BLAGE DU·E BESeDA BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Fran Detela

Blage du‰e
Veseloigra
v treh dejanjih

O M N I B U S 1 
BESeDA
BLAGE DU·E BESeDA

Fran Detela
BLAGE DU·E
Veseloigra v treh dejanjih

To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-248-3
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

2 
BLAGE DU·E BESeDA

OSEBE
Dr. Muren, prvi veljak
Ivan âuren, drugi veljak
Emilija, njegova hãi
Albin Le‰nik, zasebnik
Matija Stopar, trgovec
Katarina, njegova Ïena
Karlina, njegova hãi
Anton Kotnik, uradnik
Natakarica
Hi‰na

Prvo dejanje se vr‰i v nekem gorenjskem letovi‰ãu,

drugo na Stoparjevem vrtu, tretje v âurnovem stano-
vanju v Ljubljani.

3 
BLAGE DU·E BESeDA

PRVO DEJANJE
Vrt gostilnice na Gorenjskem; pod drevjem nekaj miz s stoli;
razgled na planine

Prvi prizor
Ivan âuren in dr. Muren (prihajata), natakarica (pogrinja mize)

NATAKARICA AIi bosta gospoda zajtrkovala?

âUREN Pozneje, gospodiãna. Kje pa so va‰i gostje?
NATAKARICA Gospod Stopar je od‰el davi s svojo druÏi-
no na planine.
MUREN Ali nimate tudi nekega gospoda Le‰nika?
NATAKARICA Da; a ta najbrÏ ‰e spi. Ta je pameten in ne
lazi po gorah.
MUREN Vi najbrÏ tudi ne radi.
NATAKARICA Jaz naredim doma toliko pota, kakor ãe bi
bila vsak dan na Triglavu; zato sem zado-
voljna, ãe se morem nekoliko spoãiti.
âUREN Gospodiãna, izroãite, prosim, to mojo kar-
to gospodu Le‰niku in recite mu, da ga ãa-
kata dva prijatelja!
NATAKARICA Prav; ãe le ne bo treba ‰e dolgo ãakati.
(Odide.)

4 
BLAGE DU·E BESeDA

Drugi prizor
Prej‰nja

âUREN Kaj pravite, gospod doktor? Ta slepar, ta le-

nuh! âez glavo v dolgeh, a na letovi‰ãe
mora iti. Koliko ceneje bi spal doma!
MUREN Skrb za svoje dolgove prepu‰ãa paã nama,
gospod âuren, ki sva mu poroka in bova,
Ïal, najbrÏ tudi plaãnika.
âUREN Kar lase bi si ãlovek pulil! Kak‰na osla sva
bila, da sva prevzela poro‰tvo! Mene ste vi
pregovorili, gospod doktor.
MUREN Kdo pa je mogel vedeti, da dobi opravka s
takim sleparjem! Vsi so ga hvalili, kako je
inteligenten, kako delaven in podjeten in
kolika pridobitev za na‰o stranko.
âUREN Ampak kaj je storiti? Jaz svojega denarja
nisem ukradel ali prisleparil; jaz ne morem
trpeti take ‰kode, ki bi bila tudi va‰a ‰koda,
gospod doktor, ker snubite mojo Emilijo.
Nekaj se mora zgoditi.
MUREN Tri poti so odprte. Vi, gospod âuren, ima-
te velik vpliv, in jaz imam tudi nekaj bese-
de. Preskrbimo mu kak‰no dobro sluÏbo,
da bo lahko odplaãeval svoj dolg!

5 
BLAGE DU·E BESeDA

âUREN Dobra misel. Ali ni pri na‰i posojilnici rav-

no eno mesto prazno?
MUREN Ravno to imam. v mislih; samo ãe bo hotel
prevzeti. In glejte, jaz imam tukaj Ïe spi-
sano pro‰njo za to mesto. Njemu je treba
samo podpisati, in sluÏba mu je zagotov-
ljena. A bojim se, da je ne bo hotel prevzeti.
âUREN In kaj potem?
MUREN Izbrati mu bo treba denarno nevesto.
âUREN Umejem, gospod doktor. Stoparjeva rodbi-
na je za najine namene kakor nala‰ã tukaj.
Stopar ima denar, in njegova Karlina je de-
kle, ki se lahko pokaÏe. In sreãno nakljuã-
je: na‰a Emilija je pri njih v gosteh in bo
podpirala najino podjetje.
MUREN A vpra‰a se spet, ãe se bo Le‰nik dal v za-
konski jarem vpreãi.
âUREN In ãe bodo vsi napori brez uspeha?
MUREN Potem ne kaÏe drugega kot poskrbeti, da se
Le‰nikov dolg pri na‰i posojilnici kot ne-
izterljiv izbri‰e. A to je sitna in koãljiva
stvar; zakaj na‰i ljudje so nevo‰ãljivi in radi
jezike brusijo. A da bi midva za svojo do-
broto ‰e ‰kodo trpela, tega ne more noben
nepristranski ãlovek zahtevati. Glejte,
Le‰nik gre‰nik prihaja.

6 
BLAGE DU·E BESeDA

Tretji prizor
Prej‰nja, Albin Le‰nik

LE·NIK Dobrodo‰la, gospoda! Kak‰no veselo pre-

seneãenje! Sape mi zmanjkuje, tako sem
hitel, da pozdravim draga prijatelja. Kaj je
v Ljubljani novega? Mi smo tukaj loãeni od
vsega sveta. Kaj se hoãe! âlovek si mora
vsaj enkrat na leto razburjene Ïivce umiriti,
duh in telo se morata spoãiti od naporov
mestnega Ïivljenja.
âUREN Va‰i napori, gospod Le‰nik, vas paã niso
toliko utrudili, da bi bili potrebni poãitka.
LE·NIK O paã, gospod âuren; moja psiha je fina in
obãutljiva ter ne prenese trdega dela. Kaj je
psiha, je gospodoma iz dana‰njega slovstva
gotovo znano.
MUREN Pustimo prazne besede in govorimo o res-
nih stvareh!
LE·NIK Popolnoma va‰ega mnenja, gospod doktor.
Ampak prijetno je tukaj, to moram reãi.
Snoãi smo jedli imenitne postrvi, vi‰njevo
kuhane, z jesihom in oljem, peter‰iljãkom
in citrono, ah! imenitno. Gospoda imata

7 
BLAGE DU·E BESeDA

morda raj‰i sulca; a tukaj se tudi dobi; ne

vsak dan, a vsak teden gotovo.
âUREN Kaj pa va‰i dolgovi? Ali kaj mislite nanje?
LE·NIK Noã in dan. Zveãer kar zaspati ne morem;
zato moram zjutraj nekoliko potegniti.
âUREN Ampak midva premi‰ljujeva, kako boste vi
plaãali.
LE·NIK Pametne misli, ko smo vsi trije enako pri-
zadeti.
MUREN In kako vi to mislite?
LE·NIK Po pravici reãeno, naãrta ‰e nimam nobe-
nega. âlovek ima vedno toliko drugega
dela. Jaz zdaj ribarim., in nekaj ãudovitega
se mi je pred ‰tirimi dnevi pripetilo, nekaj
neverjetnega. VrÏem trnek in ãakam, ãa-
kam, kdaj bo kaka ‰ãuka ali sulec prijel.
Niã. Medtem sem pa zadremal. Saj umeje-
te: ãlovek truden, sonce pripeka, ãebelice
brne, vse dremlje.
âUREN Pustimo te ãenãe!
LE·NIK Prosim, to niso ãenãe, to so dejstva, facta
facta loquuntur. Le poslu‰ajte! Jaz drem-
ljem, dremljem in zaspim. Medtem pa
zgrabi velikanski som za trnek.
MUREN Se vam je sanjalo. Ali ne?

8 
BLAGE DU·E BESeDA

LE·NIK Ne; ampak premislite, kaj se mi je zgodilo!

Zver zagrabi za trnek in mi odnese trnek,
motvoz in ‰ibo, vse orodje.
âUREN âudno, da ni ‰e vas odnesla.
LE·NIK Kajne? A jaz nisem niã ãutil. Ko se prebu-
dim, gledam, gledam, i‰ãem; nikjer niã.
Brez orodja sem ‰el domov, prepriãan, da
me je kak divji ribiã okradel.
MUREN Gospod Le‰nik, moj ãas je drag.
LE·NIK Zgodba je takoj pri kraju. Temu somu se je
namreã tatvina grdo utepala. S ‰ibo in mot-
vozom se je zataknil med grmovje, in ribiã
Miha — ali ga poznate? — imeniten ãlovek,
ga je potegnil na suho. Jaz sem dobil svoje
orodje nazaj, soma smo pa za kazen pove-
ãerjali, ocvrtega, imenitna jed, samo kosi
ne smejo biti preveliki; drugaãe se ne pre-
cvro dobro. In kako smo potem zalivali, ah!
Na‰ gostilniãar toãi namreã izborno kaplji-
co. Ali ostaneta gospoda dalj ãasa tukaj?
âUREN Ne; midva sva pri‰la po opravkih, ki bi mo-
rali v prvi vrsti vas brigati. Torej kako misli-
te povrniti, kar ste dolÏni?
LE·NIK Kako! Ali nisem Ïe enkrat namignil? Gos-
poda imata velik vpliv pri posojilnici; iz-
poslujta, da se ta dolg z obrestmi vred kot

9 
BLAGE DU·E BESeDA

neizterljiv izbri‰e, in vsi trije smo teh ne-

potrebnih skrbi re‰eni.
MUREN A po‰teni vlagatelji, ki prina‰ajo trdo pri-
sluÏene krajcarje v posojilnico, se bodo
upraviãeno pritoÏevali, da se njih denar
podarja ljudem, ki niso potrebni.
LE·NIK Oh, saj take manipulacije ne pridejo nikdar
v javnost. Posojilnica naj obrestno mero
upnikom nekoliko zniÏa ali pa dolÏnikom
nekoliko zvi‰a, in ta malenkost bo kmalu z
dobiãkom pokrita. Pomislite, nas Sloven-
cev je poldrugi milijon; ãe bi bilo med nami
tudi deset tisoã tak‰nih ljudi, kakor sem
jaz, bi pri‰lo na vsakega sto in petdeset
drugaãnih, in vrag bi moral biti, da bi sto in
petdeset ljudi, sto in petdeset pridnih in
varãnih ljudi ne moglo po‰teno preÏiviti
enega ãloveka s tako skromnimi zahteva-
mi, kakor so moje. Seveda morajo biti ljud-
je pridni.
âUREN In ti naj podpirajo lenuhe!
LE·NIK Gospod âuren, takih hrulb ne prenesem;
to bi bilo proti mojim naãelom. In v va‰ih
ustih se spodobijo take besede tem manj,
ker ste ravno vi zadnje ãase po listih pisa-
li, kako bistroumen in napreden gospodar

10 
BLAGE DU·E BESeDA

sem jaz, da ravno takih moÏ krvavo potre-

bujemo in druge ãenãe. Iz mene so se pa
prijatelji norca delali, ãe‰ kdo me je tako
potegnil.
MUREN Gospod âuren vam je gladil pot za vstop v
javno Ïivljenje. To so bila priporoãila za
vas.
LE·NIK Taka priporoãila si kratkomalo prepovedu-
jem.
âUREN Kandidirajte za deÏelni ali drÏavni zbor!
Kakega posla se morate vendar poprijeti.
LE·NIK Kandidirati, to se lahko reãe; a so sitnosti,
pota, govori, stro‰ki in napadi nasprotni-
kov, ki ãloveka Ïivega raztelesujejo. Vse to
je proti mojim naãelom in mojim Ïivcem.
MUREN Izberite si kak‰no sluÏbo!
LE·NIK Da, ãe bi ne bilo naporov. Spravite me v
upravne svete kakih dveh, treh posojilnic
ali bank. âe mi plaãa potem vsaka na leto
vsaj osem tisoã kron, bom za silo Ïivel.
MUREN Saj ne umejete tega dela.
LE·NIK Toliko kot veãina upravnih svetnikov paã,
in da delo ni preteÏko, sklepam iz dejstva,
da se do sedaj ‰e nobeden teh moÏ ni pre-
tegnil.

