, pater Konrad . . . ko bi le bil
doma . . . ! O, ãe bi pater Konrad ‰el z njim na Svibno,
pa bi ne bilo nobenih skrbi veã za Ditrika . . . !«
V Stiãni je tre‰ãil na stavbi‰ãe in opatu hlastoma po-
vedal, kako in kaj.
Pater opat se je moãno ustra‰il za dobrega, po‰tenega
Ditrika in je res precej dovolil patru Konradu, da je z
vi‰enjsko ãetico hitel pomagat na Svibno.
»Koliko je tega, ko je Ditrik pri‰el pome za tegale svo-
jega brata? Na, zdaj me pa taisti brat vodi k njemu!« se
je pater Konrad spominjal. »Bog daj in ljuba Mati boÏ-
ja, da bi mogel tako sreãno pomagati tudi onemu!«
Henriku je bilo vso pot hudo, kakor da gre na pógreb,
in je malo manj ko molãal.

306 
BELI MENIHI BESeDA

Pater Konrad se je Ïe z vi‰in nad Metnajem ãudil

mehki lepoti ‰irokega obzorja ãez kupãkasto hribje in
griãevje, ki je valovilo v vse ‰tiri vetrove.
Prisojne rebri so bile Ïe taãas vse obrasle s trsjem, po-
loÏne ravnice in ozke dolinice so se razodevale v udela-
no polje, a po vi‰inah in izsekanih dobravah in odroãnih
tokavah so se skrivale tihe vasice in plaha naselja z
majhnimi lesenimi cerkvami ali kapelami.
Pater Konrad je vse to gledal, gledal z zaãudenimi
oãmi, a bolj ko je gledal, bolj mu je bilo v‰eã.
Da, zemlja se mu je zdela kakor pesem, ki poje sama
vase.
»O, Marija, zdaj ‰ele vem, zakaj so ti ljudje tako meh-
ki in voljni!« je razumeval zemljo, ki po nedoumni mo-
drosti plodi rod, da priãa zanjo in da ji je vreden izraz in
pravi obraz . . .
»Nak, nak — Slovenska krajina res ni pu‰ãa!« se je
tiho spovedoval in kesal, da je in prav gledal Ïe ob
prvem zbliÏanju.
Tako sta pri‰la na Svibno: Henrik v skrbeh in strahu,
pater Konrad veder in vesel.
Ditrik, ki ju ni priãakoval, se je v radostnem presene-
ãenju hotel dvigniti, pa je omahnil nazaj in od boleãine
spaãil obraz.

307 
BELI MENIHI BESeDA

»O, saj ne bo hudega, mislim,« se je branil in zahva-

ljeval za ljubezen in za skrb; »le ohromotilo me je za kak
ãas!«
»Tiho!« se je hudega delal stari Ostrovrhar, ki mu je
do zdaj izpiral, mazal in prevezoval rano. »âe se bo‰ kaj
rebril, bom ‰el in te bom izpodnesel na ·umbregu, da
ne bo‰ veã smel gor in da te bodo Krajinãani Ïe na Se-
lih obrnili!«
Pater Konrad je pregledoval in prevezoval rano, a Di-
trik je suho poka‰ljujoã, gledal proã, da bi ga manj bo-
lelo.
»Ali je sèl precej ‰el tudi na ·umbreg?« je bolnik ve-
deãno izpra‰eval brata.
»Précej. Pa bi bil nemara storil bolje, ãe bi mu bil za-
branil to. Marjeta se je gotovo zelo ustra‰ila.«
»Saj to je, vidi‰; kesam se. Za tak niã je res ne bi bilo
treba pla‰iti. Ampak ti in ona sta mi bila prva misel, ko
so me prinesli semkaj, in nisem hotel, da bi kdo drugi
razustil tole mojo prasko.«
Pater Konrad je opravil, si oãedil roke in dejal:
»âe bo ‰lo po sreãi, bo rana kmalu cela; da se le ne bi
pritaknilo ‰e kaj drugega!«
»Kaj neki?« je Ditrik junaãil in pokrehaval.
A pater Konrad ga je, kakor da se je neãesa spomnil,
zaãel ‰e tipati zdaj za Ïilo na levem zapestju, zdaj za ãelo
in izpra‰eval:

308 
BELI MENIHI BESeDA

»Kaj pa jed? Ne di‰i vam zmerom, kajne?«

»Ni mi dosti do nje.«
»Ali se kaj znojite kdaj?«
»Da, ponoãi, proti jutru.«
»Spanja tudi ni dosti, jelite?«
»Kako veste?« se je naposled ustra‰il. »Kaj sem res
tako bolan?«
»Sicer ne bi leÏali,« ga je pater miril. »Pa bo Ïe bolje.«
A Ditrik ga je molãe in nezaupno gledal.
»Nekaj mi prikriva,« se je bal.
Tudi Henrik in Ostrovrhar sta strahóma poslu‰ala.
Pater Konrad je naposled pokimal bolniku in dejal:
»Zdaj pa smo vas res utrudili; zaspite malo, dobro
vam bo delo!«
Zunaj je bilo patru treba dosti besedi, da je utolaÏil
Henrika.
»Prehladil se je, prav nevarno se je prehladil; ob do-
bri postreÏbi in na ãistem, sonãnem zraku pa se bo kma-
lu izkopal, saj je mlad in moãan.«
»O, stregli mu bomo, kakor otroãnici!« je Ostrovrhar
obetal.
»Sonca na tejle na‰i krtini nikoli ne manjka in zrak je
tudi ãist in prikladen, bi dejal.«
»Kaj bi mu ne ‰kodilo, ãe bi ga dal prenesti domov?«
se je Henrik obrnil do patra Konrada.

