Professional Documents
Culture Documents
615.322:582.572.8
641.55:582.572.8(083.12)
ISBN 978-961-276-173-8
1. Toman Turuk, Daša
266507520
KNJIGI NA POT
Vonj po čemažu vsako leto znova prebudi moj spomin na zgodnjo mladost, ki sem jo povsem
drugače preživljal kot jo številni, tudi vaški otroci, danes. To je bil čas doživljanja prebujanja narave,
belo cvetočih velikih zvončkov v bukovju, ki smo jih hodili nabirat v nedeljskih popoldnevih.
Čeprav se je sneg pogosto umikal počasi, so na golih zaplatah poleg zvončkov začeli odganjati
živo zeleni listi, ki jih je bilo v zgodnji pomladi težko ločiti od zvončkovih. Če sem tak list po
pomoti prijel, sem kmalu zaznal značilen vonj po česnu. Ko so od cvetočih zvončkov ostali le še
njihovi listi, se je v bukovju, posebej v toplih sončnih dneh, začel širiti omamen vonj po česnu.
Listi čemaža so postajali vse večji, oblikovali so živo zelen pokrov in bili kot omamna preproga
presvetljenega gozda.
To je bil pravi čas, ko smo z mamo in teto spet pogosteje obiskali tiste kraje. Nabirali smo liste
čemaža in čeprav ga nisem zelo rad užival, mi njegov vonj na prstih nikoli ni bil neprijeten. Ko pa
je zacvetel čemaž in so se začeli po cvetovih spreletavati pomladno pisani metulji, moja velika
ljubezen, sem imel nov razlog, da sem cvetoče površine čemaža v gozdu z veseljem obiskoval.
V mladosti nisem vedno verjel pripovedovanju, da nam uživanje teh listov vrača minerale, ki smo
jih prek zime zgubljali iz telesa. Domače prezimljene zelenjave je pričelo pomladi primanjkovati,
regrata pa tudi še ni bilo dovolj. Da bi svežo zelenjavo kupili v vaškem »konzumu« pa jasno ni
bilo mogoče. Tako sem jedel tudi čemaž in verjetno že kot otrok sprejel ta značilni okus, ki mi je
danes zelo ljub.
Mihael J. Toman
V
Mihael J. Toman/Daša Toman Turuk – Čemaž (Allium urusinum L.) in njegova zdravilna raba
Ideja o knjigi se mi je porodila lansko leto med nabiranjem čemaža. Našla sem povsem nova
rastišča pod velikimi konglomeratnimi skalami v bližnjem vlažnem gozdu, kjer smo ga že nekaj
let nabirali. Listi so bili izjemno lepe zelene barve, veliki in skoraj mesnati. Pogled je spomninjal
na veliko zeleno preprogo. Navdal me je občutek prav posebnega miru, ki ga niti ne znam
opisati. Nabirala sem liste in zdelo se mi je, da se mi kar sami ponujajo. Nisem in nisem mogla
prenehati z nabiranjem, dokler nisem opazila, da se že mrači. Takrat sem prvič pomislila, da
je bolje, da grem domov, še preden pritaca kakšen medved, ki so ga v tem gozdu že opazili.
Ljudsko izročilo pravi, da čemaž pomladi iščejo medvedi, da si očistijo želodec, črevo in kri
po zimskem mirovanju. Iz istih razlogov ga jemo tudi ljudje, da si privoščimo spomladansko
očiščevalno kuro iz čemaževih zdravilnih listov.
Na poti iz gozda sem srečala še nekaj nabiralk čemaža, kar je bilo do takrat prava redkost.
Z vsako sem spregovorila par besed o čemažu, predvsem o tem, kako ga kdo pripravlja in
katero čemaževo jed ima najrajši. Tako sem spoznala, da se vedenje o njegovih zdravilnih
učinkovinah širi zelo hitro in da čemaž postaja vse bolj cenjen med ljudmi. Ker pa o čemažu
ni veliko napisanega in se znanje o njegovi pripravi širi bolj kot ustno izročilo, sem se odločila,
da čemaž zasluži svojo knjigo.
Ko sva z možem začela pripravljati gradivo, je želja po knjigi o čemažu samo še naraščala.
Spoznala sva, da je veliko informacij o čemažu, ki jih najdemo na spletnih straneh, pomankljivih
ali celo napačnih. Kot zanimivost pa naj omenim, da nisem našla prav nobenega recepta o
pripravi čemaževe jedi v starih, priznanih in popularnih slovenskih kuharicah. Spraševala sem
se kako je to mogoče, saj so čemaž poznali in uporabljali že stari Rimljani. Na koncu sem prišla
do zaključka, da je bil čemaž v preteklosti veliko bolj poznan in cenjen v ljudski medicini kot v
sami kulinariki. Tako so današnji recepti plod sodobne kulinarike, ki jo narekuje trend uporabe
»divje hrane« v naši prenasičeni prehrani. Smernice narekujejo svežo, zdravo, ekološko
pridelano in tudi poceni hrano, kar čemaž nedvomno je. Poleg tega ima še prav izrazit okus,
okus po česnu, ki ga Slovenci zelo cenimo. Tako lahko čemaž uvrstimo v najbolj sodobno in
moderno kulinariko, kar so mnoge priznane gostilne tudi že naredile. Mirno lahko zapišemo,
da je čemaž superživilo, ki ga ponuja narava. Zaradi njegovega hitrega razmnoževanja, pa ga
tudi iztrebiti ne moremo, zato ga lahko v naravi nabiramo brez slabe vesti, da bi rastišča uničili.
Čemaž ima veliko zdravilnih lastnosti, edina omejitev je, da ga ne smemo uživati v velikih
količinah, ker lahko razdraži želodec in povzroči bolečine v trebuhu. Tako kot velja za vsako
zdravilno rastlino tudi čemaž moramo uživati zmerno. Užitna je cela rastlina, najbolje sveža,
ker le taka ohrani zdravilne učinkovine. Priprava in shranjevanje sta zelo enostavni, zato upam,
da vas bomo tudi s to knjigo spodbudili, da si sami pripravite čemaževe jedi. Čemaž se skupaj
s trendom naravne in zdrave prehrane ter domačih naravnih zdravil spet vrača v naše domove
in na naše krožnike.