11 
BLAGE DU·E BESeDA

âUREN Kaj mlatimo prazno slamo, ko ni nobeno

tak‰no mesto prazno!
LE·NIK Naj se pa na novo ustanovi! Ta bi bila lepa,
da bi dva tako vplivna moÏa takih malen-
kosti ne zmogla!
MUREN Govorimo vendar pametno!
âUREN To je grozno, neznosno! Ali ne veste, da
stojite na robu prepada?
LE·NIK Jaz se niã ne bojim, ker vidim ob svoji stra-
ni dva varuha, ki me bosta re‰ila.
âUREN A kako, ko vam nobeden najinih predlogov
ne ugaja? Razgrnite pa vi svoje naãrte!
LE·NIK Za boÏjo voljo, ali nisem Ïe predlagal, da
izbri‰imo dolg? Ali mislite, da se ‰alim? âe
se noãete ozreti name, skrbite vsaj zase!
Va‰e poro‰tvo potem ugasne, in meni osta-
ne hi‰ica.
MUREN Ta bi ‰e desetine va‰ih dolgov ne pokrila.
LE·NIK Saj bi se brez nje pokrili. Sploh se pa ta hi‰a
ne sme podcenjevati. Vplivni moÏje usta-
navljajo radi s tujim denarjem imenitne
zavode. Dajte si vi kaj izmisliti, gospod
âuren, kaj velevaÏnega, obãe koristnega,
nujno potrebnega; pridobite potem za svoj
naãrt merodajne faktorje, po‰tenim ljudem
pa dokaÏite, da ni na vsem svetu bolj‰ega,

12 
BLAGE DU·E BESeDA

pripravnej‰ega prostora za tak zavod, kot

je moja hi‰ica: boste videli, za kako ceno se
bo prodala. Iz tega pa tudi razvidite, kako
se brigam za na‰o skupno zadevo. Da, tudi
zavarovati sem se Ïe hotel, za visoko vsoto,
proti nezgodam. Toda prviã so premije
previsoke, potem sem jaz precej neroden
ãlovek — kar je res, je res — in bati se je, da
bi se v resnici ponesreãil. Slednjiã se mi zde
take ‰pekulacije celo nemoralne.
MUREN Poslu‰ajte, gospod Le‰nik, da boste videli,
kako skrbijo drugi za vaso blaginjo! Pri na‰i
posojilnici je eno mesto prazno.
LE·NIK V upravnem svetu?
MUREN Ne, uradni‰ko.
LE·NIK Aha, vi mi hoãete preskrbeti dela.
âUREN Eno pro‰njo, in sluÏba bo va‰a.
LE·NIK Prosjaãiti in kljuke pritiskati je proti mojim
naãelom.
MUREN Glejte, pro‰nja je tukaj spisana; samo pod-
pi‰ite, in jaz jo vzamem s seboj.
LE·NIK Hvala za va‰ trud, gospod doktor! Ampak
tako vaÏnega in usodnega koraka jaz ne
storim, dokler ga nisem temeljito premislil.
Pro‰njo bom prouãeval in medtem poizve-
doval, kak‰no je delo, kak‰na plaãa, kak‰no

13 
BLAGE DU·E BESeDA

napredovanje. Saj veste, da je pri nas delo

in plaãa navadno v obratnem razmerju, ãe-
mur se moj pravni ãut zelo ustavlja. Sploh
pa maãka v Ïaklju jaz ne kupujem.
MUREN Toda, gospod Le‰nik, rok za vlaganje pro-
‰enj poteka.
LE·NIK Jaz mu ne morem pomagati. Prenaglil se
ne bom. Vrhutega bi jaz nerad kak‰nemu
pridnemu, delavnemu ãloveku kruh odje-
del, ker je to proti mojim naãelom; lenu-
hom bi ga rad odjedel ãetudi desetim.
âUREN Noben predlog vam ni v‰eã. âemu se sploh
razgovarjamo! Naj gre usoda svojo pot.
MUREN Dajte se pa oÏeniti, gospod Le‰nik! Vi ste
mlad, duhovit, eleganten moÏ; vi doboste
lahko nevesto z lepo doto.
LE·NIK ·koda, da se to dvoje, nevesta in dota, ved-
no skupaj na mizo nosi kakor sol in poper
ali jesih in olje.
âUREN Ah, teh norcev sem jaz sit. Ali mislite, da
sem jaz svoj denar ukradel? Pomislite pa
tudi, da imam jaz rodbino, Ïeno in otroke!
LE·NIK To je Ïalostno; a ãe mene oÏenite, se bo
meni ravno tako godilo.

14 
BLAGE DU·E BESeDA

MUREN Govorimo pametno, gospod Le‰nik! Gos-

poda Stoparja in njegovo druÏino poznate.
Kak‰na se vam zdi hãerka?
LE·NIK Gospodiãna Karlina? Kakor vse take hãer-
ke v njenih letih; zdi se ji, da nekaj hoãe, pa
ne ve ‰e kaj.
MUREN Dajte ji vi povedati. To bi bila nevesta za
vas.
LE·NIK Ampak snubitev, gospoda moja, je draga
stvar. âe bi dobil ‰e par tisoã kron, bi se po-
sla z veseljem lotil.
âUREN Z mojim poro‰tvom nobenega krajcarja
veã.
LE·NIK Potem se pa bojim, da mi bo podjetje spod-
letelo.
âUREN Gospod doktor, pojdiva! Ta ãlovek se iz
naju samo norca dela.
MUREN Gospod Le‰nik, to je edini, zadnji izhod iz
zagate, ãe noãete sprejeti sluÏbe v posojil-
nici.
LE·NIK Jaz ne vem, kako si vi, gospod doktor, to
zadevo predstavljate. âe vi mislite, da bom
jaz okrog teh Stoparjev stokal in zdihoval
in zaljubljene pesmi pel, se motite. Ali bi
bila to kaka zabava ali poãitek, kakr‰nega

15 
BLAGE DU·E BESeDA

sem tako krvavo potreben? Takega napora

ne preneso moji Ïivci.
MUREN Gospod Le‰nik, midva vam bova pomaga-
la, da doseÏete svoj cilj brez posebnega na-
pora. Samo nagajati ne smete.
LE·NIK Dobro; ãe bo dota primerna moji Ïrtvi, naj
se zgodi vajina volja, da bosta videla, da
storim vse, kar je v moji moãi, da re‰im
sebe in svoja dva poroka. Oh, dva poroka,
koliko sta bolj‰a kot ena poroka! Moje leto-
vanje je zdaj seveda skaÏeno; toda naj bo!
MUREN Mo‰ka beseda, da se ne boste ustavljali!
LE·NIK Mo‰ka beseda; a ãe se bo uprla Karlina, po-
tem otvorimo nov raãun, potem sem jaz
odvezan. Ljubezen se ne da izsiliti, in pri
mladih dekletih se je Ïe marsikak dober
raãunar u‰tel; zakaj to so nelogiãne, nedo-
sledne, nepreraãunljive stvarce. âe se torej
va‰ naãrt ponesreãi, boste morali v pretres
vzeti mojega, ki ne nalaga nikomur nobe-
ne Ïrtve.
âUREN Saj imate vendar ‰e tudi mesto v posojilnici
na razpolago.
LE·NIK Vem in bom preudaril, katero zlo je manj-
‰e. Ali naj tasta takoj zastran dote potip-
ljem?

16 
BLAGE DU·E BESeDA

MUREN Ne; prepustite to meni! Glejte, kakor nala‰ã

prihajajo Stoparjevi. Gospod Le‰nik, sapa
je ugodna; razpnite jadra svoji ladji!
LE·NIK (vstane naglo): Takoj; a najprej se moram
umiriti in pripraviti in potem — saj smo
moÏje in pametni — odpovedati moram
neki sestanek. Na svidenje! (Odide.)
âUREN Nesramni lahkoÏivec!

âetrti prizor
Prej‰nja (vstajata naproti), Stopar (kot turist), njegova Ïena
Katarina, njegova hãi Karlina, Emilija (prihajajo s planinskim
cvetjem v rokah)

EMILIJA (âurnu in Murnu): Oh, papa, papa, to je

lepo, in gospod doktor, kak‰na sreãa! Naj-
lep‰a cvetka bo va‰a.
KATARINA (ogrinja hãerko in moÏa): Ogrnita se, ogrni-
ta se, da se ne prehladita!
MUREN Oh, milostljiva, zdravje in radost vam sije
iz oãi in lic kakor gospodiãni Karlini. Da, to
je gorenjski zrak.
âUREN Kako se imate, gospod Stopar?
STOPAR Kakor vidite. Sape nimam veã, pot mi teãe
z obraza, noge se mi ‰ibe, in za deset kil

17 
BLAGE DU·E BESeDA

sem shuj‰al. Takih uÏitkov nimate v Ljub-

ljani niã. âe bi vas tam kdo dvajsetkrat za-
poredoma gnal na Grad in nazaj, bi se mu
uprli; tukaj morate ‰e huj‰e muke potrpeÏ-
ljivo prena‰ati.
KATARINA A kako se zdravje utrdi, to je treba premis-
liti.
STOPAR Saj nisem bolan, Katarina. Jaz jem rad, pi-
jem rad in spim imenitno, in to je vse
zdravje.
EMILIJA Oh, gospod doktor, ta krasota, kadar pri-
plava izza svetlega pasa rumene zarje zla-
to sonce in razpodi s svojimi Ïarki lahne
meglice na vse strani! O sonãni vzhod na
planini, nepozaben uÏitek!
STOPAR Jaz sem pa bral v neki knjigi, da je sonce
tako daleã od nas, da ne pride kar niã v po-
‰tev, ali ga gledamo z najvi‰je gore ali pa iz
doline. Jaz vidim v Ljubljani pozimi, ãe ni
megle, sonãni vzhod vsak dan s svojega
okna in mi ni treba nikamor lesti.
KATARINA (zaupno hãeri): Ali ti nima‰ jezika, Lotova
Ïena?
KARLINA Oh, mi smo vsi sreãni v tem krasnem kra-
ju.

18 
BLAGE DU·E BESeDA

MUREN Verjamem, gospodiãna, ko imate tako lju-

beznivega soseda, gospoda Le‰nika mislim.
STOPAR Pameten gospod, ta gospod Le‰nik. On
raj‰i spi, kot da bi lazil po gorah.
EMILIJA Ah, cvetke ima zelo rad.
STOPAR Tak‰ne, ki po dveh nogah okrog skaãejo.
KATARINA Matija!
âUREN Gospoda Le‰nika ljudje popolnoma napaã-
no sodijo. Imajo ga za lahkoÏivca, ker ga
vidijo le, kadar si poi‰ãe potrebnega poãit-
ka, ne pa tudi, kadar se trudi in peha.
STOPAR Za ãim pa se on pravzaprav peha?
MUREN Ali niste brali zadnje ãase novin, ki so ga
tako po pravici hvalile?
STOPAR Bral sem, ampak mislil sem si, ne zamerite,
gospod doktor, da najbrÏ nekaj ni v redu,
ker ga Ïe hvalijo.
EMILIJA Gospod Le‰nik tudi jako lepo poje.
âUREN Glavna njegova vrlina je pridnost, njega je
sama pridnost. Ker je duhovit in zabaven,
ga imajo l}udje za veseljaka, kakor imajo
veãkrat ãemerne bedake za modre moÏe.
Le‰nika ãaka sijajna bodoãnost; naravno,
tak pisatelj, tak govornik in glavo polno
zdravih naãrtov.
KATARINA Meni je to vse novo, gospod âuren.