309 
BELI MENIHI BESeDA

»Ne, ne, tega ne smete storiti,« se je oglasila grofiãna

Zofija. »Zakaj bi ga, ranjenega in bolnega, muãili po ne-
zloÏnih poteh v tako daljo?«
Henrik je v zadregi mencal in ãakal, kaj bo rekel pa-
ter, ki je zami‰ljeno molãal.
»Da, ‰kodilo bi mu,« je ta naposled dejal. »Zdaj mu je
najbolj treba miru. Ko se bo rana zacelila, bom pa sam
svetoval, da ga spravite domov, ãe bo Ïelel.«
Tako se je Henrik moral vdati.
âez ãas je pogledal k bratu, da bi mu povedal, kaj pa-
ter svetuje, in da bi kaj zvedel o Majnhalmu in o boji‰ãu.
»Tam ni vse prav,« je Ditrik pravil. »Celjan ti‰ãi da bi
‰li ãez Dravo in da bi prijeli Ogra, preden bi se zbral in
sam pripravil za napad.«
»Saj misel ni slaba.«
»In Celjanu pritegujejo prav mnogi. Vendar se Urh
otepa z vsemi ‰tirimi, ãe‰, da se bramba laÏe zagovarja
kakor pa napad na tuji zemlji.«
»Tudi to ni brez niã; samo neumno je, ko gre za to,
kdo bo koga spravil ob tla.«
»Z Urhom jih je dosti, prav dosti, ker mislijo, da se
bodo Ogri premislili, ko vidijo, da jih ãaka velika voj-
ska.«
»Kaj pa Majnhalm? Na kateri strani je?«
»Na nobeni oãitno, v mislih pa pritrjuje Celjanu. Sicer
pa se ogiba homatijam in zdraÏbam in pesti in na krat-

310 
BELI MENIHI BESeDA

ko drÏi svojo in mojo ãeto, da jo ima ãisto v rokah. In

ãaka, kar ãaka.«
»Jaz bi potegnil z Urhom. Tako bi se nemara dobro
zapisal pri njem. Saj ve‰, da nam je gorak ves njegov rod
in da nam tudi Urh ni prav v komolec.«
»Saj bi Majnhalm kljub drugaãnim mislim nemara
storil tako, pa sta z Urhom imela neke besede zaradi te-
le grofiãne Zofije. Majnhalm kuha rilec, Urh se pa tudi
ne poda, ãeprav ve, kako je Majnhalm veljaven pri vseh
plemiãih in da bi za njim ‰lo tudi dosti dosti Celjanovih
prijateljev.«
Henrika je u‰ãenil nenadni domislek.
»Kaj pa Turjaãan?« je hitro vpra‰al.
»Hm . . . Turjaãan nam ni prijatelj!«
»Zaradi OrtenburÏana ne — saj vem.«
»In najbrÏ res ve, da bo Majnhalm potegnil z Orten-
burÏanom, ko bo le-ta udaril na Turjak.«
»Kaj bo res udaril?«
»Vse kaÏe tako. Tam v taboru bi ju bili nekateri radi
zbogali, pa ni bilo niã. Turjaãana je sama prevzetija in
lakomnost, OrtenburÏan se pa tudi trmasto puli za svoj
prav.«
»Turjaãana bi res bilo treba nekoliko izpodkrepeliti,
sicer bo postal nevaren nam vsem.«
»Vidi‰, tako mislijo mnogi, zato so OrtenburÏanu
obljubili pomoã.«

311 
BELI MENIHI BESeDA

»Oh, to je dobro!« si je Henrik mel roke.

»Letos ‰e ne, na pómlad pa bo na Turjaku ‰e prebito
vroãe.«
»Le po njem! Le po njem!«
»Pa tudi Turjaãan ne miruje. Povsod si i‰ãe prijate-
ljev.«
»Naj jih i‰ãe!«
»Saj se le nekateri majhni plemiãi obe‰ajo nanj; radi
bi ãehljali njegovega tura v grbu, da bi zrasli ob Turjaãa-
novi veljavnosti.«
»Take naj le kar ima!«
»O, saj jih ne mara! Ve, da bi kasneje bili le za napo-
to. Prav rad pa bi si pridobil Majnhalma.«
»Ni mogoãe —! Majnhalma —?«
»Pa ga je Majnhalm precej spomnil NeÏe, ki mu je ni
hotel dati.«
»Prav dobro, Majnhalm!« se je Henrik vnemal.
»In sta se moãno sprla. Zdaj Turjaãan podpihuje Urha
zoper nas. Majnhalm kar miruje in ãaka. In si s tako mo-
Ïatostjo pridobiva zmerom veã prijateljev na ‰kodo
Urhu in Turjaãanu.«
»Da, Urh je bebec!«
»Bebec, ker paã je bebec in ker misli, da ni. Peãe ga
oblastnost Celjanov, ‰e bolj nemara pa, ker ve, da je tudi
Majnhalm v velikih ãasteh, odkar se je razvedelo, da se

312 
BELI MENIHI BESeDA

Ïeni pri lepi in bogati hãeri zelo veljavnega Ostrovrhar-

ja.«
Drugi dan se je Henrik s patrom Konradom vraãal do-
mov. Vesel je bil, da rana ni preveã nevarna, in ponosen
je bil na rodbinsko veljavnost, ki je med plemiãi v dêleÏ
Majnhalmu.
»Majnhalm je Ïe veljak; tudi Ditrik bo sedel na trd-
nem,« so mu misli ‰epetale. »Bleskot veljavnih bratov
bo nemara oÏaril tudi mene!«
Potlej bi se utegnilo ‰e zanj kaj nakretiti, da ne bi ‰e
dalje sam motoglavil in se v zobe dajal vsej deÏeli.
Ali pa bi postal klativitez. Hoj, v daljni svet bi ‰el za
ãudovitimi prigodami. To bi bilo zanj, odrivanega siro-
maka, brÏkone ‰e najbolje. Saj se ne ve, ali ga sreãa ne
ãaka ba‰ kje prav daleã. Potujoãi pevci toliko vedó in
pojó o ugrabljenih in odgnanih kneÏnah, ki hrepeneãe
ãakajo junaka, da bi jih otel. Hoj, z zmajem, s ãarovni-
kom, s ‰kratom samim bi se spopal in zlasal in bi odre‰il
in zasnubil devico, ki bi bila lepa kakor Marjeta ali ka-
kor Zofija in ki bi imela za doto devet belih gradov in
devetkrat devet kadi zlata in srebra . . .
Tudi pater Konrad je medtem molãal in z vsem srcem
in obãutjem molil psalme in Mater boÏjo prosil pomoãi,
da bi Ditrik sreãno prebolel rano in bolezen, ki mu Ïe
razloãno preti. Vse misli so mu tonile v molitvi, da to pot
ni videl krajinskih krasot, ki so se razodevale.

313 
BELI MENIHI BESeDA

Le Henrika je vãasih pogledal in zmajal z glavo.