19 
BLAGE DU·E BESeDA

STOPAR Jaz pa sem od neke strani sli‰al, da ne sto-

ji posebno trdno.
MUREN Kdor ima kredit, ta ima denar, in kdor ima
denar, ta je maÏ. Le‰nik ima kredit, on je
moÏ, voditelj in prvak.
STOPAR Kako se ãlovek moti!
EMILIJA Jaz se nisem motila. Ali se spominja‰, Kar-
lina, kako sem te opozarjala na gospoda
Le‰nika?
KARLINA Oh, smejali sva se mu, ko je pripovedoval
svoje lovske dogodke.
MUREN Smeh, gospodiãna, je razliãen. Duhovitosti
se smejemo s prizadevanjem in zadovolj-
stvom, neslanosti z milovanjem in zopr-
nostjo. Nadarjeni, marljivi mladeniãi vese-
lega temperamenta postanejo najbolj‰i
moÏje.
âUREN In gospod Le‰nik se Ïeni, kakor sem zve-
del.
KATARINA Ah, zanimivo! Kje pa?
MUREN Milostljiva, ne smete me imeti za tujca v
Jeruzalemu. Gospodiãna Karlina je gotovo
takoj slutila, zakaj se je gospod Le‰nik rav-
no tukaj nastanil, kjer biva ona.

20 
BLAGE DU·E BESeDA

KARLINA Po pravici reãeno, niã, gospod doktor, zlas-

ti ker je bil on poprej tukaj in smo mi pri‰li
za njim.
MUREN Samoljubni in prevzetni pa vi res niste, go-
spodiãna. Ali mislite, da on ni dobro vedel,
kak‰no letovi‰ãe so si izbrali Stoparjevi? Z
eno besedo, on Ïivi in gori za vas.
EMILIJA Iz vsega srca ti ãestitam, Karlina.
KARLINA Oh, to so samo domneve.
KATARINA Karlina, pojdi, greva pogledat, ãe bo kosi-
lo kmalu pripravljeno. Gospod âuren in
gospod doktor, saj se ‰e vidimo. Matija, ãe
pride gospod Le‰nik, povabi ga na kosilo!
EMILIJA Jaz grem s teboj, Karlina.
KATARINA Ne, gospodiãna, ostanite pri gospodu pa-
panu! (Odideta.)

21 
BLAGE DU·E BESeDA

Peti prizor
Prej‰nji brez Katarine in Karline

STOPAR Da bi se bil gospod Le‰nik vnel, tega jaz ne

morem prav verjeti; videti ni bilo ne ognja
ne dima.
MUREN Ker gori na tihem, sam zase. Samozavesten
in podjeten je on samo videti; v resnici je
bojeã; boji se razodeti svoja ãustva v stra-
hu, da se bo osme‰il.
STOPAR Kaj pravite! Tak strahopetec da je? âemu
pa se Ïeni? V zakonu je treba poguma.
âUREN âudno, da ga ‰e ni na spregled. Jaz stopim
ponj. (Odide.)
MUREN Gospoda Le‰nika vam prav toplo priporo-
ãam; zakaj bolj‰e partije za svojo hãerko ne
boste na‰li.
EMILIJA Enega ãastivca pa Ïe ima gospodiãna Kar-
lina.
STOPAR To niã ne de. âe sta dva, se bosta malo po-
draÏila, in ona lahko izbira.
MUREN A za bolj‰ega ãloveka je to neprijetno. Z
gospodom Le‰nikom je treba ljubeznivo
ravnati, drugaãe se mu jezik ne bo razve-
zal.

22 
BLAGE DU·E BESeDA

STOPAR âudno, govori vam pa za tri agente.

MUREN Kadar ni treba, seveda; kadar je treba, pa
molãi. Koliko truda sva imela z gospodom
âurnom, preden nama je razodel svojo srã-
no skrivnost!
EMILIJA Izreden, zanimiv ãlovek! Îe prihaja s pa-
panom.

·esti prizor
Prej‰nji, âuren, Le‰nik

âUREN Gospoda se poznajo?

LE·NIK Vsekakor. Klanjam se, gospodiãna Emilija;
pozdravljeni, gospod Stopar! Celo dopold-
ne sem mislil na vas, kako se vam godi na
romanju.
STOPAR In ste me milovali. Prav. Vsem, ki mi izra-
Ïajo ob tej bridkosti svoje obãutje, izrekam
po tej poti iskreno zahvalo.
LE·NIK Kje pa je gospodiãna Karlina?
âUREN (Stoparju): Ali ste sli‰ali? (Le‰niku:) Kajne, Jo
pogre‰ate.
STOPAR Ni daleã. Kot bodoãa gospodinja se mora
brigati za to, kaj bomo jedli, kaj bomo pili.

23 
BLAGE DU·E BESeDA

LE·NIK Kaj se hoãe! Du‰a ima svoje zahteve, telo

svoje.
EMILIJA Dandanes, gospod Le‰nik, ne pravimo veã
du‰a, ampak psiha.
STOPAR Saj res; kaj je to pravzaprav psiha? Jaz sem
Ïe parkrat bral to ãudno besedo. Ali je to
du‰a ali ni?
EMILIJA Je in ni. Psiha je nekak‰na naddu‰a, du‰na
du‰a, potencirana, sublimirana du‰a.
STOPAR Aha, ki plava nad gosto navadno du‰o ka-
kor smetana na mleku.
LE·NIK Ali pa je olje na jesihu. Na svetu tako.
EMILIJA Du‰o ima paã vsak ãlovek, psiho pa malok-
do. Vam, gospod Le‰nik, jo jaz prisojam!
LE·NIK Hvala za priznanje, gospodiãna!
âUREN Gospod doktor, idiva, da se malo okrepãa-
va in posloviva od gospe in gospodiãne
Stoparjeve. Potem pa na vlak! Zdravi, go-
spod Stopar!
MUREN Veliko zabave vsem skupaj in dobro sreão,
gospod Le‰nik! Emilija, kdaj se bova spet
videla?
âUREN Emilija mora priti kmalu za menoj v Ljub-
ljano.
STOPAR Niã se ji ne mudi, gospod âuren.
MUREN Ampak mene boste pozabili, gospodiãna.

24 
BLAGE DU·E BESeDA

EMILIJA Brez skrbi, gospod doktor! Domi‰ljija in

spomin slikata z Ïivej‰imi barvami kot oko.
Zbogom, papa! (Odideta.)

Sedmi prizor
Stopar, Le‰nik, Emilija

STOPAR Prijetna moÏa gospod doktor in va‰ papa,

gospodiãna; in koliko lepega sta nam pove-
dala o vas, gospod Le‰nik! Sicer je navada
grajati ljudi, ki se Ïenijo; vas sta hvalila,
kakor da bi vam govorila ob prezgodnjem
grobu. Danes boste z nami kosili, gospod
Le‰nik.
LE·NIK Lepo hvalo, gospod Stopar, ãe bo milostlji-
vi gospe pogodu.
STOPAR Ravno ona je naroãila. In jaz vam pravim:
Niã se ne bojte! Na‰a Karlina je dobro vz-
gojena, zdrava na du‰i in na telesu in bo
imela nekaj gro‰ev.
LE·NIK âim veã, tem bolj‰e; a vpra‰ati je treba tudi
njeno srce.
STOPAR Tudi, seveda; ampak poglavitno je ne se
opla‰iti, ne odjenjati; nobeno drevo ne

25 
BLAGE DU·E BESeDA

pade na prvi mah; a hrast se omaje in hrib,

smo v ‰oli deklamirali.
EMILIJA Enega tekmeca boste morali paã premaga-
ti, gospod Le‰nik.
LE·NIK Mala reã. Kdo pa se ‰e zanima za gospodiã-
no Karlino?
STOPAR Neki gospod Kotnik, dober ãlovek in meni
v‰eã. Tudi Karlina ga ne vidi nerada. Danes
je tukaj, kakor sem zapazil; a se skriva, ker
se matere boji. Vi ga lahko izpodrinete.
EMILIJA Ako nastopite vi, gospod Le‰nik, pri vese-
lici, ki jo nameravamo prirediti v dobrode-
len namen, ste zmagali.
LE·NIK Ne zamerite, gospodiãna! Jaz nisem ne go-
vornik, ne pevec, ne igravec; kako ãem na-
stopiti? In koliko dela mi daje moj stan!
EMILIJA DolÏan ni samo, kar veleva mu stan; kar
more, to moÏ je storiti dolÏan.
STOPAR V tem oziru, gospod Le‰nik, ste vi meni
v‰eã, ker se ne vnemate za prireditve in
veselice in dru‰tva. To je sama potrata ãasa
in denarja. Kaj je treba hribolazcev in vege-
tarcev in brezalkoholcev!
EMILIJA In vendar so obãekoristni ljudje.
LE·NIK Istina, zlasti vegetarci in protialkoholci. Le
premislite, gospod Stopar, ãe bi bilo teh

26 
BLAGE DU·E BESeDA

samo osemdeset do devetdeset procentov,

kako poceni bi bilo vino, kako dober kup bi
jedli mi meso!
STOPAR Dobra je ta. Meni, gospod Le‰nik, se vi ne
vidite niã bojeãi.
LE·NIK O, sem pa. Grozovito se bojim komu kako
krivico storiti. Vsako izpodrivanje je proti
mojim naãelom, in vsak moj tekmec se mi
v srce smili. Vrnimo se h gospodu Kotniku!
Vam je pogodu, va‰a hãerka gori zanj; za-
kaj se upira gospa mama?
STOPAR Zato, ker gospod Kotnik ‰e ni niã in nima
niã; nekak banãni uradnik je ali pravzaprav
na pol uradnik, ker ‰e ni name‰ãen.
LE·NIK Pomilovanja vreden siromak. In jaz naj ga
iz sebiãnosti in samoljubja izpodrinem, jaz
naj razderem sreão gospodiãne Karline!
Kak‰en po‰tenjak bi bil, in kaj bi si morali
vi o meni misliti!
EMILIJA Plemenit ãlovek ste, gospod Le‰nik.
STOPAR Takih snubcev je malo.
LE·NIK Moja narava. Sile noãem nikomur delati,
najmanj gospodiãni Karlini. Va‰a hãerka
mora prosto voliti, svobodno izbirati, in jaz
se ne bom nikdar boril z neenakim oroÏ-
jem. Kak‰na svoboda pa bi bila to in kak‰-

27 
BLAGE DU·E BESeDA

no oroÏje, ãe bi imel jaz star‰e gospodiãne

Karline na svoji strani, moj tekmec Kotnik
pa proti sebi! Gospodiãna Karlina, Bog ji
daj zdravje, bi se morala upreti ali ljubim
star‰em ali svoji sreãi. Kak‰na bridka pre-
sku‰nja! âe se vda star‰em, kako bi mogla
ljubiti grobokopa svoje sreãe! Ravno ker
imam gospodiãno Karlino iz srca rad in ji
Ïelim vse najbolj‰e, sem pripravljen brez
obotavljanja, brez pomisleka njeni blaginji
Ïrtvovati svoje nade. Ona naj bo sreãna,
ãetudi se meni srce trga. To ji bom narav-
nost povedal ali pa ji vi sporoãite, da se me
ne bo bala.
EMILIJA Oh, kako vam bo hvaleÏna, gospod Le‰nik!
STOPAR Iz hvaleÏnosti se rodi veãkrat ljubezen.
LE·NIK Za to hvaleÏnost bom storil, kar je v moji
moãi. Ali ima moj tekmec kaj upanja, da bo
kmalu name‰ãen?
STOPAR Zdaj prosi sluÏbe, ki je razpisana pri neki
posojilnici.
LE·NIK Aha, pri neki posojilnici. (Izvleãe pro‰njo in
jo pokaÏe Stoparju.) Ali gre za to mesto?
STOPAR Da, ravno za to. Ali prosite tudi vi?
LE·NIK Mislil sem, in lahko mi verjamete, da bi ne
prosil zaman. Ampak umaknem se gospo-

28 
BLAGE DU·E BESeDA

du Kotniku. Gospodiãna Karlina naj bo

sreãna, ne jaz. Raj‰i kot njeno srce raztr-
gam svojo pro‰njo. (Jo raztrga.)
EMILIJA Takih plemenitih src ni mnogo na svetu.
STOPAR Gospodu Kotniku ste zelo ustregli, in jaz bi
mu tudi prav privo‰ãil to sluÏbo. Karlina
potem ‰e vedno lahko izbira. Kakor bo iz-
brala, tako bo meni prav; zakaj meni sta
oba gospoda ljuba; pri srcu pa mi je pred-
vsem sreãa moje hãerke.
LE·NIK Pravo stali‰ãe dobrega oãeta. Toda prosim,
nikar ne pripovedujte nikomur, kar sem
storil!
EMILIJA Umejem, vi noãete razobe‰ati svojih dob-
rih, blagih del.
LE·NIK Ne to; ampak Ïal bi mi bilo, ãe bi bila moja
Ïrtev zaman, ãe bi se mi ne posreãilo skle-
niti dvoje src, ki bijeta v vzajemni ljubezni.
Gospodiãna Karlina mora biti vsekakor
sreãna, z njo pa tudi gospod Kotnik ali jaz.
STOPAR Vsa ãast va‰i velikodu‰nosti, gospod Le‰-
nik; ampak kupãevavec bi vi ne bili dober.
EMILIJA Jaz pa se popolnoma strinjam z va‰imi ide-
alnimi nazori, gospod Le‰nik.