A Ïiva umi‰ljija s pravljiãnimi liki je ‰e dalje mamila
Henrika in ga zibala v megleni sanjariji.
Spominjajoã se pesmi o ãudovitih vite‰kih prigodah,
je z mislimi blodil v prazno in kar nenadoma sreãal sta-
rega grofa Majnharta ·umbre‰kega, ki je takisto ves pla-
‰en hitel na Svibno.
Ko sta mu Henrik in pater Konrad razpovedala vse, se
je pomiril in nasmehnil:
»Marjeta bi me bila rada pognala na pot Ïe snoãi, ko
je pridirjal sèl, tako je koprnela od strahu za Ditrika.«
»Grofiãna Marjeta je angel!« je Henrik vzdihnil.
»In danes sem ji komaj ubranil, da ni ‰la z menoj,« se
je ·umbre‰ki hvaleÏno nasmehnil.
»Pa naj bi bila ‰la, saj ni tako stra‰no daleã in prej bi
jo pomirilo, ãe bi ga videla sama.«
»To ni niã!« je stari grof odkimal. »Îenska ni za tako
pot. Nad bolnikom ti jadikuje tudi brez vzroka in ga sa-
mo vznemirja.«
»Saj res,« se je pater rahlo vtaknil.
»Poglavitno je, da rana ni preveã nevarna,« je ·um-
bre‰ki na‰el prej‰njo misel. »Druge bolezni me ni skrb.
Ditrik je otorej, da se ji bo Ïe izvil.«
»Pol prej bo okreval, ãe bi videl tudi njo,« se je Hen-
rik domislil.

314 
BELI MENIHI BESeDA

»Saj se to ‰e lahko zgodi, Ditrik naj se le malo opomo-

re prej,« je grof Majnhart pokimal in ‰el dalje proti Svib-
nemu, Henrik in pater Konrad pa svojo pot domov.
»Kaj se mara bratoma!« je Henrik tiho vzdihoval.
»Kako sta sreãna, ko vesta, da ljubezen in molitev ne-
veste hodita za njima!«
Blagroval je posebno Ditrika, najmlaj‰ega, najljub-
‰ega brata, ki za njim koprni ãisti angel na ·umbregu.
Obema je prav iz srca privo‰ãil veliko sreão, zato pa
je sam bil ‰e bolj otoÏen.
»Oh, ko bi tudi mene ljubil tak angel!« so mu misli
spet poiskale Marjeto ·umbre‰ko. »Ves bi se sprevrgel,
od vrha do tal bi bil drugaãen, po‰teno in mirno bi Ïivel,
Bog in ljudje bi me bili veseli . . . !«
»OtoÏni ste, gospod grof,« se je oglasil pater Konrad,
ki ga je skrivaj opazoval Ïe ves ãas. »Kaj vam je? Saj sem
vam povedal, da se za brata nikar ne bojte.«
»Da povem po pravici, za brata se res ne bojim veã
takó,« mu je ãez dolgo odgovoril. »Pa tudi mislil zdajle
nisem nanj.«
In sta spet molãala vso pot, le misli jima niso mirova-
le.
Pater Konrad se je v psalmih menil z Bogom, a Hen-
riku se je spomin ustavljal zdaj tu, zdaj tam in mu je na-
posled zablodil ‰e na boji‰ãe.

315 
BELI MENIHI BESeDA

»O, ãe bi bil tam tudi jaz, ali bi ju izpodna‰al!« je v

mislih spletkaril zoper Urha in Turjaãana.
Pa bi bil komaj ‰e utegnil. Preteto zares je medtem
postalo na boji‰ãu.

Ob zdrahah in neãujeãnosti na‰ih so Ogri prebrodili

Dravo, kar nenadoma so bili tu.
V taboru je zavr‰alo. Konjiki so skoãili na konje, voj-
skarji so zagrabili za oroÏje in so se po Urhovem pove-
lju zgostili v vojne vrste.
Urh le za Majnhalmove in Ostrovrharjeve ni izdal no-
benega povelja, kakor da je pozabil ali da ne mara za
njiju pomoã. Tako sta obe precej veliki ãeti mirovali in
ãakali v ozadju. Pa tudi Celjan in njegovi prijatelji so se
domenili, da se bodo le branili, vse drugo naj le opravi
Urh s svojimi.
Urhovi so se res uredili in razgrnili po breÏini za se-
boj, da bi se laÏe otepali okretne ogrske konjice.
Ogri so se bliÏali v poãasnem teku. In ne ãlovek ne
konj ni dal glasu, le tla so grozotno bobnela od konjskih
kopit. Nizko sklonjeni so sedeli v sedlu kakor pribiti.
ârnikasti, neveliki ljudje z zmr‰enimi lasmi in majhni-
mi, skoraj po‰evnimi oãmi so bili stra‰ni v tistem pre-
teãem molku.
Pred njimi se je na iskrem konju pozibaval skoraj gol
Oger z rdeãezeleno zastavico, za njim so se bliÏe in bliÏe

316 
BELI MENIHI BESeDA

valile strnjene vrste, da je na‰im srce kar zastajalo od

groze.
Goli Oger je nenadoma kriknil na ves glas in sproÏil
z loka prvo strelico.
Vrste za njim so divje zarjule, konji so zarezgetali, ves
njih val je na vso silo pljusknil naprej.
Na‰i so nastavili sulice, Ogri niso mogli dalje. Ali zad
so v stremenu stali in ãez prednje vrste vr‰eãe proÏili
strelice v Urhovce, ki so se obesili po poloÏni visoãini.
Urh tega ni bil premislil, zmeda se je zdaj delala tudi
tam zad.
Ogri so pritisnili, ob kriku razdivjanih ljudi, Ïvenke-
tu oroÏja in rezgetu konj so v meteÏu in tepeÏu upognili
sredi‰ãe Urhovcev in ga skoraj predrli in vrgli na dvoje.
Urh je vpil, ukazoval, poveljniki so kleli, rotili, a sre-
di‰ãe se je drobilo in je omahovalo kakor drevo v vihar-
ju.
Majnhalm, ki je dobro pazil, je zdaj zavpil:
»Vi‰njani, Ostrovrharji — za menoj!« in se kakor vih-
ra zapra‰il v sredi‰ãe in je z ognjevitostjo razmetal Ogre,
ki so se Ïe zagrizli v zadnje vrste sredi‰ãa.
Zdaj je Celjan zasukal vnanje krilo svoje vojske in ob
strani bu‰il med Ogre.
Ogri, navajeni ali hitre zmage ali pa umika, so se kri-
ãaje obrnili, da bi u‰li ãez Dravo.

317 
BELI MENIHI BESeDA

Vsa vojska se je vrgla za njimi in jih razpr‰ila na po-

samezna krdelca, ki so se obupno in srdito branila.
Bojevitost in zlasti Ïelja po plenu sta popali ‰e pe‰ce
tlaãane; pognali so se za Ogri in jih tiho krepelili z jezo
in moãjo zdravega, prirodnega ãloveka.
Le Hotimir se je motal zmeroni blizu Majnhalma in
oprezoval za Hartvikom.
»Za oãeta in za Îivko ga poãim!« je pretil grajskemu
priganjaãu in ‰kripal z zobmi. »Hartvik mora dobiti pla-
ãilo iz mojih rok, da se mi oãe ne bo ogre‰il z njegovo
ãrno du‰o!«
Majnhalm je trãil ob krdelo Ogrov, ki se v obupu ni
zgolj branilo, marveã je tudi napadalo. A Majnhalmovi
so ga hitro razbili, le posamezni in najpogumnej‰i div-
jaki so spretno ‰e prestrezali meã in bodeÏ.
Hotimir je poãenil za mrtvega konja in z zanimanjem
gledal vroãi meteÏ in pazil, kdaj bi mogel poseãi vmes in
na raãun Ogrov ubiti Hartvika, najhuj‰o in najbolj pre-
kleto tlaãansko nadlogo v vi‰enjski gospo‰ãini.
Ha, zdaj je opazil Hartvika, ki se je umikal dolgi suli-
ci posebno okretnega in divjega Ogra in ki se je nenado-
ma z obema rokama prijel za vrat; skozi prste mu je
brizgnila kri, kakor posekan se je zvalil s konja.
Hotimir sam ni vedel, zakaj, a stisnil je zobato grãev-
ko in se zagnal tja; za tren oãi je ‰e videl, da je lastni
konj, opla‰en in pobesnel, do grdega pomezgal Hartvi-

318 
BELI MENIHI BESeDA

ka, in Ïe je tudi opazil, da se je taisti Oger lotil ‰e Majn-

halma, ki je ba‰ prekasno priskoãil na pomoã Hartviku.
»Niã, pomagati moram, pa je!« se je, pozabiv‰i vse
grajske hudobije, zakadil na pomagaj.
In ni ‰e dotekel, da bi mogel udariti, pa se je Majnhal-
mov konj, v vamp zaboden skoz in skoz in omamljen od
udarca po glavi, spotaknil in zavalil po strani, da jezdec
ni veã utegnil skoãiti iz stremen in da je z eno nogo ob-
leÏal pod njim.
Oger je Ïe zamahnil, bilo bi po Majnhalmu, ki je od
groze zakriãal, pa se je Oger zru‰il, Hotimirova grãevka
je storila svoje . . .
»BrÏ vstanite!« je Hotimir privzdignil konjsko mrho,
da je Majnhalm, ki sicer ni bil niã pohabljen, mogel po-
konci. »Nate!« mu je ‰e pobral sulico in urno ujel mimo
begajoãega konja, ki je zgubil jezdeca. »Zdaj pa kar
nanj!«
Vse to se je godilo prav na kratko.
Hotimir se je ozrl in je videl, da naravnost proti njima
dirja Zlebor, nekaj Ogrov pa za njim.
Majnhalm je zaklical na pomagaj, Vi‰njani so se od-
trgali od Ogrov in zapodili semkaj, medtem je Hotimir
sam kresal po Zleborjevih preganjavcih, dokler niso
zbeÏali pred dohitelimi Vi‰njani.

319 
BELI MENIHI BESeDA

Zlebor mu je hotel reãi nekaj dobrega, a Hotimir mu

je obrnil hrbet in v teku prestregel osamelega konja, ga
brÏ zajezdil in se postavil v vi‰enjsko ãeto.
Majnhalm, ‰e ves bled od groze, je obrnil konja, segel
zadihanemu Hotimiru v roko in mu toplo rekel:
»Ne bom ti pozabil tega, o Hotimir!«
Hotimir in zinil nobene, le pogledal ga je z velikim
jasnim pogledom.
Vse oãi so se obrnile vanj, a on jih ni veã videl, tisti
veliki, jasni pogled se mu je Ïe pobesil.
»Doma sem mu obetal poboj, ná, tu pa sem ga otel
smrti . . . !«
Kar milo se mu je storilo in srce mu je bilo polno ne-
znane sladkosti in mirnosti, ki jo po‰ten ãlovek obãuti
po storjenem dobrem in velikem dejanju.
In spomnil se je tistega hudega meniha, ki mu je v
·entvidu zabiãeval, naj ne gre‰i, tudi v mislih ne.
»Kaj neki bi dejal, ãe bi bil zdajle tu?«
Kakor bliski so so mu uÏigale in utrinjale raznotere
misli in ga pekle in bolele.
»Ko bomo spet doma, bo grajski pozabil vse, siromak
se bom tudi posihmal moral bati za Îivko . . . !«
Domislil se je ‰e tistega dobrega, prijaznega meniha,
ki bi mu bil rad pomagal in ki ga je uãil, naj potrpi, moli
in zaupa v pomoã Matere boÏje.

320 
BELI MENIHI BESeDA

Oãi so mu nehote obstale na Hartvikovem truplu,

razhojenem in zmaliãenem do nespoznave.
Stra‰ni konec hudobivnega grajskega priganjaãa ga je
vendarle pretresel.
»Sama Mati boÏja me je res obvarovala, da ga nisem
potolkel jaz!« je vzdihnil in sklenil, da se bo tistemu do-
bremu menihu spovedal greha, ki so mu ga z jezo in s
sovra‰tvom do zdaj bile polne vse misli, vse namere . . .

Ogrov Ïe ni veã bilo tostran Drave. Nekaj so jih na‰i

pobili, ‰e veã pa jih je u‰lo ãez vodo.
Zmaga je bila popolna in brez dosti Ïrtev; le kónjiki so
utrpeli precej mrtvih in ranjenih, pe‰ci tlaãani so bili
skoraj brez zgube, razen tistih, ki so po svoji volji rinili
za beÏeãimi pesjani in iskali plena.
Vojskarji so zdaj pospravljali boji‰ãe, plemiãi so se na
pomenek o nadaljnjih ukrepih zbrali okoli Urha Ljub-
ljanskega.
Ta je bil prav dobre volje in je malo manj ko zgolj svo-
ji vojni preudarnosti pripisoval zasluge za hitro zmago.
A Celjan, bil mu je ‰e zmerom gorak, je pokazal na
molãeãega Majnhalma, ki je Ïe prej na boji‰ãu le napol
poslu‰al veliko hvalo svojega hrabrega dejanja.
»Grof Majnhalm Vi‰enjski je re‰il nas vse!« je Celjan
glasno in odloãno rekel tudi zdaj. »âast in slava mu!«
»Slava!« so vsi zagrmeli.