29 
BLAGE DU·E BESeDA

LE·NIK Bodite mi torej zaveznica, gospodiãna! Iste

Ïelje in isti nameni sklepajo zvesto prija-
teljstvo.

Osmi prizor
Prej‰nji, Kotnik, Karlina

KARLINA (zadrÏuje Kotnika): Gospod Kotnik, prosim

vas!
KOTNIK (razburjen): Vi ste gospod Le‰nik?
LE·NIK Da, jaz sem tako predrzen; a to je moja za-
sebna zadeva.
KOTNIK Ampak kar vi zdaj poãenjate, je tudi moja
zadeva. Gospodiãna Karlina je moja neve-
sta.
STOPAR Nekoliko manj, gospod Kotnik.
KOTNIK Vi pa hoãete razdreti najino zvezo.
LE·NIK Poslu‰ajte me, gospod Kotnik!
KOTNIK Ne; vi mene poslu‰ajte!
EMILIJA Karlina, to je nesporazum, neprijeten ne-
sporazum. Poslu‰aj vendar!
KARLINA Gospod Kotnik, mirujte!

30 
BLAGE DU·E BESeDA

KOTNIK Jaz naj mirujem, ko mi trgajo srce iz prsi,

ko mi uniãujejo edino sreão na zemlji, ko
se koplje grob vsem mojim nadam!
LE·NIK Torej sem jaz nekak pogrebni zavod za
va‰e nade.
KARLINA Oh, in ‰e roganje! Kako morete biti tako
brezsrãni, gospod Le‰nik. Usmilite se dveh
ubogih src, ki vam nista niã hudega priza-
deli!
EMILIJA Karlina, ne govori tako otroãje!
KARLINA Oh, pusti me! Takih prijateljic se ãlovek
hitro naveliãa.
STOPAR Gospod Kotnik, vi ne veste, kaj govorite.
LE·NIK Zato vam tudi teh besed ne ‰tejem v greh.
KOTNIK Ampak ãe se tudi ves svet zakolne proti
najini zvezi, ostanem zvest.
LE·NIK Mo‰ka beseda; samo glejte, da jo boste
drÏali!
KOTNIK Bom, kljub vam in vsem svojim nasprotni-
kom.

31 
BLAGE DU·E BESeDA

Deveti prizor
Prej‰nji, Katarina (prihiti)

KATARINA Kak‰en hrup pa je tukaj! Gospod Kotnik,

ali vam nisem Ïe povedala svojega mnen-
ja?
KOTNIK Da, milostljiva, in jaz sem ga povedal ro-
parju svoje sreãe.
STOPAR Gospod Kotnik, ti‰e, ti‰e! Ljudje poslu‰ajo.
KARLINA Gospod Le‰nik, imejte usmiljenje!
KATARINA Niã, gospod Le‰nik! Molãi, ti neumnica!
Gospod Le‰nik je moj gost, in kdor njega
Ïali, Ïali mene in mojo druÏino.
NATAKARICA Kosilo je na mizi.
STOPAR Hvala Bogu! Edina pametna beseda v tej
zme‰njavi.
KARLINA Gospod Kotnik, pojdite sedaj!
KOTNIK Zdrava, gospodiãna! Gospod Le‰nik, mid-
va bova ‰e govorila.
LE·NIK Upam; do sedaj ‰e nisem dobil besede.
EMILIJA Kak‰no Ïalostno nesporazumevanje! Gos-
pod Le‰nik, jaz vas obãudujem.
LE·NIK Menda vendar ne. Takega trinoga, Heroda
in Nerona! — No, zaãetek je lep.

32 
BLAGE DU·E BESeDA

DRUGO DEJANJE
Veranda na Stoparjevem vrtu. Za mizo zofa s stoli, na mizi
vaza s cvetlicami

Prvi prizor
Stopar, Katarina

KATARINA Ali vidi‰, kako sta se sprijaznila? Dekleta je

treba poznati. Najprej si vsaka vtepe v gla-
vo, da ne more Ïiveti brez tistega, ki ji je bil
prviã v‰eã; ko pa se oglasi drugi in tretji,
zaãne premi‰ljevati, primerjati, izbirati, in
pamet dobi besedo.
STOPAR Ampak ãim veã ima kdo izbire, tem teÏe iz-
bere. Zato se mo‰ki tako malo Ïenijo. Ali je
Le‰nik Ïe kaj spregovoril?
KATARINA Proti meni niã, in kolikor slutim, proti de-
kletu tudi niã.
STOPAR âudno. âurnu in Murnu se tako mudi, nje-
mu niã. Pravita, da je tako bojeã; ampak pri
kosilih in veãerjah se ne ustra‰i nikogar.
Menda vendar ne postane na‰ stalni gost?
Saj nismo brezplaãna gostilnica. Meni se ‰e

33 
BLAGE DU·E BESeDA

zmeraj zdi, da bi bil Kotnik bolj‰i; po‰ten je

in priden, in tudi zastran dote bi bile nje-
gove zahteve skromnej‰e.
KATARINA No, ta bi bila lepa, da bi ‰e Kotnik ne bil sk-
romen! Ali ne bo njegov stan vedno skro-
men? On je rojen, da za druge dela; za Le‰-
nika pa delajo Ïe zdaj drugi. To gre Karlini
tudi po glavi. Nekoliko neãimrno je paã
vsako dekle. Kako rada ga Ïe poslu‰a!
STOPAR Kaj bi ga ne poslu‰ala, ko govori tako neu-
mno! S Kotnikom pa vendar ni ‰e razdrla,
in da Le‰nik to tako mirno gleda, da ni kar
niã ljubosumen, to je ãudno in sumno.
Prav nenavaden tekmec. Ali se ti ne zdi, da
je Emiliji tudi v‰eã?
KATARINA In kako ji je v‰eã! Zato pa tiãi vedno pri nas
in govori tako neslano in se smeje tako
sladko. — Ah, kakor da bi jo bila priklicala;
je Ïe tukaj. Jaz grem Karlino klicat; sama je
ne maram poslu‰ati. (Odide.)
STOPAR No, zdaj naj se pa jaz z njo zabavam!

34 
BLAGE DU·E BESeDA

Drugi prizor
Stopar, Emilija (s ‰opkom v roki), pozneje Karlina

EMILIJA Dobro jutro, gospod Stopar! Gospoda

Le‰nika se ni tukaj?
STOPAR Saj on ne stanuje tukaj, gospodiãna.
EMILIJA Oh, veãinoma. Gotovo pride vsak ãas, ker
po‰ilja svojega glasnika in priporoãnika.
(PokaÏe ‰opek.) Ali Karline ni doma?
STOPAR Paã in bo takoj tukaj. Kaj pa gospod doktor
Muren, gospodiãna? Ali bo kmalu poroka?
EMILIJA Oh, za to se ne mudi. Kdaj bo pa Karlinina?
STOPAR Karlina je, mislim, mlaj‰a od vas.
EMILIJA Komaj za spoznanje. (Karlina prihaja.) Lju-
bica, glej, kaj sem ti prinesla! Kaj dobim za
plaãilo?
KARLINA Od kod ima‰ ta ‰opek?
EMILIJA Ti ‰e spra‰uje‰?
STOPAR Torej le pogovorita se, ker se Ïe toliko ãasa
nista videli! Zbogom, gospodiãna! (Odide.)

35 
BLAGE DU·E BESeDA

Tretji prizor
Emilija, Karlina

EMILIJA (vtika ‰opek v vazo): Glej, prej‰nje cvetke ‰e

niso zvenile, in Ïe so nove, sveÏe do‰le.
KARLINA A meni se zdi, da si jih dobila ti, ne jaz.
EMILIJA Samo na videz. Ravno sem stopila v va‰o
veÏo, ko je pritekel deãek s tem ‰opkom.
»Za gospodiãno,« je dejal. »Za katero?«
sem vpra‰ala. Kako sme‰no, sumljivo me je
pogledal! Nekaj ãasa je premi‰ljeval, po-
tem mi ga je stisnil v roke in stekel.
KARLINA Bogve ãe ni bil tebi namenjen.
EMILIJA Ne bodi ãudna! Meni se le gospod Kotnik
smili; njegov tekmec se bori vendar z ne-
enakim oroÏjem.
KARLINA Oh, niã se ne boj zanj! Ta mi ostane zvest.
Vsak dan poi‰ãe priliko, da mi poroãa, ka-
ko je z njegovo sluÏbo. Ampak priznati
moram, da je gospod Le‰nik blaga du‰a.
Jaz sem tudi povedala Kotniku, kako se je
zanj Ïrtvoval, ko bi bil lahko dobil na en
mah sluÏbo in nevesto.
EMILIJA Kako to mi‰li‰? Nevesto!

36 
BLAGE DU·E BESeDA

KARLINA Saj ve‰, da bi star‰i meni nikdar ne dovoli-

li, da vzamem Kotnika brez sluÏbe, in v
tem primeru bi jaz paã ne mogla veã izbi-
rati. In dober ãlovek je Le‰nik, tega mu naj-
huj‰i nasprotnik ne more odreãi, in duho-
vit je, in kak‰en mu je nastop! Ti ne ve‰, ka-
ko je Kotniku Ïal, da ga je razÏalil. Jaz sem
ga tudi o‰tela in mu ukazala, da ga mora
prositi odpu‰ãanja. Ali Le‰nik tebi ni v‰eã?
EMILIJA âudno vpra‰anje. Duhovita prijaznost pri-
poroãa paã vsakega ãloveka.
KARLINA O Emilija, Emilija, zakaj si zardela?
EMILIJA Tebi se nekaj sanja.
KARLINA In te sanje si jaz takole razlagam. âe bi bilo
Le‰niku res toliko zame, bi ne pomagal
svojemu tekmecu. Ali ni njegova nenavad-
na nesebiãnost zame naravnost Ïaljiva?
Zdi se, kakor da podpira Kotnika zato, da
bi me sam ne dobil. Ta zagonetna poÏrtvo-
valnost se pa ãisto naravno razloÏi na moj
naãin.
EMILIJA Oh, ali se je Ïe katerikrat plemenito rav-
nanje tako kriviãno tolmaãilo?
KARLINA Naj razsodi on sam; saj je Ïe tukaj.
EMILIJA Karlina, nobenih neumnosti!