321 
BELI MENIHI BESeDA

»In to naj se tudi sporoãi plemenitemu koro‰kemu

vojvodi Henriku IV., na‰emu deÏelnemu gospodu!« je
Celjan ‰e odloãneje zahteval.
»Tako je!« so mu plemiãi pritegnili v en glas.
Urh je videl, da ima ta zahteva na svoji strani tudi vse
njegove prijatelje, in se je moral vdati.
»Kak‰no plaãilo hoãe‰?« je mrzlo vpra‰al Majnhalma.
»Nobenega!« se je Majnhalm priklonil. »Storil sem le
po vite‰ki dolÏnosti.«
»Ni res!« se je Celjan vtaknil. »Nobeno povelje ti ni
dalo vojne naloge. Po vite‰ki dolÏnosti ti je bilo oditi ali
pa mirovati. A ti si bil zvest nam in sebi in si pomagal,
ko je bilo zgubljeno skoraj Ïe vse!«
»Res je tako!« je zbor potrdil.
»Dobro,« je Majnhalm dejal in se obrnil in priklonil
proti Urhu. ȉe je tisto moje dejanje res vredno kake
posebne pohvale, vas prosim, da bi si iz srca milostno
izbrisali jezo, ki ste jo dosihmal ãutili do mene — saj rad
priznam — po moji krivdi.«
»Grof Vi‰enjski je res junak tega dne,« je Urh poãasi
govoril. »Moj brat, mogoãni in praviãni vojvoda Henrik,
bo Ïe s prvim slom odtod dobil natanãno poroãilo o
vsem.«
»In ‰e tale na‰a pro‰nja naj se mu predloÏi: Za veliko
hrabrost in zaslugo naj mu tudi na‰ dobri deÏelni gos-
pod raãi odpustiti vse zamere in vsa nepremi‰ljena de-

322 
BELI MENIHI BESeDA

janja, ki si jih je naprtil hote ali nehote. Tudi to bodi na-

grada in odlika junaku Majnhalmu!«
»Tako bodi!« so spet vsi zavpili.
»Da, tako bodi!« je Urh potrdil in se je kislo nasmeh-
nil. »Spet se mi je zmuznil, nemara za zmerom!« si je
mislil. A pomirila ga je zavest, da se bo vraãal z zmago-
vito vojsko in da ga bo brat pohvalil in juna‰ka pesem
pela po vsej deÏeli.
Ko so se ãez dan ali dva vrnili preÏuni, ki jih je Urh
poslal vohunit za Ogri in ki so zvedeli, da so se ogrska
krdela razkropila in da se jih za letos ni bati veã, se je
vojska vzdignila in napotila domov.
Majnhalma je skrbelo, kako je z Ditrikom in ali ga bo
spotoma Ïe lahko vzel s seboj.
V Vi‰njo goro je pred seboj poslal brzega slà, da bi
Henrik s patrom Konradom pri‰el na Svibno in ga tam
poãakal.
Sicer pa je bil dobre volje. Ponosen je bil na za‰ãito
mogoãnega in oblastnega Celjana, ki ga je povzdignil in
oslavil vprião velikih in malih plemiãev, in vesel je bil,
da je pomiril in s Celjanovo pomoãjo ugnal puhlega
Urha.
Poklical je Hotimira, da mu je jahal ob strani.
»No, ti zaletel, zdaj greva pa lepo domov!«

323 
BELI MENIHI BESeDA

»âe bi bil malosrãen, nemara ne bi ‰la domov oba,« je

Hotimir stegnil jezljavi jezik. »A bil sem zaletel in sem
se zaletel ba‰ ‰e o pravem casu!« se je ‰e on nasmehnil.
»Tak zaletel bodi zmerom! Pa le stoj, o Hotimir, tudi
jaz se bom zaletel, da me bo‰ pomnil in da bo prav
zate!«
Hotimir je otoÏno pobesil glavo, ãe‰, zdaj nekaj obe-
ta, ko mu je ‰e smrtni strah v kosteh; doma pa ne bo ho-
tel spet niã sli‰ati.
»Hartvik se mi smili, prehudo smrt je storil,« se je
Majnhalm ãez ãas domislil. »·koda, da nisi mogel oteti
tudi njega!«
Hotimir je zardel in stisnil zobe.
»Njega sem iskal, da bi ga ubil!« se je naposled zale-
tel. »Tako sem pri‰el ‰e pravoãasno na pomoã vam!«
»Ubil —?« ga je oni debelo pogledal.
»Moral bi ga! Zdaj sem sreãen, da mi ga ni bilo veã
treba.«
In mu je spet odkrito pravil, kakova ‰iba boÏja je
Hartvik bil za tlaãane, kako grdo mu je za prazen niã
pretepel oãeta in kaj je nameraval z Îivko.
»âe bi bil jaz Hotimir, Ïe doma bi ga bil ubil!« si je
Majnhalm mislil, naglas pa je rekel:
»Zlebora pa si vendarle otel. Kaj ni tudi on Ïe ti‰ãal za
Îivko?«

324 
BELI MENIHI BESeDA

»Tudi Zlebor bo umrl v ãevljih, ãe bo le oãi ‰e kdaj

vrgel po njej!«
»Hud si!«
»Zaletel sem, in pravico si ãlovek mora vãasih napra-
viti sam! Kakor svobodnjak Trlep.«
»Trlep —? Kako —«
In Hotimir mu je povedal, kako je Trlep taãas na graj-
ski poti strahoval Hartvika in mu pretil z grajskini jeãar-
jem DimeÏem.
Majnhalm se je smejal na ves glas, tako nazorno in
razloãno mu je Hotimir pravil vse tisto.
»Saj bi ga bil res kaznoval!« je dejal, ko se je nasme-
jal. »Po vrnitvi z boji‰ãa bi ga pokoril pa tudi za Ïalitev
tvojega oãeta in ker se je z grajsko oblastjo hotel polasti-
ti tvoje Îivke!«
Hotimir mu ni prav zaupal. Saj ni mogel verjeti, da bi
se bil hudi in sitni Majnhalm sprevrgel tako ves in do
dna.
Drugi dan so pri‰li Ïe pod Svibno.
Vojskarji so se utaborili za dalj‰i poãitek, Majnhalm
pa je skoraj v enem samem zaletu prhnil na grad.
Na gradu sta Ïe ãakala tudi Henrik in pater Konrad.
»Kako je Ditriku?« je Majnhalm hlastnil najprej in
stekel, da bi ga videl prej.

325 
BELI MENIHI BESeDA

»Dobro,« je pater Konrad rekel Ïe za njim, nevesti pa

je bil burni in nepoãakljivi Ïenin v‰eã ‰e bolj, ãeprav jo
je vihravt utegnil komaj pogledati.
»Saj je kakor voda!« je stari Ostrovrhar po stopnicah
nadu‰ljivo sopihal za njimi.
Majnhalm se je pri ljubem bratu Ditriku pomiril.
»Da le ni huj‰ega!« je momljal in ãepel ob bratu in ga
drÏal za roko. »In ãaka te vse dobro, nobene zavire, glej,
ni veã do Marjete.«
Ditrik se je bolno smehljal in obãudoval moãnega,
zdravega brata.
»Kako je bilo tam?« bi bil rad vedel.
In Majnhalm je zaãel praviti o plemi‰kih homatijah
pred bitko in o svoji ãudeÏni re‰itvi.
»Vidi‰, tak je Hotimir,« je Ditrik ljubeznivo oãital.
»Mo‰ki, juna‰ki — kakor Trlep! A ti ga vendarle nisi
maral.«
»Oh, kje je tisti Hotimir?« je Zofija zaÏelela. »Da se
mu zahvalimo.«
»Tudi sam sem sklenil, da ga nagradim,« je Majnhalm
pokimal. »Samo vem ‰e ne, kako.«
»BrÏ naj pride gor!« je ‰e bolj Ïelela. »Videla bi ga ra-
da.«
Grajski sluÏabnik je stekel ponj.
Majnhalm je medtem pravil, kaj vse mu je Hotimir
zaupal spotoma.

326 
BELI MENIHI BESeDA

»Zanimiv mladec, res« je grof Ostrovrhar kimal in

gladil brke. »Ve, kaj je dolÏnost, in ve, kaj je ãast!«
»Hartvikov naslednik naj bo!« se je Henrik domislil.
»V vsej deÏeli mu ga ne bo vrstnika!«
»Osvobodi ga, o Majnhalm!« je Ditrik prosil. »Zvest
je domu in zemljo ljubi, svobodnjak naj bo! Za tako de-
janje je bil osvobojen tudi Trlepov ded.«
»Trlep je ãudovit moÏ!« je pater Konrad pravil. »In
kako ljubi zemljo in razume! Samo kdor je svoboden, je
zmoÏen take ljubezni.«
Majnhalm je kimal in molãal. Skoraj da ga je vest pe-
kla, ker je ba‰ z zemljo nagajal Trlepu.
»Poãakajmo, da bomo sli‰ali junaka Hotimira!« je ãez
ãas dejal, ko je zasli‰al bliÏajoãe se korake po hodniku.
Hotimir je vstopil. Malo se je zaãudil pred zbrano go-
spodo, drÏal pa se je prav mo‰ko in ponosno, ‰e zmedel
se ni kaj posebno.
»Res, kakor Trlep!« se je Ditrik nasmehnil sam vase in
spomnil Trlepa, ko se je zadnjiã poudarjal na vi‰enjskem
gradu.
»Ti torej si tisti zaletel?« ga je Ostrovrhar udaril po
rami. »V‰eã si mi, glej, kavelj ti! Izpij brÏ kozarec me-
dice, potlej se bomo pa kaj pomenili!«
Grofiãna Zofija, zardela in lepa, da se je kar ble‰ãalo
ubogemu tlaãanu, mu je segla v roko in rekla z oro‰e-
nimi oãmi: »Hvala ti, o Hotimir, da si bil tak junak!«

327 
BELI MENIHI BESeDA

Zdaj ‰ele se je nekoliko zmedel; sitno mu je bilo.

»O, saj ni bilo niã takega!« se je nerodno branil, ko so
ga ‰e drugi hvalili in povzdigovali.
In Majnhalm mu je naposled rekel:
»Obljubil sem ti, da te ne bom pozabil. Povej mi zdaj,
s ãim bi te nagradil najlep‰e!«
»Da vzamem Îivko in — brez tistega . . . !« je strahó-
ma zagrabil.
»Vzemi jo brez vseh zavir in dolÏnosti!«
Zdaj so se mladcu solze sreãnice udrle po zaãudenem
licu.
»O hvala Bogu in vam, na vekomaj vam bova hvaleÏ-
na in zvesta!« je zadihano rekel, ko je pogoltnil ihto, ki
ga je tesnila od srca do gria.
»·e veã sem ti namenil,« je Majnhalm dejal in se tiho
kesal, da mu je dosihmal zaviral tako zaÏeleno sreão.
»Grad potrebuje naslednika Hartviku. Ali bi ti bilo do
take sluÏbe?«
»Da bi bil priganjaã tlaãanov, svojih sosedov in pri-
jateljev —?« se je ustra‰il.
»Premisli dobro!« se mu je Majnhalm smehljal in so
ga vsi drugi gledali radovedno, napeto.
»Ne zamerite, naj ostanem, kar sem!«
»Glej, res je mo‰ki!« so si vsi mislili in se mu ãudili.
»In po‰ten tudi!«

328 
BELI MENIHI BESeDA

»Tisti, ki je smrti otel na‰ega brata, ne bo veã tlaãan!«

se je Ditrik veselo vtaknil.
»Paã res!« je Henrik pritrdil.
Hotimir jih je gledal, gledal, razumel pa ne.
»Tudi jaz pravim tako!« je Majnhalm slovesno rekel.
»Vprião svojih bratov, svoje ljube neveste, njenega ple-
menitega, dobrega oãeta in vprião ãastitega patra, na‰e-
ga prijatelja, te, o Hotimir, zvesti in juna‰ki, osvobajam
vseh tlaãanskih sluÏnosti in brez odkupnine postavljam
za svobodnjaka, samolastnega gospodarja zemlji, ki jo
rod tvojih dedov obdeluje in ljubi — svoboden si ti in
tvoj rod . . . !«

329 
BELI MENIHI BESeDA

XXI.

P ater Konrad je natanãno pregledal Ditrika in dejal,

da prenos v Vi‰njo goro ne bi bil veã nevaren. Voj-
skarji so za bolnika spet napravili nosilnico med dvema
konjema in so se veselo napotili domov.
Zidanice po vinogradih so se jim zdaj kar same odpi-
rale, ljudstvo je junake gostilo in slavilo, da so deÏelo
re‰ili ogrskih divjakov.
In vojskarji so se ustili in poveliãevali tudi z izmi‰-
ljenimi juna‰tvi; ‰e pe‰ci tlaãani, ki so Ogra videli le bolj
od daleã, so vedeli dosti povedati.
»Tako pa sem ga otrnil, pesjana ãmega, da ti je kar
omahnil in vrgel vse ‰tiri od sebe in jezik po strani!« je
·entvidec pil in vpil.
»Saj sem videl!« se je Gabrovec posmehljivo reÏal.
»Ob tistem potoãku si za grmom stal in hlaãe pral, ker
si pet luãajev na daleã videl pravega, Ïivega pesjana!«
»O, prav ste storili,« so vinogradniki vse verujoãe in
obãudujoãe govorili, »le pijte, ker ste jih nakrepelili in
obrnili od na‰ih krajev!«
·entvidci in Gabrovci pa so se spet Ïe grdo gledali; ãe
gospode ne bi bilo zraven, posebno patra Konrada, ‰e v