37 
BLAGE DU·E BESeDA

âetrti prizor
Prej‰nji, Le‰nik

LE·NIK Gospodiãna Emilija, gospodiãna Karlina, s

svetim strahom se klanjam.
EMILIJA Zakaj s strahom, gospod Le‰nik? âesa se
vam je bati, ko govore za vas te sladko deh-
teãe cvetke?
KARLINA Prisrãno hvalo, gospod Le‰nik! Ravnokar
sva se prepirali z Emilijo, ali je bil ‰opek
namenjen njej ali meni. Deãek, ki ga je pri-
nesel, ni vedel povedati. V zadregi ga je
izroãil Emiliji.
EMILIJA In jaz sem ga dala potem v prave roke.
KARLINA In vi, gospod Le‰nik, morate sedaj razsodi-
ti. Vi ste kakor gr‰ki princ, ki je povzroãil
trojansko vojno.
EMILIJA Prav res, Paris, Priamov sin s svojim jabol-
kom.
LE·NIK O, gospodiãni, jaz sem miroljuben ãlovek;
kot Paris bi bil razrezal jaz jabolko na tri
dele.
KARLINA Umejem, gospod Le‰nik. Ali je bil gospod
Kotnik Ïe pri vas, da se vam zahvali za va‰e
velikodu‰no ravnanje?

38 
BLAGE DU·E BESeDA

LE·NIK Ne, in tudi treba ni. Ta malenkost ni vred-

na, da bi se o njej govorilo.
EMILIJA Gospod Kotnik je pa drugega mnenja in ve,
kaj se spodobi. Meni se zdi, da ravno vas
i‰ãe.

Peti prizor
Prej‰nji, Kotnik

KOTNIK Naklon, gospodiãni! Oprostite, gospod

Le‰nik, da vas tukaj nadlegujem! A zaman
sem vas ãakal na va‰em domu.
LE·NIK Prosim, sedite!
KOTNIK Srce mi ne da miru, gospod Le‰nik, dokler
mi ne odpustite Ïaljivih besed, s katerimi
sem se v razburjenju prenaglil. Vsi ste mi
dobro storili, jaz pa sem vam nemilo vrnil.
Odpustite mi in sprejmite, prosim, mojo
iskreno zahvalo!
LE·NIK Vse odveã, gospod Kotnik. Kar se v naglici
reãe, se v naglici pozabi. Praviãen ãlovek se
mora vmisliti v psiho svojega bliÏnjega. Ve-
selilo me bo, ãe vam bom mogel ‰e ustreãi.

39 
BLAGE DU·E BESeDA

KARLINA Glejte, gospod Kotnik, kako napaãno in

kriviãno sva sodila oba gospoda Le‰nika!
EMILIJA O, ‰e Ïive blage du‰e na svetu, dasi nam
slikajo pisatelji ãlove‰tvo tako radi s temni-
mi barvami.
LE·NIK Ti vidijo samo eno stran; zato sodijo eno-
stransko; in ker jih noben pomislek z dru-
ge strani ne ovira, je njih sodba odloãna, Ïi-
vahna, nagla. In ravno nagle sodbe, preki
sod, se zde mnogim ljudem vi‰ek praviã-
nosti. Ampak kako je z va‰o zadevo, gos-
pod Kotnik? Ali vam je mesto zagotovlje-
no?
KOTNIK Îal, da ‰e ne. Pet nas je prosivcev. Jaz sem
sicer najstarej‰i, toda ...
LE·NIK Umejem. âe gospodom najstarej‰i ni pogo-
du, pravijo, da se ni ozirati na leta, ampak
na sposobnost, v drugem primeru zopet
narobe, tako da vedno lahko izbero, kogar
hoãejo. Ali ste storili vse potrebne korake?
KOTNIK Da, in imam tudi obljube, seveda neobvez-
ne, diplomatiãne.
LE·NIK Recimo, dvojeziãne. Gospod Kotnik, jaz
vas bom priporoãil na takem mestu, da bo
priporoãilo drÏalo.

40 
BLAGE DU·E BESeDA

KOTNIK Jaz vam ostanem vedno hvaleÏen, gospod

Le‰nik. Pozdravljena, gospodiãna Karlina
in gospodiãna Emilija! Vam, gospod Le‰-
nik, pa se ‰e enkrat najiskreneje zahvalju-
jem in najtopleje priporoãam.
LE·NIK Veliko sreãe, gospod Kotnik, kakor v sluÏ-
benih tako tudi v zasebnih zadevah! (Kot-
nik odide.)

·esti prizor
Prej‰nji brez Kotnika

KARLINA âim bolje vas spoznavam, gospod Le‰nik,

tem vi‰e vas cenim, prepriãana, da bo z
vami sreãna vsaka soproga. Kotnik je dober
mladeniã; sam Bog ve, ãe bo dobil sluÏbo.
LE·NIK Dobil jo bo; bodite brez skrbi, gospodiãna!
KARLINA Prisrãna hvala v njegovem imenu! A reci-
mo, da je ne dobi, kaj potem?
EMILIJA Oh, bosta pa ‰e nekoliko poãakala; saj sta
oba mlada. âe ti on ostane zvest, se mu ti
vendar ne bo‰ izneverila.

41 
BLAGE DU·E BESeDA

KARLINA Ampak ljubeãim in ljubljenim star‰em se

ustavljati je teÏko in greh in ne prinese bla-
goslova. Sama ne vem, kaj bi poãela.
EMILIJA Besede ne sme‰ prelomiti, Karlina, nikakor
ne. Ali se je zato trudil blagi gospod Le‰nik,
da ti razdere‰, kar je on zgradil?
LE·NIK Zanesite se name, gospodiãna! Jaz bom
preskrbel Kotniku sluÏbo in z dobro sluÏbo
miãno Ïenico.
KARLINA Morebiti bi se pa gospod Kotnik potolaÏil,
ãe dobi tudi samo sluÏbo. On vam je zdaj
prijatelj in bi vam ne zavidal sreãe. Zame
pa bi tudi ne bilo lepo, ãe bi se majhne Ïrt-
ve ustra‰ila, ko ste vi tako plemenito ravna-
li.
LE·NIK A jaz ne sprejmem nobene Ïrtve, gospodiã-
na. Tak‰nemu ravnanju bi se uprla moja
narava.
EMILIJA Ne, ne, Karlina; Bog ne daj, da bi se ti Ïrt-
vovala! Ena Ïrtev, Ïrtev gospoda Le‰nika
naj zadostuje za obojno sreão. Vem, da bi ti
rada z velikodu‰nostjo prekosila gospoda
Le‰nika. A ti ga premalo pozna‰. S tvojo in
tvojega Ïenina nesreão ne bo on nikdar
kupil svoje sreãe.

42 
BLAGE DU·E BESeDA

LE·NIK Tako je, gospodiãna. Va‰a sreãa je moja in

gospodiãne Emilije srãna zadeva. Vi pa se
drÏite pesnikovih besedi: Beseda dana, vez
velja, in srce zvesto kakor zdaj ostalo bode
vekomaj. Vãasih smo peli to pesem; ‰koda,
da se ne zdi veã moderna.
EMILIJA Gospod Le‰nik in jaz bova vse tako uredi-
la, da bo zate prav.
KARLINA Prisrãna hvala, Emilija! Ti skrbi‰ tako lju-
beznivo zame, da sem jaz pri posvetu
skoraj odveã. — ZadrÏi ‰e gospoda Le‰nika!
Jaz se kmalu vrnem. (Odide.)

Sedmi prizor
Le‰nik, Emilija

EMILIJA Kakor bi bila uÏaljena. Va‰a velikodu‰nost

jo je zelo prevzela, kakor mora vsako ãu-
teãe srce. Prepriãana sem, da bi vas Karlina
vzela.
LE·NIK Morda, in to bi bila nesreãa zanjo in zame.
Recimo samo, da prelomi ona Kotniku be-
sedo in jo da meni, ali se bom mogel zane-
sti nanjo? Ali ne bom v strahu ãakal, kdaj jo

43 
BLAGE DU·E BESeDA

prelomi ‰e meni? Jaz bi brez miru okrog

divjal, in tega moji Ïivci ne preneso. To se
mora vsekakor prepreãiti.
EMILIJA Glejte, gospod Le‰nik, laskala sem si, da
poznam ljudi, a pred vami stojim ali prav-
zaprav sedim kakor pred uganko.
LE·NIK Ki jo sku‰ate re‰iti. Nikarte, gospodiãna!
Uganke so samo toliko ãasa zanimive, dok-
ler niso re‰ene, in kako moremo sploh lju-
di umeti mi, ki sodimo druge po sebi, sebe
pa skoraj niã ne poznamo!
EMILIJA Va‰a nesebiãnost mi je uganka. Ljubezen je
vendar najsebiãnej‰e ãustvo, bodisi ljube-
zen do denarja ali do ãasti, do slave in naj-
bolj do ljubljenega ãloveka.
LE·NIK Moja je nesebiãna. Dokaz moje Ïrtve. Kdor
pa ljubi drugega zaradi sebe, ne ljubi njega,
ampak sebe.
EMILIJA Meni se pa zdi, da se umika v va‰em srcu
eno ãustvo drugemu, ena ljubezen drugi,
moãnej‰i.
LE·NIK Kakor hudiã belcebubu, mislite. — Ah, sta
Ïe tukaj.
EMILIJA Moj papa in gospod doktor! Zdravi, gos-
pod Le‰nik, za ta ãas! NajbrÏ i‰ãeta gospo-
da Stoparja. (Odide.)

44 
BLAGE DU·E BESeDA

Osmi prizor
âuren, dr. Muren, Le‰nik, (pozneje) Stopar

âUREN Kje pa vendar tiãite, gospod Le‰nik? Po

vsem mestu vas i‰ãeva.
LE·NIK âudno, da vama ni pri‰lo na misel, da sem
tam, kamor sta me vidva poslala. Ali vama
ni prav?
MUREN Paã, gospod Le‰nik; a to ni prav, da pro‰nje
za sluÏbo ‰e niste vloÏili, in danes je zadnji
dan.
âUREN Ali ni to skrajna lahkomiselnost in zanikr-
nost?
LE·NIK To je skrajna premetenost, moja politika.
âUREN Neznosno! Midva se trudiva za vas; vi pa
zase niti z mezincem ne ganete.
LE·NIK Moja politika. (Stopar pride.) Ravno prav,
gospod Stopar.
STOPAR Dober dan, gospoda! Prosim, kar po doma-
ãe!
LE·NIK Gospod Stopar, mi govorimo o tisti sluÏbi
pri posojilnici, zadeva, ki je tudi vam zna-
na. Vi veste, da sem imel jaz Ïe vse priprav-
ljeno, da sem tako rekoã Ïe vlagal pro‰njo.
Napravljal sem se na pot od Poncija do Pi-

45 
BLAGE DU·E BESeDA

lata in vse odloãujoãe Poncije in Pilate sem

imel napisane. Jaz bi bil pritiskal kljuke, se
klanjal odspred in odzad, priporoãal sebe,
ãrnil druge; kar izvem, da se za enega iz-
med soprosivcev, za nekega Kotnika, go-
spod Stopar zanima.
STOPAR Da, res je to. Ta Kotnik je priporoãila vre-
den mladeniã.
LE·NIK Z eno besedo, gospod âuren, ta vest je
omajala moj sklep. Kaj sem hotel storiti?
»Ali naj se zamerim gospodu Stoparju?«
sem se vpra‰al. Po dolgem preudarjanju
sem spoznal, da mi za naklonjenost Sto-
parjeve rodbine ne sme biti nobena Ïrtev
prevelika, in v tem spoznanju bi bil, kar mi
lahko verjamete, deset takih pro‰enj v peã
pometal.
STOPAR Gospod Le‰nik je ravnal lepo in plemenito.
Saj zanj ni tolikega pomena, ali dobi tako
sluÏbico ali ne; za gospoda Kotnika je pa to
Ïivljenjsko vpra‰anje.
MUREN Z ozirom na posebne namene, ki ste jih
imeli pred oãmi, gospod Le‰nik, bi se dalo
to opraviãiti, sicer pa ne.
LE·NIK Vem, da ne, gospod doktor. A zdaj je treba
nadaljevati, kar sem priãel. Moja Ïrtev ne

46 
BLAGE DU·E BESeDA

sme biti zaman. Upraviãeno hvaleÏen bi mi

moral biti gospod Stopar samo tedaj, ãe
dobi njegov priporoãenec res zapro‰eno
sluÏbo. Kaj bi mu pomagalo, da sem se jaz
umaknil, ãe pa stopi na moje mesto kdo
drug in Kotnika prestreÏe! A da se to ne
zgodi, to je v va‰ih rokah, gospod âuren, in
v va‰ih, gospod doktor. Prav iskreno bi to-
rej prosil, da se gospoda potrudita za Sto-
parjevega priporoãenca. To bo hkrati do-
bro delo, ki mora roditi dober sad.
STOPAR To pro‰njo podpiram iz vsega srca in z do-
bro vestjo; zakaj gospod Kotnik je dober in
vesten uradnik.
âUREN Tako nadarjen gotovo ni kakor gospod
Le‰nik.
LE·NIK To je morda res; a kar sem rekel, sem rekel.
âUREN Meni se vidi to ravnanje ãudno, sama na-
gajivost.
LE·NIK Verjamem, ker sodite po videzu. A jaz ce-
nim gospoda Stoparja tako visoko, da bi mi
bilo skrajno neljubo, ako bi ga vi, gospod
âuren, kakor si bodo omalovaÏali.
MUREN O tem ni govora, gospod Stopar. Ampak
midva sva pri posojilnici za vas delala,

47 
BLAGE DU·E BESeDA

gospod Le‰nik; ali naj ostanejo ti najini

koraki brezuspe‰ni?
LE·NIK Vsekakor; drugaãe ostanejo brezuspe‰ni
moji, ki so eminentne vaÏnosti. Zatorej po-
navljam z vso resnobo svojo pro‰njo, svo-
jo nujno, Ïivljenjsko pro‰njo. Saj se vendar
umejemo.
âUREN Vi nam stavite tako rekoã revolver na prsi.
LE·NIK Ne, jaz ga samo odbijam in obraãam.
MUREN Torej kako se pi‰e va‰ priporoãenec? Da bo
mir besedi.
LE·NIK Anton Kotnik, navadno pisano, ne s th.
MUREN Vam na ljubo, gospod Stopar, se bova po-
tegnila za gospoda Kotnika. Vi morate pa
tudi pomagati gospodu Le‰niku, da doseÏe
svoj cilj.
STOPAR Iskrena hvala, gospoda! Kotnik je res po‰-
ten ãlovek.
MUREN Najino prizadevanje ne bo brez uspeha.
Glejte, da bo uspe‰no tudi Le‰nikovo!
Zdravi! (âuren in Muren odideta.)
STOPAR Trdo ste ju prijeli, gospod Le‰nik.
LE·NIK S takimi ljudmi se mora tako govoriti. Lepo
besedo imajo za slabo ‰alo.

48 
BLAGE DU·E BESeDA

Deveti prizor
Prej‰nja, Katarina, Emilija, Karlina

KATARINA Tako ste zapu‰ãeni, gospod Le‰nik! Nas

morate nekoliko opraviãiti. Mi smo dela
vajeni, in vedno ga je toliko, da ne utegne-
mo postopati in po hi‰ah hoditi in pridnim
ljudem ãas krasti. Zato se zdimo nekaterim
dolgoãasni.
LE·NIK O prosim, milostljiva. V va‰i hi‰i, v va‰i
druÏbi se ãlovek nikoli ne dolgoãasi.
EMILIJA Kaj ‰ele v druÏbi gospoda Le‰nika, kjer se
ãlovek hkrati zabava in pouãuje! Tako du-
hovito zna paã malokdo izraÏati najgloblje
misli, misli, ki so navadnim, preprostim
srcem nedostopne.
STOPAR O saj govori gospod Le‰nik tudi po doma-
ãe. Jaz ga popolnoma umejem.
KATARINA Afektirano govore samo tisti, ki hoãejo im-
ponirati.
STOPAR Kaj pa se pravi pravzaprav afektirano?
KATARINA Oh, tega ne ve‰? Ali ne ve‰, kaj se pravi
Affe, opica?

49 
BLAGE DU·E BESeDA

KARLINA Poglej, mama, kak lep ‰opek nam je spet

poslal gospod Le‰nik! Samo tega ne vem,
ali je namenjen gospodiãni Emiliji ali meni.
KATARINA Gospod Le‰nik bo moral paã razloãneje go-
voriti.
LE·NIK O, milostljiva, z gospodiãno Karlino se Ïe
dobro umejeva in z gospodom Stoparjem
tudi; samo gospodiãna Emilija misli, da go-
vorim v ugankah. — Toda predolgo Ïe za-
drÏujem. Moja ura je odbila.
KATARINA Saj se vam nikamor ne mudi. Kako malo
imamo prilike, da bi sami med seboj govo-
rili!
STOPAR Veãerja je ob osmih, gospod Le‰nik.
LE·NIK Hvala lepa! Klanjam se vsej druÏbi. Dajte
mi roãico, gospodiãna Karlina, in na vese-
lo svidenje!
EMILIJA Jaz grem tudi, gospod Le‰nik. Midva mora-
va ‰e va‰o uganko re‰iti. Laskam si, da sem
jo uganila. Karlina, srãek moj, sreãna in
zdrava, dokler se ne vidiva! Klanjam se.
(Odideta.)

50 
BLAGE DU·E BESeDA

Deseti prizor
Stopar, Katarina, Karlina

KATARINA Neslana Ïenska! Ali se ne ponuja kar na-

ravnost? Ti, Karlina, pa stoji‰ kakor ‰tor v
hosti, prava kmetska nevesta. Oni teãe je-
zik kakor klepetec, ti ne ãrhne‰ nobene
besede, in hi‰ni gospodar se drÏi, kakor bi
na sedmino vabil. Emilije smo se za nekaj
ãasa najedli; Le‰nik naj pa kmalu pove, kaj
misli. Kaj hodi kakor maãek okrog vroãe
ka‰e.
KARLINA Boji se, da se bo opekel.
KATARINA Naj se mu pa namigne, da ka‰a ni vroãa.
Jaz upam namreã, Karlina, da si se ti toliko
spametovala, da si pustila svojo trmo in da
spoznava‰ sama svojo sreão. Ali misli‰, da
je meni kaj drugega mar kot tvoja blaginja?
KARLINA Oh, mama, saj vem, da skrbi‰ zame bolj,
kot sem sama vredna. Iz ljubezni do tebe se
ne bom ustavljala, ãe Ïe mora tako biti. Saj
gospod Le‰nik je res prikupljiv ãlovek in
dobrega, blagega srca. V Ïivljenju bo go-
tovo veãjo vlogo igral kot Kotnik. Ampak

51 
BLAGE DU·E BESeDA

za tega mi je tudi hudo, ãe si bo nezgodo le

preveã k srcu gnal.
KATARINA Niã se ne boj! To rano bo prebolel. To je,
kakor ãe se kdo na komolec udari: hudo
zaboli, pa je kmalu dobro.
KARLINA Ampak Emilija se zelo vleãe za gospoda
Kotnika.
KATARINA Naj ga pa ona vzame; samo pri Le‰niku naj
te ne izpodriva. Njene namere so nov in
vaÏen razlog, da se ti odloãi‰ za Le‰nika.
Tuja zavist nam kaÏe nehote pot k sreãi.
Glej, dr. Muren, ki hodi za Emilijo, je dobra
partija, in vendar bi ga Emilija takoj zame-
njala za Le‰nika. Tak‰no ceno ima Le‰nik v
vseh drugih oãeh; samo ti ‰e nisi spregle-
dala. Oh, kako bo Emilija jokala pri tvoji
poroki, ne iz ljubezni do tebe, ampak iz
jeze in nevo‰ãljivosti! In to bi ji jaz privo-
‰ãila.
KARLINA Oh, mama, saj jo poznam.
STOPAR Meni se pa le pametno zdi, Karlina, da nisi
‰e popolnoma odslovila Kotnika. Z njim
vemo pri ãem smo, z Le‰nikom pa ne. Nje-
govi ãudni velikodu‰nosti niã ne verja-
mem. Svoje koristi mu ni mar, pravi; druge
hoãe osreãiti. Kaj se to pravi? âe kdo z me-

52 
BLAGE DU·E BESeDA

noj kupãuje in trdi, da ne dela za svoj, am-

pak za moj dobiãek, mu bom vrata poka-
zal. Ostanimo pri Kotniku, seveda ãe dobi
sluÏbo.
KATARINA Kotnik naj ostane v rezervi; ampak Le‰nik
mora iz rezerve ven. Ali bo vedno omaho-
val?
STOPAR Omahoval bo, kolikor ga jaz poznam, am-
pak omahnil ne bo. Ti, Katarina, si pa pre-
hitro omahnila, in za teboj omahujeta Kar-
lina in Emilija.

53 
BLAGE DU·E BESeDA

TRETJE DEJANJE
âurnov salon

Prvi prizor
âuren, Emilija

âUREN Ti nepokorni otrok! Ti neumna, brezvest-

na Ïenska! Besedo si dala gospodu doktor-
ju in zdaj jo hoãe‰ snesti. Jaz sam sem za-
vezan, in ti me hoãe‰ na laÏ postaviti, osra-
motiti. In zakaj? Zaradi objestnih muh, ki ti
roje po zme‰ani glavi.
EMILIJA Papa, ne morem drugaãe. Jaz cenim visoko
gospoda doktorja, ga milujem, mu Ïelim
vso sreão; ampak Ïena mu ne morem biti.
Ko sem mu nepremi‰ljeno in prenagljeno
dala besedo, ‰e nisem ãutila svojega srca,
nisem niã poznala sveta. Zdaj vidim jasno,
da bi bila nesreãna z njim in on z menoj
vse Ïive dni. Ne morem hliniti ãustva, ki je
mojemu srcu tuje, noãem varati po‰tenega
moÏa z laÏnivimi besedami.

54 
BLAGE DU·E BESeDA

âUREN Ali vidi‰, Emilija? Kaj sem ti rekel toliko-

krat! Da ne beri povesti in romanov, ki opi-
sujejo tista nepotrebna ãustva! âe bi se bila
ti bolj brigala za gospodinjstvo, bi ti ne bile
nikdar te norosti v glavo padle. A jaz, ki
sem tvoj oãe, odgovoren za tvojo sreão, ti
moram pamet spet uravnati. Da se gospo-
du doktorju ne izneveri‰, tega ne zahteva
samo tvoja vest, ampak tudi ozir na tvojo
blaginjo, ozir na mojo ãast in moj ugled.
EMILIJA Nikar se ne razburjaj, papa! Poslu‰am. te v
vseh reãeh, kjer sem ti dolÏna poslu‰nost;
a kadar gre za moj osebni jaz, za mojo psi-
ho ...
âUREN Prizanesi mi s svojo znorelo psiho!
EMILIJA Poslu‰aj me do konca! Vsak si sam kuje
svojo sreão.
âUREN In svojo nesreão.
EMILIJA Recimo, usodo; a samo takrat, kadar odlo-
ãuje sam. Nikar ne odloãuj ti zame! Zakaj
naj bi jaz tebi v poznih letih oãitala svoje
kriÏe in teÏave, ko ti lahko postanem veã-
no hvaleÏna za sreão svojega Ïivljenja!
âUREN Da, sreão z Le‰nikom, tem lenuhom, tem
zapravljivcem in sleparjem!