330 
BELI MENIHI BESeDA

lase bi si bili skoãili; tako so se pa le draÏili in zasmeho-

vali.
»Kaj bi se neki postavljali vi!« so jih Vi‰njani devali v
niã. »Na‰ega Hotimirja poglejte! On se je res lotil Ogra,
tako hudega, da je podrl gospoda Majnhalma samega,
ki ve, kako je drÏati sulico in sukati meã. A Hotimir je
skoãil in po betici tre‰ãil pesjana, potolkel deset drugih
in bi jih bil ‰e veã, pa so mu zlodeji u‰li. In vendar ne
zine nobene o tem.«
»Hotimir je res kavelj, tako je reãi lepo po pravici!« so
vsi pritegnili.
»Kaj se mu mara! Vãeraj je bil tlaãan, danes pa je Ïe
gospodar svobodnjak za vse veãne ãase!«
»Vreden je tega, med nami mu ga res ni vrstnika!«
»Posihmal se bo morda kaj sprevrglo tudi za nas.«
»Dejal bi, da se bo res. Hartvika ni veã in gospod
Majnhalm privede grofiãno Svibenjsko, ki je neki lepa in
dobra, kakor je bila na‰a Ema.«
Hotimir je res le molãal. Vse misli so mu Ïe svatova-
le doma, vsako ustavljanje spotoma ga je draÏilo.
A tudi Majnhalm ni nikjer trpel dolgega postanka, za-
radi Ditrika se mu je mudilo, da bi siromak prej pri‰el iz
nosilnice.
Tudi ãeta je spotoma kar kopnela. Vsi, ki so bili iz
daljnih krajev, so se trgali od nje in so po bliÏnjicah vreli
domov.

331 
BELI MENIHI BESeDA

»Le pojdite!« je Majnhalm dovolil tudi Gabrovcem.

»In Trlepu povejte, naj precej pride na vi‰enjski grad!«
jim je naroãil, ker si je Hotimir izbral ba‰ Trlepa, da bi
zanj na gradu opravil dejanje, ki ga je ‰ega terjala ob
osvoboditvi tlaãana.
·e preden so vi‰enjski vojskarji prigrmeli domov, je Ïe
pridirjal Trlep in razpovedal Vi‰njanom, kaj je Hotimir
storil na boji‰ãu in kako ãudovito lepo se mu je grof
Majnhalm zahvalil.
»Hotimir —? Kaj je mogoãe —? Svobodnjak —?« sta
se Vitogoj in Ljubin ãudila.
»Po pravici!« je Trlep mogoãil. »Tak Hotimir ne more
tlaãaniti, presvobodnja‰ko mu je srce!«
Hotimirova mati, Îivka in njena mati so se od sreãe
jokale in z odprtimi usti ‰e in ‰e poslu‰ale, kako so Ho-
timira slavili in ãastili tudi na Svibnem.
A ko so vendarle Ïe pri‰li ukajoãi in pojoãi vojskarji,
se jim je vsa vas zagnala naproti, je kriãe pozdravljala
Hotimira in slavila in hvalila grajske.
Trlep jim je iztrgal Hotimira, da bi ga odvedel na grad.
·la sta navkreber za grajskimi.
»No, vihravec, zdaj se bo‰ pa zaletel in brÏ obabil,
kajne?« ga je Trlep poredno dregal.
Hotimir, ves rdeã in komaj vedoã, da hodi po zemlji
in da se mu samo ne sanja tako lepo, je Ïivo pokimal:
»Aha . . . !«

332 
BELI MENIHI BESeDA

»Ali ‰e pomni‰, kako si za kriÏe in teÏave rinil v ne-

umnosti?« se je Trlep smejal. »In v kak‰ne strahovite
neumnosti! O, pa te moram pohvaliti: slu‰al si me, ko
sem te svaril, miril in uãil, da potrpi.«
»Aha . . . !« je Hotimir spet pokimal. »Za vse sem
vam moãno hvaleÏen, oãe Trlep!«
»Vidi‰, zdaj ti svétujem se eno: »Z Ïenitvijo potrpi ‰e
malo!«
»·e —? Jejhata —? Zakaj —?« se je ustra‰il. »Zakaj —?«
»Naj se Majnhalm oÏeni prej. Morda mu ne bi bilo
prav, ãe bi zdaj, ko te je spustil iz rok, kar na vso sapo vil
z Ïenitvijo.«
»Bom pa,« se je vdal.
»Saj ne bo treba dolgo in Îivke ti nihãe ne bo veã za-
lezoval.«
Na gradu so ju bratje Ïe ãakali.
Majnhalm je ob kratkem ‰e enkrat povedal, kako ju-
na‰ko se je tlaãan Hotimir, sin Vitogojev, vedel na bo-
ji‰ãu.
»In takega junaka ne maram veã za tlaãana!« je slo-
vesno rekel in pogledal Trlepa.
Trlep je segel v Ïep, si dal zlatnik na dlan in stegnil
roko proti Majnhalmu.
»Vreden je zlatega denarja,« je dejal po ‰egi. »Prodaj-
te ga meni!«

333 
BELI MENIHI BESeDA

Majnhalm ga je rahlo udaril po roki, da je zlatnik od-

skoãil po tleh.
»Ne prodajam — osvobajam ga!« je rekel ‰e slovesne-
je. »Osvobajam ga vseh tlaãanskih suÏnosti in brez od-
kupnine postavljam za svobodnjaka in samolastnega
gospodarja na domu njegovega oãeta in njegovih de-
dov!«
Trlep se je lepo zahvalil za Hotimira, ki od ginjenosti
‰e govoriti ni mogel in se je ves solzan le globoko pri-
klanjal.
Majnhalm je v roko vzel ‰karje in jih razkreãil, da bi
mladeniãu odrezal koder las; pa jih je brÏ vrgel po tleh,
rekoã: »Tlaãanske ‰karje naj se nikoli veã ne pritáknejo
tvojih las; rasto naj ti po ‰egi svobodnjakov!«
Trlep se je pripognil za ‰karjami in jih je zlomil; po-
bral potlej ‰e zlatnik in ga dal mlademu svobodnjaku.
»Bodi sreãen, o Hotimir svobodni, in zdrav bodi ka-
kor zlatnik in v vsem dejanju in nehanju po‰ten in ãist
kakor zlato!« ga je opominjal. »In nikoli ne pozabi, kdo
si bil, preden sta te povi‰ali dobrota in milost tvojega
plemenitega gospoda!«
Zdaj je Majnhalm s stene snel meã in ga poloÏil na
desno ramo Hotimiru, ki je medtem pokleknil.
»Ná — meã!« mu je dejal zelo slovesno. »Pa‰i si ga
zmerom mo‰ko, suãi ga vselej juna‰ko za ãast in pravi-
co! Zakaj meã je znamenje moãi in ãasti!«