55 
BLAGE DU·E BESeDA

EMILIJA Papa, ali te ni strah tako govoriti, tako ob-

rekovati vzorno blagega moÏa? Ali misli‰,
da ne vem, kak‰ne namene ima‰ pred
oãmi? Ampak dosegel jih ne bo‰, in tako
ãrnega poãetja ne more opraviãiti niti naj-
blaÏji namen.
âUREN Saj niã ne pozna‰ Le‰nika.
EMILIJA Jaz da ga ne poznam! Sama sem videla nje-
govo plemenito poÏrtvovalnost in na prião
kliãem tebe samega in gospoda doktorja
Murna. Saj menda vendar nista ‰e pozabi-
la, kako sta ga hvalila, ko sta ga priporoãala
Stoparjevim? O, jaz se se prav dobro spo-
minjam, in hudo mi je bilo pri srcu videti,
kako zelo skrbi moj rodni oãe za sreão Sto-
parjeve Karline, kako malo za mojo.
HI·NA Dr. Muren Ïeli z gospodom govoriti.
âUREN Ah, neprilika! — Prosim, kar noter! — Emi-
lija, pamet!

56 
BLAGE DU·E BESeDA

Drugi prizor
Prej‰nja, dr. Muren

MUREN Dobro jutro! Ali motim? Klanjam se, gos-

podiãna.
âUREN Vi ste vedno dobrodo‰li. Prosim, sedite!
Emilija, gospod doktor Ïeli najbrÏ z menoj
samim govoriti.
MUREN Ne, ne; ostanite, gospodiãna! Ne prina‰am
nobenih skrivnosti. O na‰em lahkoÏivem
varovancu Le‰niku moram govoriti. Pri
Stoparjevih napreduje imenitno; gospodiã-
na Karlina mu je Ïe zelo naklonjena.
EMILIJA Ona morda; a odloãilno besedo ima on. Od
kod imate to novico?
MUREN Gospa Stoparjeva mi je sama pravila, in je
popolnoma verjetno in naravno. Le‰nik je
kakor ustvarjen, da Ïenskam glave me‰a. A
kakor za kazen jo je zme‰ala gospodiãna
Karlina zdaj njemu. Tudi prefrigani metulji
so si Ïe osmodili perutnice.
EMILIJA Ali vam je sam to povedal?
MUREN Ne, gospodiãna. Z njim se sploh ne da res-
no govoriti; ampak neki njegov prijatelj mi
je zaupal to skrivnost, in njega samega Ïe

57 
BLAGE DU·E BESeDA

ovaja prav sumna zami‰ljenost. Z eno be-

sedo, na‰ Le‰nik je zaljubljen.
EMILIJA Ampak ne v Karlino.
MUREN Zaãasno v Karlino. Njegova zahteva je is-
krena ljubezen, brez vsake Ïrtve, in prime-
rna dota. Ljubezen si je priboril sam; za
primerno doto se morava midva z gospo-
dom âurnom pobrigati, ker sva nekoliko
prizadeta. Z gospodom Stoparjem bo treba
naravnost govoriti. Na tiste znane besede:
»Svojega ljubega otroka ne bom zapustil;
kar je moje, je njeno; s seboj na oni svet ne
bom niã vzel,« se ni zanesti. Jasen dogovor,
dobro prijateljstvo. Jaz sem gospoda Sto-
parja semkaj povabil, da se dogovorimo.
Za snubca in Ïenina so taka vpra‰anja ne-
varna in koãljiva; neprizadet ãlovek lahko
govori.
EMILIJA A Karlina je vendar zaroãena z gospodom
Kotnikom.
âUREN S kak‰nim Kotnikom?
EMILIJA Z Antonom Kotnikom, banãnim uradni-
kom.
âUREN Tem, ki je dobil sluÏbo pri posojilnici?
EMILIJA âe jo je dobil, je to Le‰nikova zasluga.

58 
BLAGE DU·E BESeDA

MUREN Neverjetna novica. Gospa Stoparjeva nas

vendar ne slepari. Prej bi to prisodil Le‰-
niku.
EMILIJA Gospod Le‰nik je po‰tenjak.
MUREN Midva s papanom ga bolje poznava, gos-
podiãna Emilija. Vi sodite samo po videzu;
verjemite mojim besedam!
EMILIJA Katerim pa, gospod doktor? Proti Stoparje-
vim ste tako govorili, proti meni spet tako.
HI·NA Gospod Stopar s hãerko in gospod Le‰nik.
âUREN Skupaj so pri‰li, dobro znamenje. — Le na-
prej!
EMILIJA Ah, Karlina z Le‰nikom!

Tretji prizor
Prej‰nji, Stopar, Karlina, Le‰nik

STOPAR Dobro jutro, gospoda! Gospod doktor nas

je povabil.
âUREN Dobrodo‰li! Klanjam se, gospodiãna. Pro-
sim, na divan!
KARLINA Oh, Emilija, ljuba moja, kako se ima‰? Vãe-
raj sem te zaman ãakala.

59 
BLAGE DU·E BESeDA

EMILIJA Oh, pustiva prazne besede! Povej raj‰i,

ãemu si zdaj pri‰la!
âUREN Emilija, kako pa govori‰! Gospodiãna Karl-
ina, ne zamerite, da se je tako spozabila!
Danes je slabe volje.
EMILIJA Vem, kaj govorim, in se nisem niã spozabi-
la. Gospodiãna Stoparjeva mi mora nekaj
pojasniti.
KARLINA Kar hoãe‰, prosim.
EMILIJA Stopi za trenutje v mojo sobico! Gospodje
naju ne bodo pogre‰ili.
KARLINA Kakor ti drago. (Odideta.)

âetrti prizor
Prej‰nji brez Emilije in Karline

LE·NIK Gospodiãni prerokujeta slabo vreme.

âUREN Brez pomena; isti meh za jok in smeh.
Kveãjemu pohleven deÏek. Ampak mi mo-
ramo govoriti resno in jasno.
LE·NIK To je prava beseda, resno in jasno.
STOPAR Meni se nekoliko dozdeva, za kaj gre, in
ljubo bi mi bilo, ãe bi se stvar enkrat do-

60 
BLAGE DU·E BESeDA

gnala. Moja Ïena je huda kakor osa, in ne

samo name.
MUREN Na nas pa vendar ne?
STOPAR Boste Ïe sli‰ali; bojim se namreã, da pride
za menoj. Ampak jaz hoãem imeti mir v
hi‰i in sem Ïe tudi kriÏ naredil.
LE·NIK Jaz sem priãa, da je vse res, kar gospod Sto-
par govori.
STOPAR Kajne? Saj se je gospoda Le‰nika tudi lotila;
ampak on ni z njo zvezan; on si lahko po-
maga. Midva sva zdaj enih misli in osta-
neva prijatelja.
âUREN Potem je vsa stvar sreãno dognana, in mi
lahko preidemo h gmotni strani tega vpra-
‰anja.
MUREN Gospod Stopar, koliko ste pripravljeni dati
dote svoji hãeri? Opozoriti vas moram, da
naredi gospodiãna Karlina jako dobro par-
tijo.
âUREN Izborno partijo. Taki Ïenini so redko seja-
ni.
LE·NIK Hvala za priznanje, kakr‰nega moja
skromnost ni priãakovala!
STOPAR Meni se pa le ãudno zdi...
LE·NIK Kajne? In po pravici, da se vam stavijo
tak‰na vpra‰anja.

61 
BLAGE DU·E BESeDA

STOPAR Kakor da bi bil gospod Le‰nik pod skrb-

stvom.
LE·NIK Ravno tako; sploh Ïaljivo zame in za gos-
poda Stoparja.
STOPAR Res je to.
LE·NIK Najprej se vendar vpra‰a, kako je z naklo-
njenostjo, z ljubeznijo; zakaj zakon brez
ljubezni je kakor dan brez zlatega sonca.
Poprej po doti vpra‰ati je nespodobno. Saj
tudi gospod Stopar mene nikoli ni vpra‰al,
koliko prinesem v zakon dolgov.
STOPAR Zaupno sem vas pa hotel enkrat vendar
vpra‰ati. Ne zamerite! A zdaj je vpra‰anje
odveã.
MUREN Oprostite, gospod Stopar, taka vpra‰anja
se stavijo povsod, kjer se sklepajo zakoni.
Da imajo Ïenini dolgove, to je navadno,
naravno, samo ob sebi umevno. Kateri
mladeniã bi se hotel sicer Ïeniti? Dolgovi
na mo‰ki, dote na Ïenski strani so pogoji
srãnih zvez, ali politiãno reãeno: Conditio,
sine qua non.
STOPAR Zame in gospoda Le‰nika je ta stvar konãa-
na. Koliko je gospod âuren in tudi gospod
doktor Muren prizadet, to mene niã ne bri-
ga. To je zasebna stvar. Moja Ïena misli

62 
BLAGE DU·E BESeDA

namreã, da sta oba prizadeta, jaz pa da tro-

bim v Le‰nikov rog, in je prepriãana, da se
gospod Le‰nik Ïeni.
LE·NIK Va‰a gospa si nekaj domi‰ljuje, kar je brez
vsake podlage.
STOPAR To morate vi bolje vedeti. Ampak moja
hãerka si tudi to domi‰ljuje. Zato se je od
zaãetka na vas jezila, potem se je nekako
pomirila, zdaj pa spet ne ve, ali bi se vese-
lila ali jezila. Tako se je vsa stvar konãala,
kar se mene tiãe, lepo in mirno; z mojo
Ïeno je pa spor nastal.
âUREN Saj ste vendar vi gospodar, gospod Stopar.
STOPAR âlovek bi mislil. Kot gospodar vleãem seve-
da s svojo Ïeno, kakor se spodobi; v tej
stvari pa ne, ampak z gospodom Le‰nikom.
MUREN Da ste vi na‰ih misli, to zadostuje; va‰o
gospo bomo Ïe potolaÏili in pomirili.
HI·NA Gospa Stoparjeva.
STOPAR No, bomo videli.

63 
BLAGE DU·E BESeDA

Peti prizor
Prej‰nji, Katarina

MUREN Dobrodo‰la, milostljiva! Kakor nala‰ã ste

pri‰li.
(Vsi vstajajo in se klanjajo in pozdravljajo.)
âUREN Prosim, milostljiva, sedite! Ravnokar smo
sli‰ali, da je nastal nek nesporazum med
vami in gospodom Le‰nikom. Mi bomo kot
dobri prijatelji, ki Ïelimo drug drugemu
vse najbolj‰e, ta sporãek poravnali.
KATARINA Oh, gospod âuren, kako sladke so va‰e be-
sede, in kako grenke va‰e misli! Vi govori-
te o nesporazumu, ko ste mojo hãerko in
mene tako grdo osme‰ili!
âUREN Jaz osme‰il vas in va‰o hãerko?
MUREN Milostljiva, jaz vas ne umejem.
KATARINA Jaz pa vas ne, da tako malo pazite na svo-
jo nevesto.
MUREN Kaj pa je z mojo nevesto?
KATARINA Vpra‰ajte gospoda Le‰nika, ki sedi tukaj
kakor nedolÏno jagnje.
LE·NIK To sem jaz v tej zme‰njavi tudi zares.
KATARINA In vendar ste mu prevzeli nevesto.

64 
BLAGE DU·E BESeDA

LE·NIK Jaz nevesto prevzel! ·e nikomur nobene.

Mene obhaja najãistej‰a zloradost, kadar
se kdo oÏeni. Zastran mene bodite popol-
noma mirni, gospod doktor!
STOPAR Katarina, morebiti se pa ti vendar moti‰.
KATARINA S Karlino vred se jaz vendar ne bom mo-
tila.
MUREN Same uganke, ki jih jaz niã ne umejem.
âUREN Gospod doktor, ostanite mirni! Jaz vam
bom vse razloÏil.
KATARINA Ta tolikanj hvaljeni in priporoãeni gospod
Le‰nik je snubil na videz mojo hãer, v re-
snici je pa delal za svojega tekmeca, gospo-
da Kotnika.
âUREN Milostljiva, to se da vse poravnati.
KATARINA Nikoli, in ãe pade na kolena pred moje
noge, mu jaz ne dam veã svoje hãere.
LE·NIK Gospod âuren in gospod doktor, prosim,
da se te besede zabeleÏijo; zakaj jaz se bom
nanje skliceval. Siliti jaz noãem nikogar; to
mi brani moja narava, moja psiha.
STOPAR Gospod Le‰nik ima prav. Prisiljena reã ni
dobra.
LE·NIK Ali mislite, da bom jaz zaradi svoje sreãe
nedolÏne ljudi v nesreão pehal? Sicer sem
pa jaz tukaj popolnoma odveã.

65 
BLAGE DU·E BESeDA

âUREN Poãakajte ‰e malo! Morebiti se bo dalo

vendar ‰e vse urediti.
HI·NA Gospod Kotnik Ïeli govoriti z gospodom
âurnom.
âUREN Zdaj ga ne moremo sprejeti.
MUREN Naj pride! Morda nam on razvozla to zme-
do. Naj vstopi!

·esti prizor
Prej‰nji, Kotnik (prazniãno obleãen)

KOTNIK Z gospodom âurnom bi rad govoril nekaj

zasebnega. Ah, in gospod doktor Muren in
gospod Le‰nik sta tukaj in milostljiva.
Klanjam se!
MUREN Kaj vas je privedlo k nam? Kar povejte; saj
smo sami znanci.
KOTNIK Najiskreneje se zahvaljujem vam, gospod
âuren, kakor tudi gospodu doktorju in
gospodu Le‰niku, da ste mi blagodu‰no
preskrbeli zaÏeleno sluÏbo in mi tako po-
magali, da se mi je obljubila roka ljubljene
neveste.
âUREN Katere neveste, gospod Kotnik?

66 
BLAGE DU·E BESeDA

STOPAR Na‰e Karline, gospod âuren, kakor sem bil

prej povedal.
KOTNIK Milostljivi gospe in gospodu Stoparju sem
se Ïe zahvalil; hvaleÏen pa ostanem do
konca svojega Ïivljenja. — Klanjam se vsej
gospodi. (Odide.)

Sedmi prizor
Prej‰nji brez Kotnika

KATARINA No, zdaj so pri‰le na dan vse grde spletke.

Gospod âuren, gospod Muren, gospod
Le‰nik, vsi ste delali skrivaj za gospoda
Kotnika, javno ste pa nas za nos vodili. In
meni naj bi ne zavrela kri?
STOPAR Miruj, Katarina! Saj to ni posebna nesreãa.
MUREN Milostljiva, mi smo brez vsakih postran-
skih namenov priporoãali gospoda Kotni-
ka. Saj niti vedeli nismo, da hodi on za va‰o
hãerko.
STOPAR V tem primeru bi ga morebiti ‰e priporoãili
ne bili. Zatorej ne bodi kriviãna, Katarina!
âUREN Sam gospod Stopar nas je prosil za gospo-
da Kotnika.

67 
BLAGE DU·E BESeDA

STOPAR Res je to. Ali nisem prav storil? Tak po‰ten,

priden mladeniã!
âUREN Meni se zdi, da ste se vi, gospod Stopar,
bolj neumnega delali, kot ste bili.
STOPAR Tega pa ne morete reãi, gospod âuren; to
pa ni res.
KATARINA Oh, in prijatelji smo si bili. Dan na dan je
bila pri nas gospodiãna Emilija. Na videz se
je dobrikala moji hãerki, v resnici jo je iz-
podrivala. Paã res, Bog nas varuj prijate-
ljev!
MUREN Emilija nima s to zme‰njavo niã opraviti.
Pokliãite jo, prosim, gospod âuren!
âUREN Ne, ne! Ali naj ‰e ona poslu‰a neutemelje-
na oãitanja? Ali naj pustim, da ‰e njo Ïali-
jo?
MUREN Ampak braniti se mora, zavrniti mora Ïa-
litve, na laÏ postaviti obrekovanje. (Pokliãe
v sosednjo sobo). Gospodiãna Emilija, eno
besedo!
STOPAR Katarina, pojdimo! Ti si preveã razburjena;
‰e kak‰no pravdo zaradi razÏaljenja ãasti
nam bos nakopala.
KATARINA Jaz si moram olaj‰ati teÏo srca.

68 
BLAGE DU·E BESeDA

Osmi prizor
Prej‰nji, Karlina in Emilija (se vodita pod pazduho)

EMILIJA (vesela): Papa, vse se je razjasnilo. Nobene-

ga oblaka ni veã na vedrem nebu; vsa Ïa-
lost se je v veselje spremenila.
KARLINA Nesporazum, drugega niã. Zaupljiva be-
seda je vse poravnala.
EMILIJA A zakaj ste vi tako osupli?
KATARINA (zaupno): Emilija, glej, tvoj Ïenin!
EMILIJA Molãi!
KATARINA Karlini, gospodiãna Emilija, vi lahko uka-
Ïete, da naj molãi; jaz pa ne bom molãala.
Vi ste bili pri nas kakor domaãa hãi; vrata
so vam bila vedno odprta, miza vedno po-
grnjena. Zahvale nisem ne zahtevala ne
priãakovala; nehvaleÏnost me pa boli.
EMILIJA Ne umejem, milostljiva, kam te besede me-
rijo.
KATARINA âudno; jaz sem pa hitro razumela, kam
merite vi in gospod Le‰nik s svojimi bese-
dami, pogledi in vedenjem.
KARLINA Mama, mama, nikar tako!
STOPAR Kaj sem rekel? RazÏaljenje ãasti, in kolike-
rih ãasti! Tiho bodi, Katarina!

69 
BLAGE DU·E BESeDA

LE·NIK Milostljiva, prosim, jaz nisem meril in ne

merim nikamor.
KATARINA Tiho bodite! Ali hoãete tajiti, da je gospo-
diãna Emilija polagoma, natihoma, prija-
teljsko in prijazno izpodrinila prijateljico in
sestrico Karlino in ji prevzela Ïenina?
LE·NIK Ne samo da tajim, jaz tudi odloãno ugo-
varjam, da bi bilo to res, in se sklicujem na
vse Ïenine in neveste.
KATARINA Ah, to je prekrasno! Vam da se ni prikupi-
la in priljubila Emilija?
LE·NIK Meni? Jaz niã ne vem.
âUREN Gospa Stoparjeva, to ni vse vkup niã. Vi si
nekaj domi‰ljujete, kar je ‰e za sanje pre-
neumno.
MUREN Milostljiva, motite se.
EMILIJA Bom pa jaz govorila. Oãitki gospe Stopar-
jeve so prazni, brez vsake realne podlage.
Karlina je imela vedno enega in istega Ïeni-
na in ga ima ‰e danes, sama zase. Torej je
jaz nisem izpodrinila. Gospod Le‰nik pa ni
bil nikoli njen Ïenin; on je bil, kar se nje
tiãe, vedno popolnoma prost.
LE·NIK Istina, popolnoma prost.
EMILIJA Torej je imel tudi pravico izbirati, kjer je
hotel, in ãe je izbral mene, je pokazal samo

70 
BLAGE DU·E BESeDA

svoj dobri okus. In kakor se jaz ne bojim

povedati svojih misli in svojih ãustev, tako
tudi gospod Le‰nik nima zdaj nobenega
povoda veã, da bi prikrival svoje srce.
KATARINA Zdaj ste videli in sli‰ali, kako sem se motila.
Jaz nisem nikomur nevo‰ãljiva; samo ugo-
toviti sem hotela, s kak‰nimi prijatelji smo
obãevali. Tako, in zdaj smo opravili. Mati-
ja, pojdimo, in, Karlina, ti tudi! (Se vzdigne-
jo.)
LE·NIK Jaz sem tako rekoã tudi opravil.
MUREN ·e par besedi, gospod Le‰nik!
STOPAR Zdravi, gospodje! ·koda, da smo se skoraj
sprli! Îenske so paã hude krvi, in za Ïeni-
ne je stiska. (Stopar, Katarina, Karlina odide-
jo.)

71 
BLAGE DU·E BESeDA

Deveti prizor
âuren, Muren, Le‰nik, Emilija

EMILIJA Gospod Le‰nik, govorite!

LE·NIK Kaj pa naj reãem?
âUREN Molãi, Emilija! Tukaj imam jaz prvo bese-
do, in ti nima‰ od mene zahtevati take Ïrt-
ve, in gospod Le‰nik ‰e manj.
LE·NIK Jaz je tudi ne zahtevam.
EMILIJA Moj sklep je trden, neomajen kakor nebo-
tiãne gorenjske gore. Gospoda Le‰nika jaz
ne zapustim.
MUREN âe je tako, gospod âuren, bi jaz podpiral
pro‰njo gospodiãne Emilije. Ne ustavljajte
se koprneãim Ïeljam dveh ljubeãih src!
LE·NIK Take impertinence si prepovedujem, gos-
pod doktor!
âUREN To ne gre, gospod doktor. Emilija je va‰a
nevesta.
EMILIJA Bila; a zdaj ni veã. Siliti se jaz ne dam.
LE·NIK Jaz pa tudi ne, tem manj, ker sem Ïe davno
polnoleten. Jaz pojdem.
EMILIJA Ne hodite! Ali se bojite mojega papana?
LE·NIK Seveda, gospodiãna.

72 
BLAGE DU·E BESeDA

EMILIJA Niã se ga ni treba bati; moje srce Ïe imate,

moja roka je tukaj.
LE·NIK Take Ïrtve, gospodiãna, jaz ne sprejmem.
MUREN Ne ostanite trdosrãni, gospod âuren.
âUREN âe bi jaz ne poznal va‰ega blagega srca,
gospod doktor, bi si to va‰o pro‰njo prav
ãudno in ne laskavo za vas razlagal; a jaz
vem, kak‰na Ïrtev je to za vas, kak‰na
zame.
EMILIJA Gospod Le‰nik, zdaj so padle zadnje ovire.
LE·NIK Glavna ovira je moja narava, moja psiha, ki
se ustavlja vsaki tuji Ïrtvi. Gospod âuren in
gospod doktor sta mi Ïe toliko dobrega
storila, da jima ne morem vraãati dobrot s
krivico. A kolika krivica bi bila, ãe bi se jaz
tolikanj spozabil, da bi odpeljal enemu
ljubo hãerko, drugemu ljubljeno nevesto!
EMILIJA Ah, to je preveã! (V jok in odide.)

73 
BLAGE DU·E BESeDA

Deseti prizor
Prej‰nji brez Emilije

MUREN âe vam pa vsi zagotovimo, gospod Le‰nik,

da to niso nikake Ïrtve!
LE·NIK Umejem take ‰ale; a v plemenitosti se ne
dam od nikogar prekositi; toliko znaãaja
imam.
MUREN A va‰ dolg bi se dal tako vsaj deloma izbri-
sati.
LE·NIK Za mojo Ïrtev prenizka cena.
âUREN Kaj pa va‰a beseda?
LE·NIK Na to stran me ne veÏe. Pri Stoparjevih bi
se bil Ïrtvoval, da me ni prijazna sreãa re‰i-
la; tukaj si lahko sam pomagam.
âUREN Le zapomnite si, gospod Le‰nik! Dana‰nji
dan vam je spletel iz va‰ih dolgov vrv, ki
vam bo vrat zadrgnila.
LE·NIK Ne verjamem; takih Ïrtev gospoda ne pre-
neseta. Meni raste celo upanje, da se mi
bodo dolgovi brez hrupa zbrisali. V ta na-
men se najvljudneje priporoãam. (Odide)
âUREN Slepar! In kaj zdaj?
MUREN Predlagati bo treba, da se mu dolg zbri‰e.
Jaz se ne bom Ïrtvoval.

74 
BLAGE DU·E BESeDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-248-3

75