334 
BELI MENIHI BESeDA

Hotimir je vstal in si opasal meã, medtem se je zbral

in je potlej dejal: »Bog mi pomagaj, da si bom zmerom
svest tega in da bom ostal vreden dobrote in odlike, ki
ste z njo osreãili mene in moje in odlikovali vso vas in
vse tlaãane svoje velike, mogoãne gospo‰ãine . . . !«
»Preteti Hotimir — res je kavelj . . . !« je Henrik za-
mrmral in natoãil medice in dal vrã najprej Majnhalmu
in ta Henriku in Ditriku, ta pa Trlepu; naposled ga je do-
bil ‰e Hotimir in dejal, preden ga je nagnil:
»Na zdravje, na ãast va‰e plemenite, lepe neveste, na-
‰e bodoãe gospé —«
Henrik je z obema rokama udaril po kolenih in je na-
vdu‰eno rekel:
»Kavelj —!«
»Hvala ti, o Hotimir!« mu je Majnhalm stisnil roko.
»Glej ga, ti edini si se je spomnil, ko bi bil smel misliti na
katero drugo! Tudi tega ti ne bom pozabil — hvala ti!«
Trlep je kar rdel, tako se mu je dobro zdelo.
»Kdaj bo‰ napravil svatbo?« se je Majnhalm nasmeh-
nil.
»Za vami, gospod grof. Noãem vas prehiteti.«
»Ne, ne, o Hotimir!« se je Majnhalm branil. »Îelim,
da niã veã ne odla‰a‰, predolgo Ïe ãaka‰ — in preteÏko!«
se mu je namuznil.
Hotimir od veselega, nepriãakovanega iznenadenja ni
vedel, kaj bi rekel.

335 
BELI MENIHI BESeDA

»Storil bo po va‰i Ïelji, gospod grof,« se je Trlep vtak-

nil.
»Samo vedeti mi daj!« mu je gospod segel v roko.
»Povabi v svate vso vas, da bo vedela, kdaj se je Ïenil
moj najljub‰i svobodnjak! In vedi ‰e to, da ti za svatov-
‰ãino darujem pitanega vola, tri mehove vina in en meh
medice!«

Ta je bila prehuda ‰e za Trlepa samega, ki je bil trde

skorje.
»Le kaj se ti je vnelo v temle Majnhalmu, ki je bil
zmerom tak robavs?« je tiho ugibal, ko sta s Hotimirom
pompljala z gradu in Ïvenketala z meãem. Naposled se
je nasmehnil:
»O ti zaletel svobodnja‰ki, ali si mislil, da bo‰ kdaj
takole hitel z gradu?«
»Aha . . . !«
»Kaj ,aha’? Saj me ‰e poslu‰a‰ ne! Pa ne, da bi Ïe da-
nes k Ïupniku vlekel Îivko?« se je smejal. »âe ni Ïupnik
kje daleã na lovu, pred mrakom bi vaju Ïe utegnil zve-
zati!«
»Zmerom me draÏite.«
»Ti in Majnhalm, oba sta bolna. Majnhalm vsaj ve,
kaj dela, ti pa ‰e ve‰ ne veã, ali si na svetu.«
»Kaj ste mi Ïe rekli prejle?«

336 
BELI MENIHI BESeDA

»Da je Ïenska nevarna, posebno ãe je zapeljiva; ne-

varna kakor voda in ogenj.«
»O, ne vsaka!«
»Zanka je ãloveku vsaka Ïenska, srce ji je polno zvi-
jaã, roke so ji Ïelezne vezi!«
»Niã ne bo: ne dam se pla‰iti!«
»Saj ne mislim nate, tale Majnhalm mi blodi po gla-
vi. Sprevrgel se je, ‰e spoznal ga ne bi veã! In glej, naj-
brÏ je tista nevesta lepa kakor zarja, dobra kakor kruh in
modra kakor sti‰ki menihi, sicer se Majnhalm ne bi bil
spremenil tako do dna.«
»Pa pravite, da so Ïenske nevarne!«
»Kak‰en iznimek je Ïe med njimi,« se je Trlep otresal.
»Tista na Svibnem je nemara res iznimek, pa tvoja Îivka
tudi; to moram reãi, sicer me ne bi povabil v svate, ko se
boste mastili iz grajske staje in pojili iz grajske kleti . . . !«
Hotimir je res Ïe ãez nekaj dni vse pripravil za svatbo.
Sam sti‰ki opat ju je zvezal v ‰entvidski cerkvi. In kar
vesel je bil mlade dvojice, ki se je dobila po tolikih ovi-
rah in srãnih boleãinah.
»Loputni jo!« je Trlep zunaj cerkve stegnil jezik. »Da
te bo imela raj‰i!«
Hotimir je po ‰egi nevesto malo udaril v opomin, da
je pre‰la v njegovo oblast.
»In zdaj poãeni, da bomo videli, kako je priroãna!« je
Ïenina ‰e spominjal na ‰ego.

337 
BELI MENIHI BESeDA

Mladi moÏ je res poãenil na kamen ob zvoniku, Îiv-

ka ga je sezula in spet obula, mati pa ji je medtem
odstrigla lase v znamenje, da je postala zgolj moÏeva
last in da se posihmal mora pokoriti le njemu.
Svatje so se na iskrih konjih drevili domov, opat je
sreãen in zadovoljen gledal za njimi.
»Da bi bila dobra in sreãna . . . !« je Ïelel mladima za-
koncema.
In je veroval, da je Mati boÏja usli‰ala njegove molit-
ve in izprosila sreão za Hotimira in milost spoznanja za
Vi‰enjske.
»O na‰a ljuba Gospa, presvetega Srca, prosi ‰e dalje
zanje Boga — bodi jim zavetnica . . . !« je poboÏno
vzdihnil.
In je ‰el na stavbi‰ãe v Stiãni in je molil, da bi Devica
Marija izprosila sreãe in blagoslova tudi delu, ki napre-
duje tako poãasi.
In ga je: samostan so dozidali 1135. leta.

338 
BELI MENIHI BESeDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-272-6

339